EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32012R0432

Uredba Komisije (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok Besedilo velja za EGP

OJ L 136, 25.5.2012, p. 1–40 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 13 Volume 043 P. 281 - 320

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 17/05/2021

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/432/oj

25.5.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 136/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 432/2012

z dne 16. maja 2012

o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (1) ter zlasti člena 13(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zdravstvene trditve na živilih so v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 prepovedane, razen če jih Komisija v skladu z navedeno uredbo odobri in uvrsti na seznam dovoljenih trditev.

(2)

Člen 13(2) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da države članice Komisiji najpozneje do 31. januarja 2008 predložijo nacionalne sezname zdravstvenih trditev na živilih iz člena 13(1) navedene uredbe. Nacionalnim seznamom je treba priložiti pogoje, ki se uporabljajo zanje, in navesti vire ustreznih znanstvenih utemeljitev.

(3)

Člen 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da Komisija po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) najpozneje do 31. januarja 2010 sprejme seznam dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih iz člena 13(1) navedene uredbe in vse pogoje, potrebne za uporabo navedenih trditev.

(4)

Komisija je 31. januarja 2008 prejela sezname držav članic z več kot 44 000 zdravstvenimi trditvami. Pregled nacionalnih seznamov je pokazal, da je bilo treba zaradi veliko podvajanja in po dodatnih razpravah z državami članicami združiti nacionalne sezname v konsolidirani seznam trditev, za katere mora Agencija dati znanstveno mnenje (v nadaljnjem besedilu: konsolidirani seznam) (2).

(5)

Komisija je 24. julija 2008 Agenciji uradno poslala zahtevek za znanstveno mnenje v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 skupaj z referenčnimi pogoji in prvim delom konsolidiranega seznama. Drugi deli konsolidiranega seznama so bili poslani novembra in decembra 2008. Komisija je dokončno oblikovala konsolidirani seznam z dodatkom, ki je bil Agenciji posredovan 12. marca 2010. Države članice so naknadno umaknile nekatere trditve s konsolidiranega seznama, preden jih je Agencija obravnavala. Agencija je končala svojo znanstveno oceno z objavo mnenj med oktobrom 2009 in julijem 2011 (3).

(6)

Agencija je v oceni ugotovila, da so nekateri predlogi zajeli različne učinke iz trditve ali navajali isti učinek iz trditve. Zato lahko zdravstvena trditev, ki jo obravnava ta uredba, ustreza enemu ali več vnosom na konsolidiranem seznamu.

(7)

Agencija je glede številnih zdravstvenih trditev na podlagi predloženih podatkov sklenila, da je bila med kategorijo živila, živilom ali njegovo sestavino in učinkom iz trditve ugotovljena vzročno-posledična povezava. Zdravstvene trditve, ki ustrezajo navedenim sklepom in izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 1924/2006, je treba odobriti v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 in jih uvrstiti na seznam dovoljenih trditev.

(8)

Člen 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da morajo biti dovoljenim zdravstvenim trditvam priloženi vsi pogoji (in omejitve), potrebni za njihovo uporabo. Zato bi moral seznam dovoljenih trditev zajemati besedilo trditev in posebne pogoje za njihovo uporabo ter po potrebi pogoje ali omejitve uporabe in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1924/2006 in mnenji Agencije.

(9)

Eden od ciljev Uredbe (ES) št. 1924/2006 je zagotoviti, da so zdravstvene trditve resnične, jasne, zanesljive in za potrošnika uporabne. Zato je treba pri tem upoštevati besedilo in predstavitev takih trditev. Kadar ima besedilo trditev za potrošnike enak pomen kot odobrena zdravstvena trditev, ker kaže na isto povezavo med kategorijo živila, živilom ali njegovo sestavino in zdravjem, je treba te trditve uporabljati pod istimi pogoji, kot so navedeni za odobrene zdravstvene trditve.

(10)

Komisija je določila več trditev, ki so predložene v oceno in se nanašajo na vplive rastlin ali rastlinskih snovi, splošno poznanih kot „botanične“ snovi, za katere mora Agencija še dokončati znanstveno oceno. Poleg tega je več zdravstvenih trditev, za katere se bodisi zahteva nadaljnje ocenjevanje, preden se Komisija lahko odloči ali ne odloči o njihovi uvrstitvi na seznam odobrenih trditev, bodisi so že ocenjene, vendar jih Komisija zaradi drugih upravičenih dejavnikov ne more pravočasno dokončno obravnavati.

(11)

Trditve, ki jih Agencija še ni ocenila ali Komisija še ni dokončno obravnavala, bodo objavljene na spletni strani Komisije (4) in se lahko še naprej uporabljajo v skladu s členom 28(5) in (6) Uredbe (ES) št. 1924/2006.

(12)

Zdravstvene trditve je treba v skladu s členom 6(1) in členom 13(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 utemeljiti s splošno sprejetimi znanstvenimi dokazi. Zato se ne smejo odobriti zdravstvene trditve, katerih znanstveno utemeljitev Agencija ni ocenila pozitivno, ker ni ugotovila, da bi bila med kategorijo živila, živilom ali njegovo sestavino in učinkom iz trditve ugotovljena vzročno-posledična povezava. Odobritev se lahko upravičeno zadrži tudi pri pozitivni znanstveni oceni Agencije, če trditev ne izpolnjuje drugih splošnih in posebnih zahtev Uredbe (ES) št. 1924/2006. Zdravstvene trditve niso dovoljene, če niso v skladu s splošno sprejetimi prehranskimi in zdravstvenimi načeli. Agencija je za trditev o vplivu maščob na normalno absorpcijo vitaminov, topnih v maščobi (5), in trditev o vplivu natrija na ohranjanje normalnega delovanja mišic (6) ugotovila, da je vzročno-posledična povezava utemeljena. Uporaba navedenih zdravstvenih trditev pa bi pomenila nasprotujoče si in dvoumno sporočilo, saj bi spodbujala k uživanju navedenih hranil, katerih vnos morajo potrošniki po navodilih evropskih, nacionalnih in mednarodnih organov na podlagi splošno sprejetih znanstvenih nasvetov zmanjšati. Zato navedeni trditvi nista v skladu s točko (a) drugega odstavka člena 3 Uredbe (ES) št. 1924/2006, ki določa, da uporaba trditev ne sme biti dvoumna ali zavajajoča. Poleg tega za manjšo zmedo pri potrošnikih ne bi bilo dovolj, da bi se zadevne zdravstvene trditve odobrile samo pod posebnimi pogoji uporabe in/ali bi jih spremljale dodatne izjave ali opozorila, zato se trditve ne smejo odobriti.

(13)

To uredbo je treba začeti uporabljati šest mesecev po začetku njene veljavnosti, da se nosilcem živilske dejavnosti omogoči prilagoditev njenim zahtevam in prepovedi iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 tistih zdravstvenih trditev, katerih Agencija še ni ocenila in jih Komisija še ni dokončno obravnavala.

(14)

Člen 20(1) Uredbe (ES) št. 1924/2006 določa, da Komisija vzpostavi in vodi register Unije v zvezi s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami na živilih, v nadaljnjem besedilu: register. Register bo zajemal vse dovoljene trditve in med drugim pogoje za njihovo uporabo. Zajemal bo tudi seznam zavrnjenih zdravstvenih trditev in razloge za njihovo zavrnitev.

(15)

Zdravstvene trditve, ki so jih države članice umaknile, ne bodo vključene na seznam zavrnjenih trditev v registru Unije. Register se posodablja redno in po potrebi glede na napredek pri zdravstvenih trditvah, ki jih Agencija še ni ocenila ali Komisija še ni dokončno obravnavala.

(16)

Pri določanju ukrepov iz te uredbe so bile ustrezno upoštevane pripombe in stališča, ki so jih Komisiji predložili predstavniki javnosti in zainteresirane strani.

(17)

Dodatek snovi živilom ali uporabo snovi v živilih ter razvrstitev proizvodov med živila in zdravila ureja posebna zakonodaja Unije in nacionalna zakonodaja. Kakršna koli odločitev o zdravstveni trditvi v skladu z Uredbo (ES) št. 1924/2006, kot je vključitev na seznam dovoljenih trditev iz člena 13(3) Uredbe, ne pomeni odobritve za trženje snovi, za katero je vložena trditev, odločitve o njeni uporabi v živilih ali odločitve glede razvrstitve določenega proizvoda kot živila.

(18)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Dovoljene zdravstvene trditve

1.   Seznam zdravstvenih trditev, ki se lahko navedejo na živilih, kakor je navedeno v členu 13(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006, je določen v Prilogi k tej uredbi.

2.   Zdravstvene trditve iz odstavka 1 se lahko navedejo na živilih pod pogoji iz Priloge.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 14. decembra 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. maja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 404, 30.12.2006, str. 9.

(2)  http://www.efsa.europa.eu/en/ndaclaims13/docs/ndaclaims13.zip.

(3)  http://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/article13.htm.

(4)  http://ec.europa.eu/food/food/labellingnutrition/claims/index_en.htm.

(5)  Ustreza vnosoma ID 670 in ID 2902 na konsolidiranem seznamu.

(6)  Ustreza vnosu ID 359 na konsolidiranem seznamu.


PRILOGA

SEZNAM DOVOLJENIH ZDRAVSTVENIH TRDITEV

Hranilo, snov, živilo ali kategorija živil

Trditev

Pogoji uporabe trditve

Pogoji in/ali omejitve uporabe živila in/ali dodatno pojasnilo ali opozorilo

Številka v strokovni reviji EFSA

Ustrezna številka vnosa na konsolidiranem seznamu, predloženem EFSA v oceno

Aktivno oglje

Aktivno oglje prispeva k zmanjšanju prekomernih vetrov po jedi.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 1 g aktivnega oglja na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je treba potrošnike obvestiti, da se koristni učinek doseže tako, da se 1 g snovi zaužije vsaj 30 minut pred obrokom, 1 g snovi pa takoj po obroku.

 

2011;9(4):2049

1938

Alfa-linolenska kislina

(ALA)

ALA prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir ALA, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR MAŠČOBNIH KISLIN OMEGA-3 iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 2 g ALA.

 

2009; 7(9):1252

2011;9(6):2203

493, 568

Arabinoksilan iz endosperma pšenice

Uživanje arabinoksilana kot del obroka prispeva k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 8 g vlaknin iz endosperma pšenice, bogatih z arabinoksilanom (vsaj 60 mas. % arabinoksilana), na 100 g dostopnih ogljikovih hidratov v količinsko določenem obroku kot del obroka. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem vlaknin iz endosperma pšenice, bogatih z arabinoksilanom, kot del obroka.

 

2011;9(6):2205

830

Baker

Baker prispeva k ohranjanju normalnega vezivnega tkiva.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1211

265, 271, 1722

Baker

Baker prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1211

2011;9(4):2079

266, 1729

Baker

Baker prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1211

2011;9(4):2079

267, 1723

Baker

Baker prispeva k normalni obarvanosti las.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1211

268, 1724

Baker

Baker prispeva k prenosu železa v telesu.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1211

269, 270, 1727

Baker

Baker prispeva k normalni obarvanosti kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1211

268, 1724

Baker

Baker ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1211

2011;9(4):2079

264, 1725

Baker

Baker ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir bakra, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1211

263, 1726

Beljakovine

Beljakovine prispevajo k povečanju mišične mase.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir beljakovin, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR BELJAKOVIN iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1811

2011;9(6):2203

415, 417, 593, 594, 595, 715

1398

Beljakovine

Beljakovine prispevajo k vzdrževanju mišične mase.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir beljakovin, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR BELJAKOVIN iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1811

2011;9(6):2203

415, 417, 593, 594, 595, 715

1398

Beljakovine

Beljakovine prispevajo k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir beljakovin, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR BELJAKOVIN iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1811

2011;9(6):2203

416

4704

Beta-glukani

Beta-glukani prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 1 g beta-glukanov iz ovsa, ovsenih otrobov, ječmena, ječmenovih otrobov ali mešanico teh virov na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 3 g beta-glukanov iz ovsa, ovsenih otrobov, ječmena, ječmenovih otrobov ali mešanice teh beta-glukanov.

 

2009; 7(9):1254

2011;9(6):2207

754, 755, 757, 801, 1465, 2934

1236, 1299

Beta-glukani iz ovsa in ječmena

Uživanje beta-glukanov iz ovsa ali ječmena kot del obroka prispeva k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po tem obroku.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 4 g beta-glukanov iz ovsa ali ječmena za vsakih 30 g dostopnih ogljikovih hidratov v količinsko določenem obroku kot del obroka. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem beta-glukanov iz ovsa ali ječmena kot del obroka.

 

2011;9(6):2207

821, 824

Betain

Betain prispeva k presnovi homocisteina.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 500 mg betaina na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 1,5 g betaina.

Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da lahko dnevni vnos, večji od 4 g, bistveno poveča raven holesterola v krvi.

2011;9(4):2052

4325

Biotin

Biotin prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1209

114, 117

Biotin

Biotin prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1209

116

Biotin

Biotin prispeva k presnovi makrohranil.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1209

2010;8(10):1728

113, 114, 117, 4661

Biotin

Biotin prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1728

120

Biotin

Biotin prispeva k ohranjanju zdravih las.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1209

2010;8(10):1728

118, 121, 2876

Biotin

Biotin prispeva k ohranjanju zdravih sluznic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1209

115

Biotin

Biotin prispeva k ohranjanju zdrave kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir biotina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1209

2010;8(10):1728

115, 121

Cink

Cink ima vlogo pri presnovi kislin in baz.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1229

360

Cink

Cink ima vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1819

382

Cink

Cink ima vlogo pri kognitivnih funkcijah.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1229

296

Cink

Cink ima vlogo pri sintezi DNK.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1819

292, 293, 1759

Cink

Cink ima vlogo pri plodnosti in razmnoževanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1229

297, 300

Cink

Cink ima vlogo pri presnovi makrohranil.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1819

2890

Cink

Cink ima vlogo pri presnovi maščobnih kislin.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1229

302

Cink

Cink ima vlogo pri presnovi vitamina A.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1229

361

Cink

Cink ima vlogo pri sintezi beljakovin.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1819

293, 4293

Cink

Cink prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1229

295, 1756

Cink

Cink prispeva k ohranjanju zdravih las.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1819

412

Cink

Cink prispeva k ohranjanju zdravih nohtov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1819

412

Cink

Cink prispeva k ohranjanju zdrave kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1819

293

Cink

Cink prispeva k vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1819

301

Cink

Cink ima vlogo pri ohranjanju vida.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1229

361

Cink

Cink ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1229

291, 1757

Cink

Cink ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1229

294, 1758

Cink

Cink ima vlogo pri delitvi celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir cinka, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1229

292, 293, 1759

Dokozaheksaenojska kislina (DHK)

DHK ima vlogo pri delovanju možganov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki vsebuje vsaj 40 mg DHK na 100 g in na 100 kcal. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 250 mg DHK.

 

2010;8(10):1734

2011;9(4):2078

565, 626, 631, 689, 704, 742, 3148, 690, 3151, 497, 501, 510, 513, 519, 521, 534, 540, 688, 1323, 1360, 4294

Dokozaheksaenojska kislina (DHK)

DHK ima vlogo pri ohranjanju vida.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki vsebuje vsaj 40 mg DHK na 100 g in na 100 kcal. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 250 mg DHK.

 

2010;8(10):1734

2011;9(4):2078

627, 632, 743, 3149, 2905, 508, 510, 513, 519, 529, 540, 688, 4294

Eikozapentaenojska kislina in dokozaheksaenojska kislina

(EPK/DHK)

EPK in DHK imata vlogo pri delovanju srca.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir EPK in DHK, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR MAŠČOBNIH KISLIN OMEGA-3 iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 250 mg EPK in DHK.

 

2010;8(10):1796

2011;9(4):2078

504, 506, 516, 527, 538, 703, 1128, 1317, 1324, 1325, 510, 688, 1360

Encim laktaza

Encim laktaza izboljšuje prebavo laktoze pri osebah, ki imajo težave s prebavo laktoze.

Trditev se lahko uporablja le za prehranska dopolnila z najmanjšim odmerkom 4 500 FCC (Food Chemicals Codex) enot, ciljno populacijo pa je treba obvestiti, da jih je treba zaužiti z vsakim obrokom, ki vsebuje laktozo.

Ciljno populacijo je treba tudi obvestiti, da je toleranca na laktozo spremenljiva in da naj zaprosijo za nasvet glede vloge te snovi v svoji prehrani.

2009; 7(9):1236

2011;9(6):2203

1697, 1818

1974

Enkrat nenasičene in/ali večkrat nenasičene maščobne kisline

Nadomestitev nasičenih maščob z nenasičenimi maščobami v prehrani prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST NENASIČENIH MAŠČOB iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2011;9(4):2069

2011;9(6):2203

621, 1190, 1203, 2906, 2910, 3065

674, 4335

Fluorid

Fluorid prispeva k ohranjanju mineralizacije zob.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir fluorida, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1212

2010;8(10):1797

275, 276, 338, 4238,

Folat

Folat prispeva k razvoju materinega tkiva med nosečnostjo.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1213

2882

Folat

Folat prispeva k sintezi aminokislin.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1760

195, 2881

Folat

Folat prispeva k nastajanju krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1213

79

Folat

Folat prispeva k presnovi homocisteina.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1213

80

Folat

Folat prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1760

81, 85, 86, 88

Folat

Folat prispeva k delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1213

91

Folat

Folat prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1760

84

Folat

Folat ima vlogo pri delitvi celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir folata, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1213

2010;8(10):1760

193, 195, 2881

Fosfor

Fosfor prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir fosforja, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1219

329, 373

Fosfor

Fosfor ima vlogo pri delovanju celičnih membran.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir fosforja, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1219

328

Fosfor

Fosfor prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir fosforja, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1219

324, 327

Fosfor

Fosfor prispeva k ohranjanju zdravih zob.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir fosforja, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1219

324, 327

Glukomanan

(konjak manan)

Glukomanan prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 4 g glukomanana. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 4 g glukomanana.

Treba je opozoriti na nevarnost zadušitve, do katere lahko pride pri ljudeh s težavami pri požiranju ali ob zaužitju z nezadostno količino tekočine. Svetuje se zaužitje z veliko vode, da snov doseže želodec.

2009; 7(9):1258

2010;8(10):1798

836, 1560, 3100, 3217

Glukomanan

(konjak manan)

Glukomanan ob energijsko omejeni prehrani prispeva k zmanjšanju telesne teže.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 1 g glukomanana na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 3 g glukomanana v treh odmerkih po 1 g z 1–2 kozarcema vode pred obroki in ob energijsko omejeni prehrani.

Treba je opozoriti na nevarnost zadušitve, do katere lahko pride pri ljudeh s težavami pri požiranju ali ob zaužitju z nezadostno količino tekočine. Svetuje se zaužitje z veliko vode, da snov doseže želodec.

2010;8(10):1798

854, 1556, 3725,

Guar gumi

Guar gumi prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 10 g guar gumija. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 10 g guar gumija.

Treba je opozoriti na nevarnost zadušitve, do katere lahko pride pri ljudeh s težavami pri požiranju ali ob zaužitju z nezadostno količino tekočine. Svetuje se zaužitje z veliko vode, da snov doseže želodec.

2010;8(2):1464

808

Hidroksipropil metilceluloza

(HPMC)

Uživanje hidroksipropil metilceluloze z obrokom prispeva k manjšem porastu ravni glukoze v krvi po obroku.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 4 g HPMC na količinsko določen obrok kot del obroka. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem 4 g HPMC kot del obroka.

Treba je opozoriti na nevarnost zadušitve, do katere lahko pride pri ljudeh s težavami pri požiranju ali ob zaužitju z nezadostno količino tekočine. Svetuje se zaužitje z veliko vode, da snov doseže želodec.

2010;8(10):1739

814

Hidroksipropil metilceluloza

(HPMC)

Hidroksipropil metilceluloza prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki zagotavlja dnevni vnos 5 g HPMC. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 5 g HPMC.

Treba je opozoriti na nevarnost zadušitve, do katere lahko pride pri ljudeh s težavami pri požiranju ali ob zaužitju z nezadostno količino tekočine. Svetuje se zaužitje z veliko vode, da snov doseže želodec.

2010;8(10):1739

815

Hitozan

Hitozan prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki zagotavlja dnevni vnos 3 g hitozana. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 3 g hitozana.

 

2011;9(6):2214

4663

Holin

Holin prispeva k presnovi homocisteina.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 82,5 mg holina na 100 g ali 100 ml ali na en obrok živila.

 

2011;9(4):2056

3090

Holin

Holin prispeva k presnovi maščob.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 82,5 mg holina na 100 g ali 100 ml ali na en obrok živila.

 

2011;9(4):2056

3186

Holin

Holin ima vlogo pri delovanju jeter.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 82,5 mg holina na 100 g ali 100 ml ali na en obrok živila.

 

2011;9(4):2056

2011;9(6):2203

1501

712, 1633

Jod

Jod ima vlogo pri kognitivnih funkcijah.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1800

273

Jod

Jod prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1214

2010;8(10):1800

274, 402

Jod

Jod prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1800

273

Jod

Jod prispeva k ohranjanju zdrave kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1214

370

Jod

Jod ima vlogo pri nastajanju ščitničnih hormonov in normalnemu delovanju ščitnice.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir joda, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1214

2010;8(10):1800

274, 1237

Kalcij

Kalcij prispeva k normalnemu strjevanju krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1210

230, 236

Kalcij

Kalcij prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1210

234

Kalcij

Kalcij prispeva k delovanju mišic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1210

226, 230, 235

Kalcij

Kalcij prispeva k normalnemu prenosu živčnih impulzov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1210

227, 230, 235

Kalcij

Kalcij prispeva k normalnemu delovanju prebavnih encimov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1210

355

Kalcij

Kalcij ima vlogo pri delitvi in specializaciji celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1725

237

Kalcij

Kalcij je potreben za ohranjanje zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1210

2009; 7(9):1272

2010;8(10):1725

2011;9(6):2203

224, 230, 350, 354, 2731, 3155, 4311, 4312, 4703

4704

Kalcij

Kalcij je potreben za ohranjanje zdravih zob.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalcija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1210

2010;8(10):1725

2011;9(6):2203

224, 230, 231, 2731, 3099,3155, 4311, 4312, 4703

4704

Kalij

Kalij prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010; 8(2):1469

386

Kalij

Kalij ima vlogo pri delovanju mišic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010; 8(2):1469

320

Kalij

Kalij ima vlogo pri vzdrževanju normalnega krvnega tlaka.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir kalija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010; 8(2):1469

321

Klorid

Klorid ima vlogo pri proizvajanju želodčne kisline in s tem pri prebavi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir klorida, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Trditev se ne sme navesti za klorid, katerega vir je natrijev klorid.

2010;8(10):1764

326

Kreatin

Kreatin povečuje telesno zmogljivost pri kratkih, zaporednih in zelo intenzivnih telesnih naporih.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 3 g kreatina. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 3 g kreatina.

Trditev se lahko navede le na živilu, namenjenem odraslim, ki izvajajo zelo intenzivne telesne napore.

2011;9(7):2303

739, 1520, 1521, 1522, 1523, 1525, 1526, 1531, 1532, 1533, 1534, 1922, 1923, 1924

Krom

Krom ima vlogo pri presnovi makrohranil.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir trivalentnega kroma, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1732

260, 401, 4665, 4666, 4667

Krom

Krom prispeva k vzdrževanju normalne ravni glukoze v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir trivalentnega kroma, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1732

2011;9(6):2203

262, 4667

4698

Laktuloza

Laktuloza prispeva k hitrejšemu prehajanju črevesne vsebine.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 10 g laktuloze v enem količinsko določenem obroku. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z enkratnim odmerkom 10 g laktuloze na dan.

 

2010;8(10):1806

807

Linolna kislina

Linolna kislina prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja vsaj 1,5 g linolne kisline (LA) na 100 g in 100 kcal. Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 10 g LA.

 

2009; 7(9):1276

2011;9(6):2235

489, 2899

Magnezij

Magnezij prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1807

244

Magnezij

Magnezij prispeva k ravnotežju elektrolitov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1216

238

Magnezij

Magnezij prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1216

240, 247, 248

Magnezij

Magnezij prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1216

242

Magnezij

Magnezij prispeva k delovanju mišic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1216

2010;8(10):1807

241, 380, 3083

Magnezij

Magnezij ima vlogo pri sintezi beljakovin.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1216

364

Magnezij

Magnezij prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1807

245, 246

Magnezij

Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1216

239

Magnezij

Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih zob.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1216

239

Magnezij

Magnezij ima vlogo pri delitvi celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir magnezija, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1216

365

Mangan

Mangan prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir mangana, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1217

2010;8(10):1808

311, 405

Mangan

Mangan prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir mangana, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1217

310

Mangan

Mangan ima vlogo pri nastajanju vezivnega tkiva.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir mangana, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1808

404

Mangan

Mangan ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir mangana, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1217

309

Melatonin

Melatonin prispeva k lajšanju subjektivnih občutkov zaradi časovne razlike pri potovanju z letalom.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 0,5 mg melatonina na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z vnosom najmanj 0,5 mg malo pred spanjem na prvi dan potovanja in naslednjih nekaj dni po prihodu v namembni kraj.

 

2010; 8(2):1467

1953

Melatonin

Melatonin prispeva k skrajšanju časa, ki ga potrebujete, da zaspite.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 1 mg melatonina na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 1 mg melatonina malo pred spanjem.

 

2011;9(6):2241

1698, 1780, 4080

Meso ali ribe

Meso ali ribe prispevajo k izboljšanju absorpcije železa, kadar se uživajo z drugimi živili, ki vsebujejo železo.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje vsaj 50 g mesa ali rib v enem količinsko določenem obroku. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem 50 g mesa ali rib skupaj z živili, ki vsebujejo železo brez hema.

 

2011;9(4):2040

1223

Molibden

Molibden ima vlogo pri presnovi aminokislin, ki vsebujejo žveplo.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir molibdena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1745

313

Monascus purpureus

(rdeči kvasni riž)

Monakolin K iz rdečega kvasnega riža prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 10 mg monakolina K iz rdečega kvasnega riža. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 10 mg monakolina K iz fermentiranih pripravkov rdečega kvasnega riža.

 

2011;9(7):2304

1648, 1700

Nadomestki sladkorja, tj. intenzivna sladila; ksilitol, sorbitol, manitol, maltitol, laktitol, izomalt, eritritol, sukraloza in polidekstroza; D-tagatoza in izomaltuloza

Uživanje hrane/pijače, ki vsebuje <ime nadomestka za sladkor> namesto sladkorja (1) prispeva k ohranjanju mineralizacije zob.

Za navedbo trditve je treba sladkorje v hrani ali pijači (ki zmanjšujejo pH vrednost zobnih oblog pod 5,7) nadomestiti z nadomestki za sladkor, tj. intenzivnimi sladili, kot so ksilitol, sorbitol, manitol, maltitol, laktitol, izomalt, eritritol, D-tagatoza, izomaltuloza, sukraloza ali polidekstroza, ali s kombinacijo teh sladil, v takih količinah, da uživanje takšne hrane ali pijače ne bo znižalo pH vrednosti zobnih oblog pod 5,7 med uživanjem in do 30 minut po zaužitju hrane ali pijače.

 

2011;9(4):2076

2011;9(6):2229

463, 464, 563, 618, 647, 1182, 1591, 2907, 2921, 4300

1134, 1167, 1283

Nadomestki za sladkor, tj. intenzivna sladila; ksilitol, sorbitol, manitol, maltitol, laktitol, izomalt, eritritol, sukraloza in polidekstroza; D-tagatoza in izomaltuloza

Uživanje hrane/pijače, ki vsebuje <ime nadomestka za sladkor> namesto sladkorja (2) povzroči manjši porast ravni glukoze v krvi po zaužitju v primerjavi s hrano/pijačo, ki vsebuje sladkor.

Za navedbo trditve je treba sladkorje v hrani ali pijači nadomestiti z nadomestki za sladkor, tj. intenzivnimi sladili, kot so ksilitol, sorbitol, manitol, maltitol, laktitol, izomalt, eritritol, sukraloza ali polidekstroza, ali s kombinacijo teh sladil, tako da hrana ali pijača vsebuje zmanjšane količine sladkorjev vsaj za količino, navedeno s trditvijo ZMANJŠANA VSEBNOST [IME HRANILA] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

D-tagatoza in izomaltuloza morata nadomestiti enake količine drugih sladkorjev v enakem razmerju, kot je navedeno s trditvijo ZMANJŠANA VSEBNOST [IME HRANILA] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2011;9(4):2076

2011;9(6):2229

617, 619, 669, 1590, 1762, 2903, 2908, 2920

4298

Nadomestni obrok za nadzor nad telesno težo

Nadomestitev enega dnevnega obroka pri energijsko omejeni prehrani z nadomestnim obrokom prispeva k ohranjanju telesne teže po zmanjšanju telesne teže.

Za navedbo trditve mora živilo izpolnjevati specifikacije iz Direktive 96/8/ES v zvezi z živili iz člena 1(2)(b) navedene direktive. Za dosego navedenega učinka je treba en obrok dnevno nadomestiti z nadomestnim obrokom.

 

2010; 8(2):1466

1418

Nadomestni obrok za nadzor nad telesno težo

Nadomestitev dveh dnevnih obrokov pri energijsko omejeni prehrani z nadomestnim obrokom prispeva k zmanjševanju telesne teže.

Za navedbo trditve mora živilo izpolnjevati specifikacije iz Direktive 96/8/ES v zvezi z živili iz člena 1(2)(b) navedene direktive. Za dosego navedenega učinka je treba dva obroka dnevno nadomestiti z nadomestnima obrokoma.

 

2010; 8(2):1466

1417

Niacin

Niacin prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1224

2010;8(10):1757

43, 49, 54, 51

Niacin

Niacin prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1224

44, 53

Niacin

Niacin prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1757

55

Niacin

Niacin prispeva k ohranjanju zdravih sluznic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1224

45, 52, 4700

Niacin

Niacin prispeva k ohranjanju zdrave kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1224

2010;8(10):1757

45, 48, 50, 52, 4700

Niacin

Niacin prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir niacina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1757

47

Obstojni škrob

Nadomestitev prebavljivih škrobov z neprebavljivim škrobom v obroku prispeva k omejitvi povečanja glukoze v krvi po obroku.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, v katerem je prebavljiv škrob nadomeščen z neprebavljivim škrobom, tako da je končna vsebina neprebavljivega škroba vsaj 14 % skupne vsebine škroba.

 

2011;9(4):2024

681

Oleinska kislina

Nadomestitev nasičenih maščob z nenasičenimi maščobami v prehrani prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. Oleinska kislina je nenasičena maščoba.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST NENASIČENIH MAŠČOB iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2011;9(4):2043

673, 728, 729, 1302, 4334

Orehi

Orehi prispevajo k izboljšanju elastičnosti žil.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 30 g orehov. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 30 g orehov.

 

2011;9(4):2074

1155, 1157

Pantotenska kislina

Pantotenska kislina prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir pantotenske kisline, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1218

56, 59, 60, 64, 171, 172, 208

Pantotenska kislina

Pantotenska kislina ima vlogo pri sintezi in presnovi steroidnih hormonov, vitamina D in nekaterih prenašalcev živčnih impulzov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir pantotenske kisline, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1218

181

Pantotenska kislina

Pantotenska kislina prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir pantotenske kisline, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1758

63

Pantotenska kislina

Pantotenska kislina prispeva k umskim zmogljivostim.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir pantotenske kisline, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1218

2010;8(10):1758

57, 58

Pektini

Pektini prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 6 g pektinov. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 6 g pektinov.

Treba je opozoriti na nevarnost zadušitve, do katere lahko pride pri ljudeh s težavami pri požiranju ali ob zaužitju z nezadostno količino tekočine. Svetuje se zaužitje z veliko vode, da snov doseže želodec.

2010;8(10):1747

818, 4236

Pektini

Uživanje pektinov z obrokom prispeva k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po tem obroku.

Trditev se lahko uporablja le za živilo, ki vsebuje 10 g pektina na količinsko določen obrok. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z zaužitjem 10 g pektinov kot del obroka.

Treba je opozoriti na nevarnost zadušitve, do katere lahko pride pri ljudeh s težavami pri požiranju ali ob zaužitju z nezadostno količino tekočine. Svetuje se zaužitje z veliko vode, da snov doseže želodec.

2010;8(10):1747

786

Polifenoli v oljčnem olju

Polifenoli v oljčnem olju prispevajo k zaščiti lipidov v krvi pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko uporablja le za oljčno olje, ki vsebuje vsaj 5 mg hidroksitirosola in njegovih derivatov (npr. kompleks oleuropeina in tirosol) na 20 g oljčnega olja. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 20 g oljčnega olja.

 

2011;9(4):2033

1333, 1638, 1639, 1696, 2865

Rastlinski steroli in rastlinski stanoli

Rastlinski steroli/stanoli prispevajo k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.

Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom vsaj 0,8 g rastlinskih sterolov/stanolov.

 

2010;8(10):1813

2011;9(6):2203

549, 550, 567, 713, 1234, 1235, 1466, 1634, 1984, 2909, 3140 568

Raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov

Raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov prispevajo k ohranjanju vzdržljivosti pri daljših telesnih naporih

Za navedbo trditve morajo raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov vsebovati 80–350 kcal/L iz ogljikovih hidratov in vsaj 75 % energije mora izhajati iz ogljikovih hidratov, ki sprožijo močan glikemični odziv, kot so glukoza, glukozni polimeri in saharoza. Poleg tega morajo te pijače vsebovati med 20 mmol/L (460 mg/L) in 50 mmol/L (1 150 mg/L) natrija, njihova osmolalnost pa mora znašati 200–330 mOsm/kg vode.

 

2011;9(6):2211

466, 469

Raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov

Raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov povečujejo absorpcijo vode med telesno dejavnostjo.

Za navedbo trditve morajo raztopine ogljikovih hidratov in elektrolitov vsebovati 80–350 kcal/L iz ogljikovih hidratov in vsaj 75 % energije mora izhajati iz ogljikovih hidratov, ki sprožijo močan glikemični odziv, kot so glukoza, glukozni polimeri in saharoza. Poleg tega morajo te pijače vsebovati med 20 mmol/L (460 mg/L) in 50 mmol/L (1 150 mg/L) natrija, njihova osmolalnost pa mora znašati 200–330 mOsm/kg vode.

 

2011;9(6):2211

314, 315, 316, 317, 319, 322, 325, 332, 408, 465, 473, 1168, 1574, 1593, 1618, 4302, 4309

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir riboflavina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1814

29, 35, 36, 42

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir riboflavina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1814

213

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin prispeva k ohranjanju zdravih sluznic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir riboflavina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1814

31

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin ima vlogo pri ohranjanju normalnih rdečih krvničk.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir riboflavina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1814

40

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin prispeva k ohranjanju zdrave kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir riboflavina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1814

31, 33

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin ima vlogo pri ohranjanju vida.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir riboflavina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1814

39

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin ima vlogo pri presnovi železa.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir riboflavina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1814

30, 37

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir riboflavina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1814

207

Riboflavin

(vitamin B2)

Riboflavin prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir riboflavina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1814

41

Selen

Selen ima vlogo pri nastajanju semenčic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1220

396

Selen

Selen prispeva k ohranjanju zdravih las.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1727

281

Selen

Selen prispeva k ohranjanju zdravih nohtov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1727

281

Selen

Selen ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1220

2010;8(10):1727

278, 1750

Selen

Selen ima vlogo pri delovanju ščitnice.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1727

2009; 7(9):1220

279, 282, 286, 410, 1289, 1290, 1291, 1292, 1293

Selen

Selen ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir selena, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1220

2010;8(10):1727

277, 283, 286, 1289, 1290, 1291, 1293, 1751, 410, 1292

Tiamin

Tiamin prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir tiamina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1222

21, 24, 28

Tiamin

Tiamin prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir tiamina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1222

22, 27

Tiamin

Tiamin prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir tiamina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1755

205

Tiamin

Tiamin ima vlogo pri delovanju srca.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir tiamina, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1222

20

Vitamin A

Vitamin A ima vlogo pri presnovi železa.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina A, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1221

206

Vitamin A

Vitamin A prispeva k ohranjanju zdravih sluznic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina A, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1221

2010;8(10):1754

15, 4702

Vitamin A

Vitamin A prispeva k ohranjanju zdrave kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina A, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1221

2010;8(10):1754

15, 17, 4660, 4702

Vitamin A

Vitamin A ima vlogo pri ohranjanju vida.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina A, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1221

2010;8(10):1754

16, 4239, 4701

Vitamin A

Vitamin A ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina A, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1222

2011;9(4):2021

14, 200, 1462

Vitamin A

Vitamin A ima vlogo pri specializaciji celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina A, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1221

14

Vitamin B6

Vitamin B6 ima vlogo pri sintezi cisteina.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1759

4283

Vitamin B6

Vitamin B6 prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1759

75, 214

Vitamin B6

Vitamin B6 prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1225

66

Vitamin B6

Vitamin B6 prispeva k presnovi homocisteina.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1759

73, 76, 199

Vitamin B6

Vitamin B6 ima vlogo pri presnovi beljakovin in glikogena.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1225

65, 70, 71

Vitamin B6

Vitamin B6 prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1759

77

Vitamin B6

Vitamin B6 ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1225

67, 72, 186

Vitamin B6

Vitamin B6 ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1225

68

Vitamin B6

Vitamin B6 prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1759

78

Vitamin B6

Vitamin B6 ima vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B6, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1225

69

Vitamin B12

Vitamin B12 prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B12, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1223

99, 190

Vitamin B12

Vitamina B12 prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B12, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):4114

95, 97, 98, 100, 102, 109

Vitamin B12

Vitamin B12 prispeva k presnovi homocisteina.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B12, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):4114

96, 103, 106

Vitamin B12

Vitamin B12 prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B12, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):4114

95, 97, 98, 100, 102, 109

Vitamin B12

Vitamin B12 ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B12, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1223

92, 101

Vitamin B12

Vitamin B12 ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B12, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1223

107

Vitamin B12

Vitamin B12 prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B12, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):4114

108

Vitamin B12

Vitamin B12 ima vlogo pri delitvi celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina B12, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1223

2010;8(10):1756

93, 212

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki zagotavlja dnevni vnos 200 mg vitamina C. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z dnevnim vnosom 200 mg poleg priporočenega dnevnega vnosa vitamina C.

 

2009; 7(9):1226

144

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje žil.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

130, 131, 149

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

131, 149

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje hrustanca.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

131, 149

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje dlesni.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

131, 136, 149

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje kože.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

131, 137, 149

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje zob.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

131, 149

Vitamin C

Vitamin C prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

2010;8(10):1815

135, 2334, 3196

Vitamin C

Vitamin C prispeva k delovanju živčnega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

133

Vitamin C

Vitamin C prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1815

140

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

2010;8(10):1815

134, 4321

Vitamin C

Vitamin C ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

2010;8(10):1815

129, 138, 143, 148, 3331

Vitamin C

Vitamin C prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1815

139, 2622

Vitamin C

Vitamin C prispeva k obnovi reducirane oblike vitamina E.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1815

202

Vitamin C

Vitamin C povečuje absorpcijo železa.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina C, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1226

132, 147

Vitamin D

Vitamin D prispeva k normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina D, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1227

152, 157, 215

Vitamin D

Vitamin D prispeva k normalni ravni kalcija v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina D, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1227

2011;9(6):2203

152, 157

215

Vitamin D

Vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina D, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1227

150, 151, 158, 350

Vitamin D

Vitamin D prispeva k delovanju mišic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina D, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010; 8(2):1468

155

Vitamin D

Vitamin D prispeva k ohranjanju zdravih zob.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina D, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1227

151, 158

Vitamin D

Vitamin D prispeva k delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina D, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010; 8(2):1468

154, 159

Vitamin D

Vitamin D ima vlogo pri delitvi celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina D, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1227

153

Vitamin E

Vitamin E ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina E, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1816

160, 162, 1947

Vitamin K

Vitamin K prispeva k normalnemu strjevanju krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina K, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7 (9):1228

124, 126

Vitamin K

Vitamin K prispeva k ohranjanju zdravih kosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir vitamina K, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7 (9):1228

123, 127, 128, 2879

Vlaknine iz ječmenovega zrnja

Vlaknine iz ječmenovega zrnja prispevajo k povečanju količine blata.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2011;9(6):2249

819

Vlaknine iz pšeničnih otrobov

Vlaknine iz pšeničnih otrobov prispevajo k pospeševanju prehajanja črevesne vsebine.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006. Za navedbo trditve je potrošnike treba obvestiti, da se navedeni učinek doseže z dnevnim vnosom vsaj 10 g vlaknin iz pšeničnih otrobov.

 

2010;8(10):1817

828, 839, 3067, 4699

Vlaknine iz pšeničnih otrobov

Vlaknine iz pšeničnih otrobov prispevajo k povečani količini blata.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1817

3066

Vlaknine iz rži

Vlaknine iz rži prispevajo k normalnemu delovanju črevesja.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2011;9(6):2258

825

Vlaknine iz zrnja ovsa

Vlaknine iz zrnja ovsa prispevajo k povečani količini blata.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je bogato z navedenimi vlakninami, kakor je opredeljeno s trditvijo VISOKA VSEBNOST PREHRANSKE VLAKNINE iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2011;9(6):2249

822

Voda

Voda prispeva k ohranjanju normalnih telesnih in kognitivnih funkcij.

Za navedbo trditve je treba potrošnike obvestiti, da je za dosego koristnega učinka treba zaužiti vsaj 2 l vode dnevno iz vseh virov.

Trditev se lahko uporablja le za vodo, ki je v skladu s Direktivo 2009/54/ES in/ali Direktivo 98/83/ES.

2011;9(4):2075

1102, 1209, 1294, 1331

Voda

Voda ima vlogo pri uravnavanju telesne temperature.

Za navedbo trditve je treba potrošnike obvestiti, da je za dosego koristnega učinka treba zaužiti vsaj 2 l dnevno iz vseh virov.

Trditev se lahko uporablja le za vodo, ki je v skladu s Direktivo 2009/54/ES in/ali Direktivo 98/83/ES.

2011;9(4):2075

1208

Železo

Železo ima vlogo pri kognitivnih funkcijah.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1215

253

Železo

Železo prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1215

2010;8(10):1740

251, 1589, 255

Železo

Železo ima vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1215

2010;8(10):1740

249, 1589, 374, 2889

Železo

Železo ima vlogo pri prenosu kisika v telesu.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1215

2010;8(10):1740

250, 254, 256, 255

Železo

Železo ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1215

252, 259

Železo

Železo prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2010;8(10):1740

255, 374, 2889

Železo

Železo ima vlogo pri delitvi celic.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki je vsaj vir železa, kakor je opredeljeno s trditvijo VIR [IME VITAMINA/VITAMINOV] IN/ALI [IME MINERALA/MINERALOV] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2009; 7(9):1215

368

Žive kulture v jogurtu

Žive kulture v jogurtu ali fermentiranem mleku izboljšujejo prebavo laktoze pri osebah, ki imajo težave pri prebavi laktoze.

Za navedbo trditve mora jogurt ali fermentirano mleko vsebovati vsaj 108 kolonijskih enot živih starter mikroorganizmov (Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus in Streptococcus thermophilus) na gram.

 

2010;8(10):1763

1143, 2976

Živila z nizko ali zmanjšano vsebnostjo nasičenih maščobnih kislin.

Zmanjšanje uživanja nasičenih maščob prispeva k vzdrževanju normalnih ravni holesterola v krvi.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki ima vsaj nizko vsebnost nasičenih maščobnih kislin, kakor je opredeljeno s trditvijo NIZKA VSEBNOST NASIČENIH MAŠČOB, ali zmanjšano vsebnost nasičenih maščobnih kislin, kakor je opredeljeno s trditvijo

ZMANJŠANJA VSEBNOST [IME HRANILA] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2011;9(4):2062

620, 671, 4332

Živila z nizko ali zmanjšano vsebnostjo natrija

Zmanjšanje uživanja natrija prispeva k vzdrževanju normalnega krvnega tlaka.

Trditev se lahko navede le na živilu, ki ima vsaj nizko vsebnost natrija/soli, kakor je opredeljeno s trditvijo NIZKA VSEBNOST NATRIJA/SOLI

ali zmanjšano vsebnost natrija/soli, kakor je opredeljeno s trditvijo

ZMANJŠANJA VSEBNOST [IME HRANILA] iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

 

2011;9(6):2237

336, 705, 1148, 1178, 1185, 1420

Žvečilni gumi brez sladkorja

Žvečilni gumi brez sladkorja prispeva k ohranjanju mineralizacije zob.

Trditev se lahko navede le na žvečilnem gumiju, ki izpolnjuje pogoje uporabe prehranske trditve BREZ SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z žvečenjem vsaj 20 minut po jedi ali pitju.

 

2009; 7(9):1271

2011;9(4):2072

2011;9(6):2266

1151, 1154

486, 562, 1181

Žvečilni gumi brez sladkorja

Žvečilni gumi brez sladkorja prispeva k nevtralizaciji kislin v zobnih oblogah.

Trditev se lahko navede le na žvečilnem gumiju, ki izpolnjuje pogoje uporabe prehranske trditve BREZ SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z žvečenjem vsaj 20 minut po jedi ali pitju.

 

2009; 7(9):1271

2011;6(6):2266

1150

485

Žvečilni gumi brez sladkorja

Žvečilni gumi brez sladkorja prispeva k zmanjševanju suhosti v ustih.

Trditev se lahko navede le na žvečilnem gumiju, ki izpolnjuje pogoje uporabe prehranske trditve BREZ SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Potrošnike je treba obvestiti, da se koristni učinek doseže z žvečenjem žvečilnega gumija, kadar so usta suha.

 

2009; 7(9):1271

1240

Žvečilni gumi brez sladkorja s karbamidom

Žvečilni gumi brez sladkorja s karbamidom nevtralizira kisline v zobnih oblogah učinkoviteje kot žvečilni gumi brez sladkorja in karbamida.

Trditev se lahko navede le na žvečilnem gumiju, ki izpolnjuje pogoje uporabe prehranske trditve BREZ SLADKORJEV iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1924/2006.

Za navedbo trditve mora vsak kos žvečilnega gumija brez sladkorja vsebovati vsaj 20 mg karbamida. Potrošnike je treba obvestiti, da je žvečilni gumi treba žvečiti vsaj 20 minut po jedi ali pitju.

 

2011;9(4):2071

1153


(1)  V primeru D-tagatoze in izomaltuloze je treba tu navesti „drugih sladkorjev“.

(2)  V primeru D-tagatoze in izomaltuloze je treba tu navesti „drugih sladkorjev“.


Top