22.11.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/1

(1)

Razvoj napredne in celovite evropske migracijske politike, ki temelji na človekovih pravicah, solidarnosti in odgovornosti, zlasti do tistih držav članic, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski, ostaja še naprej ključni politični cilj Unije.

(2)

Cilj politike Unije na področju zunanjih meja je skladno upravljanje meja, ki zagotavlja enotno in visoko raven kontrole in nadzora, kar je nujna posledica prostega gibanja oseb znotraj Unije in temeljni sestavni del območja svobode, varnosti in pravice. V ta namen je predvidena določitev skupnih pravil o standardih in postopkih za kontrolo ter nadzor zunanjih meja držav članic.

(3)

Za učinkovito izvajanje skupnih pravil o standardih in postopkih za kontrolo in nadzor zunanjih meja držav članic je treba okrepiti usklajevanje operativnega sodelovanja med državami članicami.

(4)

Učinkovito upravljanje zunanjih meja z izvajanjem preverjanj in nadzora prispeva k boju proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi ter k zmanjševanju groženj notranji varnosti, javnemu redu, javnemu zdravju in mednarodnim odnosom držav članic.

(5)

Nadzor meja na zunanjih mejah ni le v interesu države članice, na katere zunanjih mejah se opravlja, temveč tudi v interesu vseh držav članic, ki so odpravile nadzor na svojih notranjih mejah.

(6)

Svet je leta 2004 sprejel Uredbo (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (3) (FRONTEX) (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki je začela delovati maja 2005. Leta 2007 je bila Uredba (ES) št. 2007/2004 spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 863/2007 z dne 11. julija 2007 o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah (4).

(7)

Dodatna okrepitev vloge Agencije je v skladu s ciljem Unije, da razvije politiko postopne vzpostavitve koncepta skladnega upravljanja meja. Agencija bi morala v okviru meja svojih pooblastil podpirati države članice pri izvajanju tega koncepta, kot je opredeljen v sklepih Sveta z dne 4. in 5. decembra 2006 o skladnem upravljanju meja.

(8)

Večletni program za območje svobode, varnosti in pravice za državljane (Stockholmski program), ki ga je Evropski svet sprejel 10. in 11. decembra 2009, poziva k razjasnitvi in okrepitvi vloge Agencije glede upravljanja zunanjih meja.

(9)

Zato je treba prilagoditi mandat Agencije, da bi se okrepile zlasti operativne zmogljivosti Agencije, obenem pa bi se zagotovilo, da so vsi sprejeti ukrepi sorazmerni z zastavljenimi cilji, da so učinkoviti in da v celoti upoštevajo temeljne pravice ter pravice beguncev in prosilcev za azil, vključno zlasti s prepovedjo vračanja.

(10)

Sedanje možnosti za zagotavljanje učinkovite pomoči državam članicam v zvezi z operativnimi vidiki upravljanja zunanjih meja bi morale biti okrepljene v smislu tehničnih sredstev, ki so na voljo. Agenciji bi moralo biti omogočeno, da lahko z zadovoljivo natančnostjo načrtuje usklajevanje skupnih operacij in poskusnih projektov.

(11)

Minimalne količine potrebne tehnične opreme, ki bi jo morale obvezno zagotoviti države članice na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in sporazumov med Agencijo in državami članicami, bodo zelo pripomogle k boljšemu načrtovanju in izvajanju predvidenih operacij, ki jih usklajuje Agencija.

(12)

Agencija bi morala voditi sezname tehnične opreme v lasti držav članic ali Agencije in opreme v skupnem lastništvu držav članic in Agencije, tako da bi vzpostavila in vodila osrednjo evidenco v naboru tehnične opreme. Ta nabor bi moral vsebovati minimalno število kategorij tehnične opreme, potrebne za to, da je Agenciji omogočeno izvajanje njenih dejavnosti.

(13)

Da bi se operacije izvajale učinkovito, bi morala Agencija vzpostaviti skupine pripadnikov mejnih straž. Države članice bi morale v te skupine prispevati ustrezno število usposobljenih pripadnikov mejnih straž in jih dati na razpolago za razporeditev, razen ko bi bile soočene z izrednimi razmerami, ki bi znatno vplivale na opravljanje nacionalnih nalog.

(14)

Agenciji bi moralo biti omogočeno, da bi v navedene skupine prispevala pripadnike mejnih straž, ki so začasno napoteni iz držav članic v Agencijo, za katere pa bi pri izvajanju njihovih nalog in pooblastil moral veljati enak pravni okvir kot za gostujoče uradnike, ki jih v te skupine prispevajo neposredno države članice. Agencija bi morala prilagoditi notranja pravila glede napotenih nacionalnih strokovnjakov, da bi država gostiteljica pripadnikom mejnih straž med skupnimi operacijami in poskusnimi projekti lahko dajala neposredna navodila.

(15)

Jasno opredeljen operativni načrt, ki vključuje oceno in obveznost poročanja o izrednih dogodkih, dogovorjen med Agencijo in državo gostiteljico pred začetkom skupnih operacij ali poskusnih projektov, ob posvetovanju s sodelujočimi državami članicami, bo zelo pripomogel k ciljem te uredbe, in sicer z bolj usklajenim načinom delovanja pri usklajevanju skupnih operacij in poskusnih projektov.

(16)

Agencija bi morala uporabljati shemo poročanja o izrednih dogodkih, kadar med skupnimi operacijami, poskusnimi projekti ali hitrimi posredovanji pristojnim nacionalnim javnim organom in svojemu upravnemu odboru (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) posreduje kakršne koli podatke o verodostojnih obdolžitvah glede kršitev zlasti Uredbe (ES) št. 2007/2004 ali Zakonika o schengenskih mejah, sprejetega z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (5), vključno s temeljnimi pravicami.

(17)

Pokazalo se je, da je analiza tveganja ključna za izvajanje operacij na zunanjih mejah. Njeno kakovost bi bilo treba izboljšati z dodatno metodo za ocenjevanje zmogljivosti držav članic, da se soočijo s prihajajočimi izzivi, vključno s sedanjimi in prihodnjimi grožnjami ter pritiski na svojih zunanjih mejah. Vendar pa ta ocenjevanja ne bi smela posegati v schengenski ocenjevalni mehanizem.

(18)

Agencija bi morala na evropski ravni inštruktorjem pripadnikov nacionalnih mejnih straž držav članic zagotoviti usposabljanje, ki bi obravnavalo tudi temeljne pravice, dostop do mednarodne zaščite in dostop do azilnih postopkov, uradnikom pristojnih nacionalnih služb pa dodatno usposabljanje in seminarje v zvezi s kontrolo in nadzorom na zunanjih mejah ter odstranitvijo državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic. Agencija lahko v sodelovanju z državami članicami na njihovem ozemlju organizira dejavnosti v zvezi z usposabljanjem, vključno s programom izmenjave. Države članice bi morale iz tega vidika v nacionalne programe izobraževanja in usposabljanja pripadnikov svojih mejnih straž vključiti rezultate dela Agencije.

(19)

Agencija bi morala spremljati razvoj znanstvenega raziskovanja, ki je pomembno za njeno področje delovanja, in k takšnemu razvoju prispevati, podatke v zvezi s tem pa pošiljati Komisiji in državam članicam.

(20)

Operativni vidiki vračanja državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic, so v večini držav članic v pristojnosti organov, ki so odgovorni za nadzor zunanjih meja. Glede na to, da pri izvajanju teh nalog na ravni Unije nedvomno nastane dodana vrednost, bi morala Agencija temu ustrezno, ob polnem upoštevanju politike Unije na področju vračanja, zagotoviti usklajevanje ali organizacijo skupnih operacij vračanja s strani držav članic, ter opredeliti najboljšo prakso za pridobitev potnih listin in določiti kodeks ravnanja, ki bi ga bilo treba upoštevati pri odstranitvi državljanov tretjih držav, ki se nezakonito zadržujejo na območju držav članic. Za dejavnosti in operacije, ki se ne izvajajo v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina o temeljnih pravicah), se ne bi smelo dati na voljo nobenih finančnih sredstev Unije.

(21)

Agencija lahko za izpolnitev svojega poslanstva in kolikor je to potrebno za opravljanje svojih nalog, sodeluje z Europolom, Evropskim azilnim podpornim uradom, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice ter drugimi agencijami in organi Unije, pristojnimi organi tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za zadeve, ki jih zajema Uredba (ES) št. 2007/2004, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Agencija bi morala olajšati operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami v okviru politike zunanjih odnosov Unije.

(22)

Sodelovanje s tretjimi državami glede zadev, ki jih zajema Uredba (ES) št. 2007/2004, je vse bolj pomembno. Da bi Agencija lahko vzpostavila trdno obliko sodelovanja z zadevnimi tretjimi državami, bi ji moralo biti omogočeno, da v tretjih državah v sodelovanju s pristojnimi organi teh držav začne izvajati projekte tehnične pomoči in jih financira ter razporedi uradnike za zvezo. Agenciji bi bilo treba omogočiti, da po zagotovljenem potrebnem usposabljanju k sodelovanju pri svojih dejavnostih povabi opazovalce iz tretjih držav. Vzpostavitev sodelovanja s tretjimi državami je prav tako pomembna za promocijo standardov Unije glede upravljanja meja, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in človekovega dostojanstva.

(23)

Za zagotovitev odprtih in preglednih pogojev zaposlovanja ter enake obravnave zaposlenih bi se za zaposlene v Agenciji in njenega izvršnega direktorja morali uporabljati Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (6), vključno s pravili glede poklicne molčečnosti ali drugih enakovrednih obvez zaupnosti.

(24)

Upravni odbor bi tudi moral sprejeti posebne določbe, ki bi omogočale, da se nacionalne strokovnjake iz držav članic napoti na delo pri Agenciji. Takšne določbe bi med drugim morale opredeliti, da je napotene pripadnike nacionalnih mejnih straž, ki naj bi se jih razporedilo med skupnimi operacijami, poskusnimi projekti ali hitrimi posredovanji, treba obravnavati kot gostujoče uradnike z ustrezajočimi nalogami in pooblastili.

(25)

Agencija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7). Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral zato spremljati obdelavo osebnih podatkov v Agenciji in bi moral biti pooblaščen za pridobitev dostopa do vseh podatkov Agencije, potrebnih za njegove preiskave.

(26)

Kolikor države članice obdelujejo osebne podatke, se v celoti uporablja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (8).

(27)

Pri zagotavljanju operativnega upravljanja informacijskih sistemov bi morala Agencija delovati v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi, vključno s tistimi o varstvu podatkov, ter pri tem upoštevati najstrožje strokovne zahteve.

(28)

Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Uredbo (ES) št. 2007/2004.

(29)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice ter upošteva načela, priznana zlasti s PDEU in z Listino o temeljnih pravicah, in sicer pravico do človekovega dostojanstva, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravico do svobode in varnosti, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do azila, načelo nevračanja, načelo nediskriminacije, pravice otroka ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Države članice bi morale to uredbo uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli. Kakršna koli uporaba sile bi morala biti v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice, vključno z načeli nujnosti in sorazmernosti.

(30)

Izvajanje te uredbe ne bi smelo vplivati na pravice ali obveznosti držav članic iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju, Mednarodne konvencije o iskanju in reševanju na morju ali Ženevske konvencije o statusu beguncev.

(31)

Ker cilja te uredbe, namreč prispevati k vzpostavitvi skladnega upravljanja operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zato lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(32)

Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki sodijo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (10). Posledično bi morali delegaciji Republike Islandije in Kraljevine Norveške sodelovati kot članici upravnega odbora, vendar z omejenimi glasovalnimi pravicami.

(33)

Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki sodijo na področje iz točk A, B in G člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (12). Posledično bi morala delegacija Švicarske konfederacije sodelovati kot članica upravnega odbora, vendar z omejenimi glasovalnimi pravicami.

(34)

Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13), ki sodijo na področje iz točk A, B in G člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (14). Posledično bi morala delegacija Kneževine Lihtenštajn sodelovati kot članica upravnega odbora, vendar z omejenimi glasovalnimi pravicami.

(35)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen k PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(36)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (15). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(37)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (16). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(38)

Agencija bi morala olajšati organizacijo operativnih dejavnosti, pri katerih lahko države članice izkoristijo strokovno znanje in izkušnje ter objekte in naprave, ki bi jih Irska in Združeno kraljestvo bila pripravljena ponuditi, na način, ki bi ga upravni odbor določil za vsak primer posebej. V ta namen bi bilo treba predstavnike Irske in Združenega kraljestva povabiti, da se udeležijo vseh srečanj upravnega odbora, z namenom omogočiti njihovo popolno sodelovanje pri razpravah o pripravi takšnih operativnih dejavnosti.

(39)

Med Kraljevino Španijo in Združenim kraljestvom obstaja spor o določitvi meja Gibraltarja.

(40)

Začasna odložitev uporabljivosti te uredbe za meje Gibraltarja ne pomeni nobene spremembe v stališčih zadevnih držav –

1.

v členu 1 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Ob upoštevanju dejstva, da so za kontrolo in nadzor zunanjih meja odgovorne države članice, Agencija kot organ Unije, kakor je opredeljeno v členu 15 in v skladu s členom 19 te uredbe, poskrbi za lažje in učinkovitejše izvajanje že obstoječih in prihodnjih ukrepov Unije v zvezi z upravljanjem zunanjih meja, zlasti Zakonik o schengenskih mejah, sprejet z Uredbo (ES) št. 562/2006 (17). To doseže z zagotavljanjem usklajevanja dejavnosti držav članic pri izvajanju teh ukrepov in s tem prispeva k učinkoviti, visoki in enotni ravni kontrole oseb in nadzora zunanjih meja držav članic.

Agencija izpolnjuje svoje naloge ob polnem spoštovanju ustreznega prava Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina o temeljnih pravicah); zadevnega mednarodnega prava, vključno s Konvencijo o statusu beguncev, sestavljeno v Ženevi dne 28. julija 1951 (v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija); obveznosti v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite, zlasti načela nevračanja; in temeljnih pravic ter ob upoštevanju poročil svetovalnega foruma iz člena 26a te uredbe.

3.   Agencija prav tako zagotovi Komisiji in državam članicam potrebno tehnično podporo ter strokovno znanje in izkušnje na področju upravljanja zunanjih meja ter spodbuja solidarnost med državami članicami, zlasti tistimi, soočenimi s posebnimi ali nesorazmernimi pritiski.

2.

člen 1a se spremeni, kot sledi:

3.

člen 2 se spremeni, kot sledi:

4.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 2a

Kodeks ravnanja

Agencija pripravi in nadalje razvije kodeks ravnanja, ki se uporablja za vse operacije, ki jih usklajuje Agencija. Kodeks ravnanja določa postopke, ki so namenjeni zagotavljanju načel vladavine prava in spoštovanju temeljnih pravic, s posebnim osredotočenjem na mladoletnikih brez spremstva in ranljivih osebah, pa tudi osebah, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, in se uporabljajo za vse osebe, ki sodelujejo v dejavnostih Agencije.

Agencija razvije kodeks ravnanja v sodelovanju s svetovalnim forumom iz člena 26a.“;

5.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Skupne operacije in poskusni projekti na zunanjih mejah

1.   Agencija oceni, odobri in uskladi predloge držav članic za skupne operacije in poskusne projekte, vključno s prošnjami držav članic v zvezi z okoliščinami, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč, zlasti v primerih posebnih in nesorazmernih pritiskov.

Agencija lahko sama sproži pobudo za skupne operacije in poskusne projekte in jih izvaja v sodelovanju z zadevnimi državami članicami in v dogovoru z državo članico gostiteljico.

Lahko se tudi odloči svojo tehnično opremo dati na razpolago državam članicam, ki sodelujejo pri skupnih operacijah ali poskusnih projektih.

Pred začetkom izvajanja skupnih operacij in poskusnih projektov je treba opraviti temeljito analizo tveganja.

1a.   Agencija lahko po tem, ko je obvestila zadevno državo članico, prekine skupne operacije in poskusne projekte, če pogoji za izvajanje teh skupnih operacij in poskusnih projektov niso več izpolnjeni.

Države članice, ki sodelujejo v skupni operaciji ali poskusnem projektu, lahko Agencijo zaprosijo, da ustavi to skupno operacijo ali poskusni projekt.

V primeru kršitev temeljnih pravic ali obveznosti v zvezi z mednarodno zaščito med izvajanjem skupne operacije ali poskusnega projekta, matična država članica predvidi ustrezne disciplinske ali druge ukrepe v skladu s svojim nacionalnim pravom.

Izvršni direktor prekine ali v celoti ali delno ustavi skupne operacije in poskusne projekte, če meni, da so navedene kršitve resne ali da je verjetno, da bi se nadaljevale.

1b.   Agencija sestavi nabor pripadnikov mejnih straž, ki se v skladu s členom 3b imenujejo skupine Evropskih mejnih policistov, za namene morebitne razporeditve med skupnimi operacijami in poskusnimi projekti iz odstavka 1. Sprejme odločitev o razporeditvi človeških virov in tehnične opreme v skladu s členoma 3a in 7.

2.   Agencija lahko za praktično organizacijo skupnih operacij in poskusnih projektov uporabi svoje specializirane podružnice iz člena 16.

3.   Agencija oceni rezultate skupnih operacij in poskusnih projektov ter upravnemu odboru v 60 dneh po zaključku teh operacij in projektov pošlje podrobno ocenjevalno poročilo, skupaj z ugotovitvami uradnika za temeljne pravice iz člena 26a. Agencija sestavi izčrpno primerjalno analizo teh rezultatov z namenom zvišanja kakovosti, skladnosti in učinkovitosti prihodnjih skupnih operacij in poskusnih projektov ter jo vključi v svoje splošno poročilo iz točke (b) člena 20(2).

4.   Agencija financira ali sofinancira skupne operacije in poskusne projekte iz odstavka 1 s sredstvi iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

5.   Odstavka 1a in 4 se uporabljata tudi za hitra posredovanja.“;

6.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 3a

Organizacijski vidiki skupnih operacij in poskusnih projektov

1.   Izvršni direktor pripravi operativni načrt za skupne operacije in poskusne projekte iz člena 3(1). Izvršni direktor in država članica gostiteljica se pred predvidenim začetkom skupne operacije ali poskusnega projekta ob posvetovanju z državami članicami, ki sodelujejo pri tej skupni operaciji ali poskusnem projektu, pravočasno dogovorita o operativnem načrtu, v katerem se podrobno opredelijo organizacijski vidiki.

Operativni načrt zajema vse vidike, ki štejejo za potrebne za izvajanje skupnih operacij in poskusnih projektov, vključno z naslednjim:

2.   Vsakršne spremembe ali prilagoditve operativnega načrta terjajo dogovor izvršnega direktorja in države članice gostiteljice. Agencija nemudoma pošlje izvod spremenjenega ali prilagojenega operativnega načrta sodelujočim državam članicam.

3.   Agencija v okviru svojih usklajevalnih nalog zagotovi operativno izvajanje vseh organizacijskih vidikov, vključno s prisotnostjo člana osebja Agencije med skupnimi operacijami in poskusnimi projekti iz tega člena.

Člen 3b

Sestava in razporeditev skupin Evropskih mejnih policistov

1.   Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja z absolutno večino svojih članov, ki imajo pravico glasovanja, odloči o profilih in skupnem številu pripadnikov mejnih straž, ki bodo dani na voljo skupinam Evropskih mejnih policistov. Enak postopek se uporabi za morebitne naknadne spremembe profilov in skupnega števila. Države članice v skupine Evropskih mejnih policistov prispevajo preko nacionalnega nabora na podlagi različnih določenih profilov, in sicer z imenovanjem pripadnikov mejnih straž, ki ustrezajo zahtevanim profilom.

2.   Prispevek držav članic, kar zadeva njihove pripadnike mejnih straž za posamezne skupne operacije in poskusne projekte za prihodnje leto, se načrtuje na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in dogovorov med Agencijo in državami članicami. Države članice v skladu s temi dogovori na zahtevo Agencije dajo na voljo pripadnike mejnih straž za razporeditev, razen ko so soočene z izrednimi razmerami, ki znatno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Taka zahteva se predloži vsaj 45 dni pred nameravano razporeditvijo. Avtonomnost matične države članice v zvezi z izborom osebja in trajanjem njihove razporeditve ostane nespremenjena.

3.   Tudi Agencija prispeva v skupine Evropskih mejnih policistov usposobljene pripadnike mejnih straž, ki so jih kot nacionalne strokovnjake v Agencijo napotile države članice v skladu s členom 17(5). Prispevek držav članic, kar zadeva napotitve njihovih pripadnikov mejnih straž v Agencijo za prihodnje leto, se načrtuje na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in dogovorov med Agencijo in državami članicami.

Države članice v skladu s temi dogovori dajo pripadnike mejnih straž na voljo za napotitev, razen če bi to resno vplivalo na opravljanje nacionalnih nalog. V takih okoliščinah lahko države članice odpokličejo svoje napotene pripadnike mejnih straž.

Take napotitve trajajo največ šest mesecev v obdobju 12 mesecev. Za namene te uredbe se nacionalni strokovnjaki obravnavajo kot gostujoči uradniki z nalogami in pooblastili iz člena 10. Država članica, ki je napotila zadevne pripadnike mejnih straž, se obravnava kot ‚matična država članica‘, kakor je opredeljena v točki 3 člena 1a, za namene uporabe členov 3c, 10 in 10b. Drugi uslužbenci, ki so začasno zaposleni v Agenciji in ki niso usposobljeni za opravljanje dejavnosti nadzora meja, se razporedijo le med skupnimi operacijami in poskusnimi projekti, in sicer zaradi usklajevalnih nalog.

4.   Člani skupin Evropskih mejnih policistov pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v polni meri spoštujejo temeljne pravice, vključno z dostopom do azilnih postopkov, in človekovo dostojanstvo. Vsi ukrepi, ki se izvajajo pri opravljanju nalog ali izvajanju pooblastil, so sorazmerni ciljem, ki jih taki ukrepi zasledujejo. Pri opravljanju nalog in izvajanju pooblastil ne diskriminirajo oseb na podlagi njihovega spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

5.   Agencija v skladu s členom 8g imenuje uradnika za usklajevanje za vsako skupno operacijo ali poskusni projekt, v katerem bodo razporejeni člani skupin Evropskih mejnih policistov.

Vloga uradnika za usklajevanje je, da spodbuja sodelovanje in usklajevanje med državo članico gostiteljico in sodelujočimi državami članicami.

6.   Agencija v skladu s členom 8h krije stroške, ki nastanejo državam članicam pri tem, ko v skladu z odstavkom 1 tega člena dajo pripadnike svojih mejnih straž na voljo skupinam Evropskih mejnih policistov.

7.   Agencija vsako leto Evropski parlament obvesti o številu pripadnikov mejnih straž, ki jih posamezna država članica dodeli skupinam Evropskih mejnih policistov v skladu s tem členom.

Člen 3c

Navodila skupinam Evropskih mejnih policistov

1.   Država članica gostiteljica daje skupinam Evropskih mejnih policistov med njihovo razporeditvijo navodila v skladu z operativnim načrtom iz člena 3a(1).

2.   Agencija lahko prek uradnika za usklajevanje iz člena 3b(5) državi članici gostiteljici sporoči svoja stališča o navodilih iz odstavka 1. V tem primeru država članica gostiteljica ta stališča upošteva.

3.   Država članica gostiteljica v skladu s členom 8g uradniku za usklajevanje nudi vso potrebno pomoč, vključno s polnim dostopom do skupin Evropskih mejnih policistov skozi ves čas napotitve.

4.   Člani skupin Evropskih mejnih policistov med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil ostanejo še naprej podvrženi disciplinskim ukrepom njihove matične države članice.“;

7.

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Analiza tveganja

Agencija razvije ter uporablja skupni integrirani model analize tveganja.

Pripravi tako splošne kot ciljne analize tveganja, ki jih predloži Svetu in Komisiji.

Agencija lahko za namene analize tveganja po predhodnem posvetovanju z zadevnimi državami članicami oceni njihove zmogljivosti za soočanje s prihajajočimi izzivi, vključno s trenutnimi in prihodnjimi grožnjami ter pritiski na zunanjih mejah držav članic, zlasti za tiste države članice, ki se soočajo s posebnimi in nesorazmernimi pritiski. Agencija lahko v ta namen oceni opremo in zmogljivosti držav članic v zvezi z nadzorom meje. Ocenjevanje temelji na podatkih, ki jih nudijo zadevne države članice, ter poročilih in rezultatih skupnih operacij, poskusnih projektov, hitrih posredovanj in drugih dejavnosti Agencije. Ta ocenjevanja ne posegajo v schengenski ocenjevalni mehanizem.

Rezultati teh ocenjevanj se predstavijo upravnemu odboru.

Države članice za namene tega člena Agenciji zagotovijo vse potrebne podatke v zvezi z razmerami in morebitnimi grožnjami na zunanjih mejah.

Agencija pri razvoju skupnih osnovnih učnih načrtov za usposabljanje pripadnikov mejnih straž iz člena 5 vključi rezultate skupnega integriranega modela analize tveganja.“;

8.

člen 5 se spremeni, kot sledi:

9.

člena 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 6

Spremljanje raziskav in sodelovanje pri njih

Agencija na lastno pobudo spremlja razvoj na področju raziskav, ki so pomembne za kontrolo in nadzor zunanjih meja držav članic, in pri takšnih raziskavah sodeluje, podatke v zvezi s tem pa pošilja Komisiji in državam članicam.

Člen 7

Tehnična oprema

1.   Agencija lahko sama ali v skupnem lastništvu z drugo državo članico nabavi ali zakupi tehnično opremo za nadzor zunanjih meja, ki se razporedi med skupnimi operacijami, poskusnimi projekti, hitrimi posredovanji, skupnimi operacijami vračanja ali projekti tehnične pomoči v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo. Pred vsakim nakupom ali najemom opreme, ki za Agencijo pomeni precejšnje stroške, se opravita temeljita analiza potreb ter analiza stroškov in koristi. Vsak tak odhodek se predvidi v proračunu Agencije, kot ga je sprejel upravni odbor v skladu s členom 29(9). Pri večjih nakupih ali zakupih tehnične opreme, na primer plovil skupine za uporabo na odprtem morju ali ob obali oziroma vozil skupine, se uporabljajo naslednji pogoji:

Na podlagi vzorčnega dogovora, ki ga pripravi Agencija, se država članica, v kateri se oprema registrira, in Agencija dogovorita o načinu, ki Agenciji zagotavlja obdobja popolne razpoložljivosti sredstev v skupnem lastništvu, kakor tudi o pogojih za uporabo opreme.

Država članica, v kateri se oprema registrira, ali dobavitelj tehnične opreme zagotovi potrebne strokovnjake in tehnično osebje, ki bodo tehnično opremo upravljali zakonito in varno.

2.   Agencija za namene nadzora zunanjih meja vzpostavi in vodi osrednjo evidenco opreme v naboru tehnične opreme, ki je sestavljena iz opreme v lasti bodisi držav članic bodisi Agencije in opreme v skupnem lastništvu držav članic in Agencije. Nabor tehnične opreme vsebuje minimalno količino tehnične opreme glede na vrsto, kakor je določeno v odstavku 5 tega člena. Oprema s seznama nabora tehnične opreme se razporedi tekom dejavnosti iz členov 3, 8a in 9.

3.   Države članice prispevajo v nabor tehnične opreme iz odstavka 2. Prispevek držav članic v nabor in razporeditev tehnične opreme za posebne operacije se načrtujeta na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in dogovorov med Agencijo in državami članicami. V skladu z navedenimi dogovori in v kolikor to ne presega minimalne količine tehnične opreme za zadevno leto, države članice na zahtevo Agencije dajo svojo tehnično opremo na voljo za razporeditev, razen ko so soočene z izrednimi razmerami, ki znatno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Taka zahteva se predloži vsaj 45 dni pred nameravano razporeditvijo. Prispevki v nabor tehnične opreme se pregledujejo vsako leto.

4.   Agencija evidenco nabora tehnične opreme upravlja po naslednjih kategorijah:

5.   Agencija financira razporeditev tehnične opreme, ki je v okviru minimalne količine tehnične opreme, ki jo zagotovi zadevna država članica v zadevnem letu. Agencija razporeditev tehnične opreme, ki presega minimalno količino tehnične opreme, sofinancira do največ 100 % upravičenih stroškov, pri tem pa upošteva posebne okoliščine države članice, ki razporedi takšno tehnično opremo.

Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja v skladu s členom 24 vsako leto odloči o pravilih v zvezi s tehnično opremo, vključno s potrebnimi skupnimi minimalnimi količinami tehnične opreme glede na vrsto, pogoji za razporeditev in povračili stroškov. Za namene proračuna bi moral upravni odbor to odločitev sprejeti do 31. marca vsako leto.

Agencija predlaga minimalno količino tehnične opreme v skladu s svojimi potrebami, zlasti zato, da je zmožna izvajati skupne operacije, poskusne projekte, hitra posredovanja in operacije vračanja, v skladu s svojim delovnim programom za zadevno leto.

Če se izkaže, da minimalna količina tehnične opreme ne zadošča za izvedbo skupnih operacij, poskusnih projektov, hitrega posredovanja ali operacij vračanja, jo Agencija na osnovi upravičenih potreb in v dogovoru z državami članicami opredeli na novo.

6.   Agencija vsak mesec upravnemu odboru poroča o sestavi in razporeditvi opreme, ki je del nabora tehnične opreme. Kadar minimalna količina tehnične opreme iz odstavka 5 ni dosežena, izvršni direktor brez odlašanja obvesti upravni odbor. Upravni odbor nemudoma sprejme odločitev o prednostni razporeditvi tehnične opreme in izvede ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. O ugotovljenih pomanjkljivostih in izvedenih ukrepih obvesti Komisijo. Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet, priloži pa še svojo oceno.

7.   Agencija vsako leto Evropski parlament obvesti o količini tehnične opreme, ki jo posamezna država članica dodeli naboru tehnične opreme v skladu s tem členom.“;

10.

člen 8 se spremeni, kot sledi:

11.

člen 8a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8a

Hitra posredovanja

Na zahtevo države članice, soočene z nenadnim in izjemnim pritiskom, zlasti s prihodom velikega števila državljanov tretjih držav, ki poskušajo na točkah zunanjih meja nezakonito vstopiti na njeno ozemlje, lahko Agencija na ozemlju te države članice prosilki za ustrezno dolgo omejeno obdobje razporedi eno ali več skupin Evropskih mejnih policistov (v nadaljnjem besedilu: skupina) v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 863/2007.“;

12.

v členu 8d se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Če izvršni direktor sklene razporediti eno ali več skupin, Agencija, skupaj z državo članico prosilko, v skladu s členom 8e pripravi operativni načrt nemudoma, vsekakor pa najpozneje v petih delovnih dneh od datuma odločitve.“;

13.

v členu 8e se odstavek 1 spremeni, kot sledi:

14.

uvodni stavek člena 8h(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1.   Agencija v celoti krije naslednje stroške, ki nastanejo državam članicam pri tem, ko dajo pripadnike svojih mejnih straž na voljo za namene iz člena 3(1b), člena 8a in člena 8c:“;

15.

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Sodelovanje na področju vračanja

1.   Agencija v skladu s politiko vračanja Unije in zlasti z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (20) in ne glede na vsebinsko ustreznost odločitev o vračanju zagotovi potrebno pomoč, na zahtevo sodelujočih držav članic pa poskrbi za usklajevanje ali organizacijo skupnih operacij vračanja držav članic, vključno z zakupom zrakoplovov za namen takšnih operacij. Agencija financira ali sofinancira operacije in projekte iz tega odstavka s prispevki iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se zanjo uporabljajo. Agencija lahko uporabi tudi finančna sredstva Unije, ki so na voljo za področje vračanja. Agencija zagotovi, da je v njenih sporazumih o dodelitvi sredstev z državami članicami vsa finančna podpora pogojena s popolnim upoštevanjem Listine o temeljnih pravicah.

1a.   Agencija pripravi kodeks ravnanja za vračanje nezakonito navzočih državljanov tretjih držav, ki se uporabljajo pri vseh skupnih operacijah vračanja, ki jih usklajuje Agencija, v njih pa opiše skupne standardizirane postopke, s katerimi bi se morala poenostaviti organizacija skupnih operacij vračanja in zagotoviti vrnitev na human način in ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic, zlasti načel človekovega dostojanstva, prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravice do svobode in varnosti, pravice do varstva osebnih podatkov in prepovedi diskriminacije.

1b.   V kodeksu ravnanja se zlasti upošteva obveznost iz člena 8(6) Direktive 2008/115/ES o zagotovitvi učinkovitega sistema za spremljanje prisilnega vračanja in strategija za temeljne pravice iz člena 26a(1) te uredbe. Spremljanje skupnih operacij vračanja bi se moralo opraviti na podlagi objektivnih in preglednih meril ter za celotno skupno operacijo vračanja od faze pred odhodom do predaje vrnjenih državi vrnitve.

1c.   Države članice redno obveščajo Agencijo o svojih potrebah po pomoči ali usklajevanju Agencije. Agencija pripravi osveževalni operativni načrt, da bi državam članicam, ki za to zaprosijo, zagotovila potrebno operativno podporo, vključno s tehnično opremo iz člena 7(1). Upravni odbor o vsebini in načinu delovanja osveževalnega operativnega načrta odloči na predlog izvršnega direktorja v skladu s členom 24.

2.   Agencija sodeluje s pristojnimi organi tretjih držav iz člena 14, opredeli najboljšo prakso za pridobitev potnih listin in vrnitev nezakonito navzočih državljanov tretjih držav.

16.

v členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil gostujoči uradniki ravnajo v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom ter pri tem upoštevajo temeljne pravice in nacionalno pravo države članice gostiteljice.“;

17.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Sistemi izmenjave podatkov

Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave podatkov, pomembnih za njene naloge, s Komisijo in državami članicami in, kadar je to ustrezno, agencijami Unije iz člena 13. Razvije in upravlja informacijski sistem, s katerim bo mogoče z navedenimi akterji izmenjevati tajne podatke, vključno z osebnimi podatki iz členov 11a, 11b in 11c.

Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave podatkov, pomembnih za njene naloge, z Združenim kraljestvom in Irsko, če se nanašajo na dejavnosti, pri katerih sodelujejo v skladu s členom 12 in členom 20(5).“;

18.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 11a

Varstvo podatkov

Za obdelavo osebnih podatkov s strani Agencije se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001.

Upravni odbor sprejme ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001, vključno z ukrepi v zvezi z uradno osebo za varstvo podatkov v Agenciji. Te ukrepe se sprejme po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Brez poseganja v člena 11b in 11c lahko Agencija obdeluje osebne podatke v administrativne namene.

Člen 11b

Obdelava osebnih podatkov pri skupnih operacijah vračanja

1.   Pri izvajanju svojih nalog organiziranja in usklajevanja skupnih operacij vračanja držav članic iz člena 9 Agencija lahko obdeluje osebne podatke oseb, ki so udeleženci takšnih skupnih operacij vračanja.

2.   Obdelava takih osebnih podatkov spoštuje načeli nujnosti in sorazmernosti. Še zlasti je strogo omejena na tiste osebne podatke, ki so potrebni za namene skupne operacije vračanja.

3.   Osebni podatki se izbrišejo takoj, ko je dosežen namen, za katerega so bili zbrani, in najpozneje deset dni po zaključku skupne operacije vračanja.

4.   Kadar država članica ne prenese osebnih podatkov prevozniku, jih lahko prenese Agencija.

5.   Ta člen se uporablja v skladu z ukrepi iz člena 11a.

Člen 11c

Obdelava osebnih podatkov, zbranih med skupnimi operacijami, poskusnimi projekti in hitrimi posredovanji

1.   Brez poseganja v pristojnosti držav članic, da pri skupnih operacijah, poskusnih projektih in hitrih posredovanjih zbirajo osebne podatke, ter podvržena omejitvam iz odstavkov 2 in 3, lahko Agencija nadalje obdeluje osebne podatke, ki so jih zbrale države članice med takimi operativnimi dejavnostmi in jih prenesle k Agenciji z namenom prispevati k varnosti zunanjih meja držav članic.

2.   Taka obdelava osebnih podatkov s strani Agencije je omejena na osebne podatke o osebah, ki jih pristojni organi držav članic utemeljeno sumijo vpletenosti v čezmejna kazniva dejanja, omogočanja dejavnosti nezakonitega priseljevanja ali trgovine z ljudmi, kakor je to opredeljeno v točkah (a) in (b) člena 1(1) Direktive Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (21).

3.   Agencija nadalje obdeluje osebne podatke iz odstavka 2 samo za naslednje namene:

4.   Osebni podatki se izbrišejo takoj potem, ko so preneseni Europolu ali drugim agencijam Unije ali uporabljeni pri pripravi analiz tveganj iz člena 4. Obdobje hrambe v nobenem primeru ne presega treh mesecev od datuma, ko so bili podatki zbrani.

5.   Obdelava takih osebnih podatkov spoštuje načeli nujnosti in sorazmernosti. Agencija ne uporablja osebnih podatkov za namene preiskav, ki še naprej ostajajo v pristojnosti pristojnih organov držav članic.

Še zlasti je strogo omejena na tiste osebne podatke, ki so potrebni za namene iz odstavka 3.

6.   Brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1049/2001 je prepovedano nadaljnje posredovanje ali drugačno sporočanje osebnih podatkov, ki jih obdela Agencija, tretjim državam ali drugim tretjim strankam.

7.   Ta člen se uporablja v skladu z ukrepi iz člena 11a.

Člen 11d

Pravila o varnosti na področju zaščite tajnih podatkov in občutljivih podatkov, ki niso tajni

1.   Agencija uporablja pravila Komisije o varnosti, kakor so določena v Prilogi k Sklepu Komisije št. 2001/844 (ES, ESPJ, Euratom) z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega Poslovnika (22). Ta pravila se med drugim uporabljajo za izmenjavo, obdelavo in hrambo tajnih podatkov.

2.   Agencija uporablja tudi varnostna načela v zvezi z obdelavo občutljivih podatkov, ki niso tajni, kakor so določena v Sklepu iz odstavka 1 tega člena in jih izvaja Komisija. Upravni odbor določi ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja ta varnostna načela.

19.

člena 13 in 14 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 13

Sodelovanje z agencijami in organi Evropske unije ter mednarodnimi organizacijami

Agencija lahko sodeluje z Europolom, Evropskim azilnim podpornim uradom, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu: Agencija za temeljne pravice), drugimi agencijami in organi Evropske unije ter mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za zadeve, zajete v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi, in v skladu z ustreznimi določbami PDEU ter določbami o pristojnosti navedenih organov. Agencija v vsakem primeru o kakršnih koli takšnih dogovorih obvešča Evropski parlament.

Nadaljnje posredovanje ali drugačno sporočanje osebnih podatkov, ki jih obdela Agencija, drugim agencijam ali organom Evropske unije je pogojeno z določenimi delovnimi dogovori, ki zadevajo izmenjavo osebnih podatkov, ter predhodno odobritvijo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Agencija lahko poleg tega ob soglasju zadevnih(-e) držav(-e) članic(-e) povabi opazovalce iz agencij in organov Unije ali mednarodnih organizacij, da sodelujejo pri njenih dejavnostih iz členov 3, 4 in 5, kolikor je njihova prisotnost v skladu s cilji teh dejavnosti in lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja in izmenjavi najboljših praks ter ne vpliva na splošno varnost teh dejavnosti. Sodelovanje navedenih opazovalcev pri dejavnostih iz členov 4 in 5 je mogoče samo ob soglasju zadevnih(-e) držav(-e) članic(-e), pri dejavnostih iz člena 3 pa samo ob soglasju gostujoče države članice. Podrobna pravila za udeležbo opazovalcev se vključijo v operativni načrt iz člena 3a(1). Ti opazovalci se pred sodelovanjem pri dejavnostih Agencije udeležijo ustreznih usposabljanj, ki jih organizira Agencija.

Člen 14

Olajševanje operativnega sodelovanja s tretjimi državami in sodelovanja s pristojnimi organi tretjih držav

1.   Agencija v okviru politike zunanjih odnosov Unije pri zadevah, zajetih v njenih dejavnostih, in kolikor je to potrebno za izpolnitev njenih nalog, olajšuje operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, vključno v zvezi s človekovimi pravicami.

Agencija in države članice izpolnjujejo normative in standarde, ki so vsaj enakovredni standardom iz zakonodaje Unije, tudi ko sodelujejo s tretjimi državami na ozemlju teh držav.

Vzpostavitev sodelovanja s tretjimi državami služi spodbujanju evropskih standardov upravljanja meja, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in človekovega dostojanstva.

2.   Agencija lahko sodeluje z organi tretjih držav, ki so pristojni za zadeve, zajete v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi, in v skladu z ustreznimi določbami PDEU. Ti delovni dogovori zadevajo zgolj upravljanje operativnega sodelovanja.

3.   Agencija lahko v tretjih državah razporedi svoje uradnike za zvezo, ki bi jim morala biti pri izvajanju njihovih nalog zagotovljena najboljša možna zaščita. Ti uradniki so del krajevnih ali regionalnih mrež za sodelovanje uradnikov držav članic za zvezo za priseljevanje, ustanovljenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (23). Uradniki za zvezo se razporedijo le v tiste tretje države, v katerih so prakse upravljanja meja v skladu z minimalnimi standardi človekovih pravic. Upravni odbor potrdi njihovo razporeditev. V okviru zunanje politike Unije bi morale biti pri razporeditvi prednostno obravnavane tiste tretje države, za katere se na podlagi analize tveganja ugotovi, da so države izvora ali tranzita v zvezi z nezakonitim preseljevanjem. Na podlagi vzajemnosti lahko tudi Agencija za omejeno obdobje sprejme uradnike za zvezo, ki jih napotijo navedene tretje države. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja in v skladu s členom 24 vsako leto sprejme seznam prednostnih nalog.

4.   Naloge uradnikov Agencije za zvezo so v skladu s pravom Unije in temeljnimi pravicami med drugim tudi vzpostavitev in ohranjanje stikov s pristojnimi organi tretje države, ki so ji dodeljeni, da bi prispevali k preprečevanju in boju zoper nezakonito priseljevanje ter vračanju nezakonitih priseljencev.

5.   Agencija lahko prejme sredstva Unije v skladu z določbami ustreznih instrumentov, na katerih temelji politika zunanjih odnosov Unije. V tretjih državah lahko začne izvajati projekte tehnične pomoči glede zadev, ki jih zajema ta uredba.

6.   Agencija lahko v dogovoru z zadevnimi(-o) državami(-o) članicami(-o) povabi tudi opazovalce iz tretjih držav, da sodelujejo pri njenih dejavnostih iz členov 3, 4 in 5, kolikor je njihova prisotnost v skladu s cilji teh dejavnosti in če lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja in izmenjavi najboljših praks ter ne vpliva na splošno varnost teh dejavnosti. Sodelovanje navedenih opazovalcev pri dejavnostih iz členov 4 in 5 je mogoče samo ob soglasju zadevnih(-e) držav(-e) članic(-e), pri dejavnostih iz člena 3 pa samo ob soglasju gostujoče države članice. Podrobna pravila za udeležbo opazovalcev se vključijo v operativni načrt iz člena 3a(1). Ti opazovalci se pred sodelovanjem pri dejavnostih Agencije udeležijo ustreznih usposabljanj, ki jih organizira Agencija.

7.   Države članice lahko pri sklepanju dvostranskih sporazumov s tretjimi državami iz člena 2(2) vključijo določbe v zvezi z vlogo in pristojnostmi Agencije, zlasti glede izvrševanja izvršilnih pooblastil, ki jih imajo člani skupin, ki jih razporedi Agencija med skupnimi operacijami in poskusnimi projekti iz člena 3.

8.   Dejavnosti iz odstavkov 2 in 3 tega člena se lahko začnejo izvajati, ko Komisija v zvezi z njimi sprejme predhodno mnenje, Evropski parlament pa je o teh dejavnostih čim prej in v celoti obveščen.

20.

prvi odstavek člena 15 se nadomesti z naslednjim:

„Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.“;

21.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 15a

Sporazum o sedežu

Agencija in država članica, v kateri ima Agencija sedež, po pridobitvi odobritve upravnega odbora skleneta sporazum o sedežu, v katerem so določbe glede nastanitve, ki se zagotovi Agenciji v tej državi članici, in opreme, ki jo da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za izvršnega direktorja, namestnika izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane. Država članica, v kateri ima Agencija sedež, bi morala zagotoviti najboljše možne pogoje za ustrezno delovanje Agencije, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.“;

22.

člen 17 se spremeni, kot sledi:

23.

člen 20 se spremeni, kot sledi:

24.

člen 21 se spremeni:

25.

člen 25 se spremeni, kot sledi:

26.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 26a

Strategija za temeljne pravice

1.   Agencija pripravi in nadalje razvija ter izvaja svojo strategijo za temeljne pravice. Vzpostavi učinkovit mehanizem, s katerim spremlja spoštovanje temeljnih pravic v vseh dejavnostih Agencije.

2.   Agencija ustanovi svetovalni forum, ki pomaga izvršnemu direktorju in upravnemu odboru v zadevah v zvezi s temeljnimi pravicami. Agencija k sodelovanju v svetovalnem forumu povabi Evropski azilni podporni urad, Agencijo za temeljne pravice, visokega komisarja Združenih narodov za begunce in druge ustrezne organizacije. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja odloči o sestavi in načinu dela svetovalnega foruma ter obliki prenosa podatkov svetovalnemu forumu.

S svetovalnim forumom se posvetuje o nadaljnjem razvoju in izvajanju strategije za temeljne pravice, kodeksa ravnanja in skupnih osnovnih učnih načrtov.

Svetovalni forum pripravlja letna poročila o svojih dejavnostih. Ta poročila se da na voljo javnosti.

3.   Upravni odbor imenuje uradnika za temeljne pravice, ki ima potrebne kvalifikacije in izkušnje na področju temeljnih pravic. Pri izvajanju svojih nalog uradnika za temeljne pravice je neodvisen in neposredno poroča upravnemu odboru in svetovalnemu forumu. Svoja poročila oddaja redno in s tem prispeva k mehanizmu za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic.

4.   Uradnik za temeljne pravice in svetovalni forum imata dostop do vseh podatkov, ki zadevajo spoštovanje človekovih pravic, v zvezi z vsemi dejavnostmi Agencije.“;

27.

v členu 33 se vstavita naslednja odstavka:

„2a.   Pri pripravi prve ocene po začetku veljavnosti Uredbe (EU) št. 1168/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (25) je treba analizirati tudi potrebe po nadaljnjem povečanem usklajevanju upravljanja zunanjih meja držav članic, vključno z izvedljivostjo ustanovitve evropskega sistema mejne policije.

2b.   V oceni je zajeta tudi posebna analiza, kako je bila pri uporabi te uredbe upoštevana Listina o temeljnih pravicah.