18.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/23

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 mora Komisija ob pomoči Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) sprejeti izvedbena pravila za izvajanje služb upravljanja zračnega prometa in navigacije v zračnem prometu (ATM/ANS) po vsej Uniji. Člena 8b(6) navedene uredbe zahteva, da ta izvedbena pravila temeljijo na predpisih, sprejetih na podlagi člena 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (3).

(2)

Izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu znotraj Unije morajo certificirati države članice ali agencija. Izvajalcem navigacijskih služb v zračnem prometu, ki izpolnjujejo skupne zahteve, se odobri dovoljenje v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 550/2004 in členom 8b(2) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(3)

Uporaba skupnih zahtev, določenih v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 550/2004 in členom 8b Uredbe (ES) št. 216/2008, ne sme posegati v suverenost držav članic nad njihovim zračnim prostorom in zahteve držav članic v zvezi z javnim redom, javno varnostjo in obrambnimi zadevami, kot je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 549/2004. Skupne zahteve ne smejo vključevati vojaških dejavnosti in usposabljanja, kot je določeno v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004 in členu 1(2) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(4)

Opredelitev skupnih zahtev za izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu mora ustrezno upoštevati pravni položaj izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v državah članicah. Poleg tega, kadar organizacija opravlja dejavnosti, ki niso storitve navigacijskih služb v zračnem prometu, skupne zahteve ne smejo veljati za takšne druge dejavnosti ali sredstva, dodeljena za dejavnosti, ki niso službe storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, razen če ni določeno drugače.

(5)

Uporaba skupnih zahtev za izvajalce storitev navigacijskih služb v zračnem prometu mora biti sorazmerna s tveganjem, povezanim s posebnimi lastnostmi vsake dejavnosti, kot so število in/ali vrsta ter značilnosti postopkov zračnega prometa. Če se nekateri izvajalci navigacijskih služb v zračnem prometu odločijo, da ne bodo izkoristili priložnosti za izvajanje čezmejnih služb znotraj enotnega evropskega neba, mora biti pristojni organ pooblaščen, da jim omogoči sorazmerno upoštevanje nekaterih splošnih zahtev za izvajanje navigacijskih služb oziroma nekaterih posebnih zahtev za izvajanje služb zračnega prometa. Zato morajo pogoji, priloženi dovoljenju, izražati vrsto in obseg odstopanja.

(6)

Da se zagotovi pravilno delovanje sistema certificiranja, morajo države članice Komisiji in agenciji predložiti vse ustrezne informacije o odstopanjih, ki jih v zvezi z njihovimi letnimi poročili odobri njihov pristojni organ.

(7)

Ni nujno, da za različne vrste dejavnosti storitev navigacijskih služb v zračnem prometu veljajo enake zahteve. Zato je treba skupne zahteve prilagoditi posebnim lastnostim vsake vrste dejavnosti.

(8)

Izvajalci storitev navigacijskih služb v zračnem prometu morajo imeti dokazilo skladnosti z veljavnimi skupnimi zahtevami za čas veljavnosti dovoljenja in za vse vključene službe.

(9)

Da se zagotovi učinkovita uporaba skupnih zahtev, se mora vzpostaviti sistem rednega pregledovanja ter nadzora skladnosti s temi skupnimi zahtevami in pogoji iz dovoljenja. Pristojni organ mora vsako leto pred izdajo dovoljenja preučiti ustreznost izvajalca in oceniti nenehno skladnost izvajalcev storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, ki jih certificira. Zato mora vzpostaviti in vsako leto posodabljati okvirni inšpekcijski program, ki vključuje vse certificirane izvajalce, na podlagi ocene tveganja. Ta program mora omogočati pregled vseh ustreznih delov izvajalcev storitev navigacijskih služb v zračnem prometu v razumnem časovnem roku. Pri ocenjevanju skladnosti imenovanih izvajalcev služb v zračnem prometu in meteoroloških služb mora imeti pristojni organ pravico do preverjanja ustreznih zahtev, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti zadevne države članice.

(10)

Strokovni pregledi nacionalnih nadzornih organov lahko poglobijo skupni pristop k nadzoru izvajalcev storitev navigacijskih služb v zračnem prometu po vsej Uniji. Komisija lahko v sodelovanju z državami članicami in agencijo organizira te strokovne preglede, ki morajo biti usklajeni z dejavnostmi v okviru členov 24 in 54 Uredbe (ES) št. 216/2008 ter vseh drugih mednarodnih programov spremljanja in nadzora. Tako se bo izognila podvajanju dela. Da se med strokovnim pregledom omogoči izmenjava izkušenj in najboljše prakse, morajo biti strokovnjaki po možnosti iz pristojnega organa.

(11)

Eurocontrol je oblikoval varnostne predpise (ESARR), ki so najpomembnejši za varno izvajanje služb v zračnem prometu. Komisija mora v skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004 opredeliti in sprejeti ustrezne določbe varnostnih predpisov ESARR v uredbah Unije. Varnostni predpisi ESARR, ki so del Uredbe Komisije (ES) št. 2096/2005 z dne 20. decembra 2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (4) so podlaga teh izvedbenih pravil.

(12)

Komisija je pri sprejemanju Uredbe (ES) št. 2096/2005 ugotovila, da ni primerno ponavljati določb varnostnega predpisa ESARR št. 2 o poročanju in oceni varnostnih dogodkov pri upravljanju zračnega prometa, ki jih zajemata Uredba (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES (5) ter Direktiva 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (6). Vendar je treba uvesti nove določbe o varnostnih dogodkih, ki zahtevajo, da pristojni organ v skladu s to uredbo preveri, ali izvajalci služb zračnega prometa ter izvajalci komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb upoštevajo zahtevane ureditve za vključitev poročanja o takih dogodkih in njihove ocene.

(13)

Še zlasti je treba priznati, da je, prvič, upravljanje varnosti tista funkcija služb storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, ki zagotavlja, da se vsa varnostna tveganja odkrijejo, ocenijo in zadovoljivo ublažijo, ter, drugič, da bo formalen in sistematičen pristop k sistemom za upravljanje varnosti in upravljanje – za dosego celovitega sistemskega pristopa – na viden in sledljiv način čim bolj povečal koristi za varnost. Agencija mora dodatno oceniti varnostne zahteve te uredbe in jih vključiti v skupno zakonodajno strukturo za varnost v civilnem letalstvu.

(14)

Dokler agencija ne pripravi osnutka izvedbenih ukrepov, s katerimi se ustrezni standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) prenašajo v izvedbene ukrepe Unije, sprejemljivih načinov skladnosti, certifikacijskih specifikacij in navodil, bodo izvajalci navigacijskih služb v zračnem prometu delovali v skladu z ustreznimi standardi ICAO. Za olajšanje čezmejnega izvajanja storitev navigacijskih služb v zračnem prometu in dokler agencija ne bo pripravila osnutka zadevnih ukrepov za prenos standardov ICAO, bodo morale države članice, Komisija in agencija, po potrebi v tesnem sodelovanju z Eurocontrolom, poskušati čim bolj zmanjšati prijavljene razlike med državami članicami pri uporabi standardov ICAO na področju storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, da bi dosegli skupni sklop standardov med državami članicami znotraj enotnega evropskega neba.

(15)

Različni državni sporazumi v zvezi z odgovornostjo izvajalcem storitev navigacijskih služb v zračnem prometu ne smejo preprečiti sklepanja sporazumov o izvajanju čezmejnih služb, potem ko ti uredijo kritje izgub pri škodi, ki izvira iz odgovornosti v skladu z veljavnim pravom. Uporabljena metoda mora biti v skladu z zahtevami nacionalnega prava. Države članice, ki omogočajo izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v vsem ali delnem zračnem prostoru, za katerega so odgovorne, brez certificiranja v skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004, morajo kriti odgovornosti teh izvajalcev storitev navigacijskih služb v zračnem prometu.

(16)

Agencija mora dodatno oceniti določbe te uredbe, zlasti tiste v zvezi z varnostno oceno sprememb določb o storitvah navigacijskih služb v zračnem prometu, ki jo opravijo certificirane organizacije, inženirji in tehnično osebje, ter izdati mnenje o njihovi prilagoditvi celovitemu sistemskemu pristopu, ob upoštevanju vključitve teh določb v bodočo skupno zakonodajno strukturo za varnost civilnega letalstva ter izkušenj zainteresiranih strani in pristojnih organov na področju varnostnega nadzora.

(17)

Uredba (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru) (7) zahteva uvedbo posebnih funkcij, imenovanih funkcije omrežja, da se omogoči optimalna uporaba zračnega prostora in skromnih sredstev, pri čemer se uporabnikom omogoči maksimalen dostop do zračnega prostora ter uporaba zaželenih letalskih prog. Kot je določeno v Uredbi (ES) št. 551/2004, Uredba Komisije (EU) št. 677/2011 z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010 (8) določa pravice, obveznosti in odgovornosti za subjekt, vpleten v izvajanje teh funkcij.

(18)

Za varno izvajanje določenih funkcij omrežja, mora vpleteni subjekt izpolnjevati določene zahteve. Cilj teh zahtev je zagotoviti, da subjekt ali organizacija deluje na varen način in so določene v Uredbi (EU) št. 677/2011. To so varnostne zahteve organizacije, ki so zelo podobne splošnim zahtevam za izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, kot so določene v prilogi I k tej uredbi, vendar so prilagojene varnostnim odgovornostim funkcij omrežja.

(19)

Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2096/2005 razveljaviti.

(20)

Uredba Komisije (ES) št. 482/2008 z dne 30. maja 2008 o vzpostavitvi sistema za zagotavljanje varnosti programske opreme, ki ga morajo uvesti izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, in spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 2096/2005 (9) ter Uredba Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (10) morata biti spremenjeni za prilagoditev tej uredbi.

(21)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo, ki je bil ustanovljen s členom 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 –

(a)

druge dejavnosti, razen izvajanja storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, ki jih opravlja izvajalec;

(b)

sredstva, dodeljena za dejavnosti zunaj izvajanja storitev navigacijskih služb v zračnem prometu.

1.

„delo v zraku“ pomeni dejavnost zrakoplova, v kateri se zrakoplov uporablja za specializirane službe, na primer za kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, nadzor, opazovanje in patruljiranje, iskanje in reševanje ali oglaševanje v zraku;

2.

„komercialni zračni prevoz“ pomeni vsak zračni prevoz, ki vključuje prevoz potnikov, tovora ali pošte za plačilo ali najemnino;

3.

„funkcionalni sistem“ pomeni združitev sistemov, postopkov in človeških virov za izvajanje funkcij v zvezi z upravljanjem zračnega prometa;

4.

„splošno letalstvo“ pomeni kakršno koli dejavnost civilnega letalstva, razen dela v zraku ali komercialnega zračnega prevoza;

5.

„nacionalni nadzorni organ“ pomeni organ ali organe, ki jih države članice imenujejo ali ustanovijo kot svoj nacionalni nadzorni organ v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 549/2004;

6.

„nevarnost“ pomeni vsako stanje, dogodek ali okoliščino, ki bi lahko povzročili nesrečo;

7.

„organizacija“ pomeni subjekt, ki zagotavlja službe letalske navigacije;

8.

„izvajalska organizacija“ pomeni organizacijo, ki je odgovorna za tehnično vodenje in službe, ki podpirajo zračni promet, komunikacijo, navigacijo ali nadziranje;

9.

„tveganje“ pomeni kombinacijo skupne verjetnosti ali pogostnosti pojavljanja škodljivih učinkov, ki so posledica nevarnosti, in resnosti teh učinkov;

10.

„zagotavljanje varnosti“ pomeni vse načrtovane in sistematične dejavnosti, ki so potrebne za vzpostavitev ustreznega zaupanja, da izdelek, storitev, organizacija ali funkcionalni sistem dosega zadovoljivo ali sprejemljivo varnost;

11.

„varnostni cilj“ pomeni kakovostno ali količinsko navedbo, ki opredeljuje največjo pogostnost ali verjetnost, pri kateri se lahko pričakuje nevarnost;

12.

„varnostna zahteva“ pomeni sredstva za ublažitev tveganja, opredeljena s strategijo ublažitve tveganja, ki dosega poseben varnostni cilj, vključno z organizacijskimi, operativnimi, funkcijskimi zahtevami, zahtevami za zmogljivost in interoperabilnost ali okoljskimi značilnostmi;

13.

„službe“ pomenijo navigacijsko službo v zračnem prometu ali sklop takšnih storitev;

14.

„vseevropska storitev navigacijskih služb v zračnem prometu“ pomeni storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, ki je oblikovana in vzpostavljena za uporabnike v večini držav članic ali v vseh državah članicah ter ki se lahko razširi prek zračnega prostora, za katerega velja Pogodba;

15.

„izvajalec služb letalske navigacije“ pomeni vsak javni ali zasebni subjekt, ki ponuja storitev navigacijskih služb v zračnem prometu za splošni letalski promet, vključno z organizacijo, ki je zaprosila za dovoljenje za izvajanje takšnih služb.

(a)

za organizacije, ki imajo glavni poslovni sedež in morebitni uradni sedež v državi članici, nacionalni nadzorni organ, ki ga je imenovala ali ustanovila zadevna država članica;

(b)

za organizacije, ki izvajajo storitve navigacijskih služb v zračnem prometu v zračnem prostoru ozemlja, za katero se uporablja Pogodba, in ki imajo glavni poslovni sedež in morebitni uradni sedež zunaj ozemlja, za katero se uporabljajo določbe Pogodbe, agencija;

(c)

za organizacije, ki izvajajo vseevropske storitve navigacijskih služb v zračnem prometu na zračnem prostoru ozemlja, za katerega se uporablja Pogodba, agencija.

(a)

splošnimi zahtevami za izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu, določenimi v Prilogi I;

(b)

dodatnimi posebnimi zahtevami, določenimi v prilogah II do V, glede na vrsto službe, ki jo izvajajo.

(a)

členom 7 Uredbe (ES) št. 550/2004;

(b)

členom 8b(2) ter členom 22a(b) in (c) Uredbe (ES) št. 216/2008.

(a)

delo v zraku;

(b)

splošno letalstvo;

(c)

komercialni zračni promet, omejen na zrakoplove z manj kot 10 tonami najvišje vzletne mase ali manj kot 20 sedeži;

(d)

komercialni zračni promet z manj kot 10 000 premiki na leto, ne glede na največjo vzletno maso in število sedežev, pri čemer se „premiki“ štejejo kot vsota vzletov in pristankov in se izračunajo kot povprečje prejšnjih treh let.

(a)

tehnična in operativna usposobljenost in zmogljivost (točka 1);

(b)

upravljanje varnosti (točka 3.1);

(c)

človeški viri (točka 5);

(d)

odprto in pregledno izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu (točka 8.1).

(a)

odgovornost za upravljanje varnosti ter zunanje službe in oskrbo (točki 3.1.2(b) in (e));

(b)

varnostni pregledi (točka 3.1.3(a));

(c)

varnostne zahteve za oceno in ublažitev tveganja v zvezi s spremembami (točka 3.2).

(a)

določi vrsto in obseg odstopanja z navedbo pravne podlage v pogojih, priloženih dovoljenju;

(b)

omeji časovno veljavnost dovoljenja, kadar je to potrebno zaradi nadzora;

(c)

spremlja, ali so izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa še vedno upravičeni do odstopanja.

(a)

da pregledajo ustrezno dokumentacijo, podatke, postopke in kakršno koli drugo gradivo, ustrezno za izvajanje storitev navigacijskih služb v zračnem prometu;

(b)

da opravijo kopiranje ali vzamejo izpiske iz te dokumentacije, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c)

da zaprosijo za ustno razlago na kraju samem;

(d)

da vstopijo v zadevne prostore, zemljišča ali prevozna sredstva.

(a)

izda ustrezne varnostne predpise za tehnično vodstvo in osebje, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo obratovanja;

(b)

zagotovi ustrezen in primeren nadzor varnosti v zvezi s tehničnim vodstvom in osebjem, ki ga določi katera koli izvajalska organizacija za izvajanje nalog v zvezi z varnostjo obratovanja;

(c)

upravičeno in po ustrezni poizvedbi sprejme primerne ukrepe v zvezi z izvajalsko organizacijo in/ali njenim tehničnim vodstvom ter osebjem, ki ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.3 Priloge II;

(d)

preveri, da so zagotovljene ustrezne metode, s katerimi se zagotovi, da tretje stranke, ki so jim dodeljene naloge v zvezi z varnostjo obratovanja, izpolnjujejo zahteve iz točke 3.3 Priloge II.

1.

v členu 4(5) se sklic „k Uredbi (ES) št. 2096/2005 „nadomesti s sklicem“ k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1035/2011 (12).

2.

Člen 6 se črta.

3.

V točki 1 in točki 2 Priloge I se sklica „k Uredbi (ES) št. 2096/2005“ nadomestita s sklicem „k Izvedbeni uredbi (EU) št. 1035/2011“.