13.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/1

(1)

Svet je na podlagi protidampinške preiskave („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 1174/2005 (2) uvedel dokončno protidampinško preiskavo na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00 s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („dokončni protidampinški ukrepi“). Pri ukrepih je šlo za dajatev ad valorem v višini od 7,6 % do 46,7 %.

(2)

Svet je po vmesnem pregledu obsega izdelka, ki ga je začel po uradni dolžnosti, z Uredbo (ES) št. 684/2008 (3) pojasnil obseg izdelka iz prvotne preiskave.

(3)

Svet je po preiskavi o izogibanju protidampinškim ukrepom, ki jo je začel po uradni dolžnosti, z Uredbo (ES) št. 499/2009 (4) razširil dokončno protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“ in je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 1174/2005 za ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele, poslane iz Tajske, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Tajske ali ne.

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov je Komisija 21. aprila 2010 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek sta vložila dva proizvajalca Unije: BT Products AB in Lifter S.r.l. („vložnika“), ki predstavljata glavni delež, v tem primeru skoraj celotno proizvodnjo ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov v Uniji.

(5)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(6)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 20. julija 2010 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2009 do 30. junija 2010 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanja, pomembnega za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(8)

Komisija je uradno obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in predstavnike države izvoznice o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(9)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(10)

Ob upoštevanju očitno velikega števila nepovezanih uvoznikov se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe preveri, ali se lahko uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bile zadevne strani pozvane, naj se v skladu s členom 17 osnovne uredbe javijo Komisiji v 15 dneh od začetka pregledov in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku. Vendar ni bil pripravljen sodelovati nobeden od nepovezanih uvoznikov. Zato vzorčenje ni bilo potrebno.

(11)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku. Odgovore je prejela od dveh skupin proizvajalcev Unije, ki sta vložnika. V pregledu ni sodeloval noben znan proizvajalec izvoznik iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Med postopkom vzorčenja se ni javil noben uvoznik, med preiskavo pa Komisiji informacij ni predložil ali se javil noben drug uvoznik ali uporabnik.

(12)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

proizvajalca Unije:

(13)

Izdelek, ki ga zadeva ta pregled, je enak kot v prvotni preiskavi in pojasnjen z vmesnim pregledom obsega izdelka, in sicer gre za ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele, kot sta šasija in hidravlika, s poreklom iz LRK, in se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00. Za namen te uredbe so ročni vozički za premeščanje palet transportne naprave, opremljene z dvižnimi vilicami za manipuliranje palet, namenjene temu, da jih upravljavec na tleh s premičnim krmilom potiska, vleče ali krmili na gladki, ravni in trdi površini. Ročni vozički za premeščanje palet imajo le eno funkcijo, in sicer da omogočijo dvigovanje tovora z zamahovanjem krmila do višine, primerne za prevažanje, in nimajo nobenih drugih dodatnih funkcij ali uporab, kot na primer (i) za premeščanje ali dvigovanje tovora na višji nivo ali za pomoč pri skladiščenju tovora (dvigalne naprave), (ii) za nakladanje ene palete na drugo (nakladalniki), (iii) za dvigovanje tovora na delovno površino (škarjasta dvigala) ali (iv) za dvigovanje in tehtanje tovora (vozički za tehtanje).

(14)

S preiskavo je bilo tako kot s prvotno preiskavo potrjeno, da imajo zadevni izdelek, izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo na notranjem trgu v LRK, ter tisti, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v EU, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter se enako uporabljajo, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(15)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da bi iztek veljavnosti obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(16)

Na začetku preiskave je bilo kontaktiranih 19 znanih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Sprva se je javila samo ena družba, Crown Equipment (Suzhou), in se strinjala z vključitvijo v vzorec, vendar je nato sodelovanje prekinila. Nobeden od proizvajalcev izvoznikov v LRK tako ni sodeloval v preiskavi in ugotovitve o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga je bilo treba utemeljiti na dostopnih dejstvih, zlasti na informacijah, ki sta jih predložila vložnika, vključno z informacijami v zahtevku za pregled, Eurostatovimi podatki ter uradno statistiko izvoza LRK.

(17)

V skladu z določbami člena 2(7)(a) osnovne uredbe je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane normalne vrednosti, pridobljene v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“), ali cene izvoza iz primerljive države v druge države, vključno z Unijo, kadar to ni mogoče, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben izdelek in je po potrebi ustrezno prilagojena, da vključuje razumno stopnjo dobička.

(18)

V prvotni preiskavi je bila kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti uporabljena Kanada. Ker se je proizvodnja v Kanadi prenehala, je bila v obvestilu o začetku sedanjega pregleda za primerljivo državo določena Brazilija. Vendar nobeden od znanih brazilskih proizvajalcev izvoznikov ni želel sodelovati. Nato je Komisija k sodelovanju povabila 27 indijskih proizvajalcev in dva tajvanska proizvajalca, vendar ni nobeden od njih želel sodelovati. Zainteresirane strani niso predlagale druge primerljive države.

(19)

Proizvajalec izvoznik, ki ni sodeloval, je trdil, da Komisija ni dokazala, da uporaba primerljive države v sedanjem primeru ni mogoča. Predlogi družbe so bili preverjeni. V nekaterih primerih se je zdelo, da družbe, ki jih je predlagal nesodelujoči izvoznik, ne proizvajajo zadevnega proizvoda. Družba je za podobno državo predlagala Vietnam. Vendar Vietnama ni mogoče upoštevati, ker ne šteje za državo s tržnim gospodarstvom. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 17 in 18, je Komisija kontaktirala številne družbe v treh potencialnih primerljivih državah: v Braziliji, Indiji in na Tajvanu. Kljub prizadevanjem do sodelovanja ni prišlo. Brez sodelovanja primerljive države in v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Evropski uniji za podoben izdelek, ki so po potrebi prilagojene in vključujejo razumno stopnjo dobička. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(20)

Zaradi nesodelovanja primerljive države v tem pregledu je bila za določitev normalne vrednosti uporabljena cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben izdelek in je po potrebi ustrezno prilagojena, da vključuje razumno stopnjo dobička. Za družbo s TGO v prvotni preiskavi in za družbe brez TGO v prvotni preiskavi se je uporabila enaka metodologija.

(21)

Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso bili pripravljeni sodelovati, je bila izvozna cena določena na podlagi dostopnih dejstev. Pri določanju izvozne cene so bili upoštevani različni viri informacij: Eurostatovi podatki, ponudbe kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot so jih predložili vložniki, in izvozne fakture, ki so jih predložili carinski organi.

(22)

Tehtana povprečna normalna vrednost je bila primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi franko tovarna pri enaki ravni trgovine. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe in za zagotovitev poštene primerjave so bile upoštevane razlike med dejavniki, ki vplivajo na ceno in njihovo primerljivost. Opravljene so bile prilagoditve za stroške čezmorskega in domačega prevoza v državi izvoznici ter za stroške zavarovanja.

(23)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno. Ta primerjava je pokazala znaten damping v OPP med 97 % in 224 %. Do precejšnje razlike v stopnjah dampinga je prišlo zaradi različnih podatkov, uporabljenih pri določanju izvozne cene.

(24)

Poleg analize obstoja dampinga v OPP je bila proučena verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Ker pri tej preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v LRK, sklepi temeljijo na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, to je na informacijah iz zahtevka za pregled, informacijah vložnikov, Eurostatovih podatkih in uradnih statističnih podatkih LRK o izvozu.

(25)

V zvezi s tem so bili analizirani naslednji dejavniki: razvoj uvoza iz LRK, zmogljivosti izvoznikov in privlačnost trga Unije, kitajske domače cene in izvozne cene v tretje države.

(26)

Kitajski proizvajalci izvozniki so na trg Unije tudi po uvedbi ukrepov leta 2005 še naprej dobavljali znatne količine ročnih vozičkov za premeščanje palet. Obseg uvoza iz LRK v EU v OPP, skoraj 400 000 enot, ustreza 99 % skupnega uvoza EU in je znatno presegel raven, ugotovljeno pred uvedbo ukrepov (od 118 000 enot leta 2000 do 280 000 enot v prvotnem OP).

(27)

Ker ni bilo drugih virov informacij v zvezi s proizvodnjo in zmogljivostjo v LRK, se je analiza v skladu s členom 18 osnovne uredbe opravila na podlagi informacij, ki sta jih predložila vložnika. Podatki o trgu iz zahtevka za pregled, ki jih zainteresirane strani niso izpodbijale, kažejo na veliko zmogljivost v LRK. Raven proizvodnje je že leta 2008 in 2009 znašala 1,5 milijona enot oz. 800 000 enot, kar je dvakrat več od celotnega trga Unije. Poleg tega je bil le omejen del kitajske proizvodnje (14 % leta 2008 in 23 % leta 2009) prodan na kitajskem domačem trgu.

(28)

Raven proizvodnje jasno kaže, da bi lahko bile brez ukrepov znatne dodatne količine kitajskih ročnih vozičkov za premeščanje palet preusmerjene na trg Unije.

(29)

Trg Unije za kitajske proizvajalce izvoznike cenovno še vedno ostaja privlačen. Uvoz iz LRK je vstopal v EU za približno tretjino cene, ki jo zaračunava industrija Unije nepovezanim strankam v EU.

(30)

Na podlagi kitajske izvozne statistike je bilo ugotovljeno, da je bila v OPP Unija cilj 40 % vsega kitajskega izvoza ročnih vozičkov za premeščanje palet. ZDA je drugi največji izvozni trg za kitajske ročne vozičke za premeščanje palet in predstavlja 20 % vsega kitajskega izvoza, preostanek pa je porazdeljen med različne namembne kraje.

(31)

Kitajske izvozne cene v EU so na splošno usklajene s povprečnimi kitajskimi izvoznimi cenami v tretje države, razen ZDA. Vendar se lahko sklepa, da bi ob razveljavitvi ukrepov vsaj del kitajskega izvoza v tretje države, razen v EU ali ZDA (40 % celotnega kitajskega izvoza), lahko bil preusmerjen v EU. Tak razvoj dogodkov je verjeten ne le zato, ker bi se pri odsotnosti ukrepov lahko dosegle višje cene, ampak zlasti zaradi razdrobljenosti izvoza v tretje države. Glede na pomembnost trga Unije in že vzpostavljene prodajne poti bi bilo preprosteje upravljati en izvozni cilj namesto različnih držav.

(32)

Kitajske izvozne cene v EU so znatno višje od kitajskih izvoznih cen v ZDA (17 % dražje v OPP). Zaradi nesodelovanja kitajskih izvoznikov ni mogoče določiti, do kolikšne mere je to razliko v ceni mogoče pojasniti z razliko v ponudbi. Kljub temu na podlagi dostopnih podatkov o izvozu ni mogoče izključiti, da bi ob odpravi ukrepov ročni vozički za premeščanje palet, ki se trenutno po nižjih cenah izvažajo v ZDA, bili (delno) preusmerjeni na trg Unije. Tak razvoj je mogoče pojasniti z razlogi iz uvodne izjave 31.

(33)

Navedene primerjave cen kažejo, da EU ostaja izjemno privlačen namembni cilj za kitajske proizvajalce izvoznike, ki bi najverjetneje še naprej izvažali večje količine ročnih vozičkov za premeščanje palet po nizkih cenah.

(34)

Navedena analiza kaže, da je kitajski uvoz na trg Unije še vedno potekal po dampinških cenah z zelo visokimi stopnjami dampinga. Zlasti glede na analizo ravni cen na trgu EU in trgih drugih tretjih držav ter glede na zmogljivosti v LRK se lahko ugotovi, da v primeru odprave ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(35)

V Uniji podoben izdelek proizvajata dve skupini družb, ki sta vložnika, ter tretji proizvajalec Unije ročnih vozičkov za premeščanje palet. Proizvodnja teh družb pomeni celotno proizvodnjo Unije podobnega izdelka v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(36)

Ker ti proizvajalci pomenijo celotno proizvodnjo Unije ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, se torej šteje, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: industrija Unije).

(37)

Nesodelujoči izvoznik je trdil, da je Komisija uporabila netočno opredelitev industrije Unije, ker je vanjo in v obseg analize škode vključila nesodelujočega proizvajalca Unije. Trdil je, da je bil s tem kršen člen 5(4) osnovne uredbe. Vendar industrija Unije v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe vključuje proizvajalce Unije podobnega izdelka kot celote. V skladu z osnovno uredbo je nesodelujoči proizvajalec prav tako del industrije Unije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42, so bili podatki za nesodelujočega proizvajalca Unije vključeni le pri analizi obsega prodaje nepovezanim strankam in analizi tržnega deleža industrije Unije. Opozoriti je treba tudi, da bi ugotovitve preiskave ostale nespremenjene, tudi če nesodelujoči proizvajalec Unije ne bi bil vključen v analizo.

(38)

Ker v tej preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka, podatki glede uvoza zadevnega izdelka v Evropsko Unijo s poreklom iz LRK („zadevna država“) temeljijo na Eurostatovih podatkih.

(39)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije ter Eurostatovih podatkov o uvozu v Unijo.

(40)

Med letom 2007 in OPP se je potrošnja Unije zmanjšala za skoraj 40 %, večinoma v letih 2008 in 2009.

Tabela 1

(41)

Obseg uvoza s poreklom iz LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 37 % in v OPP dosegel 387 907 kosov. Kljub znatnemu zmanjšanju povpraševanja v Uniji se je tržni delež kitajskega uvoza v obravnavanem obdobju povečal, saj se kitajski uvoz ni zmanjševal enako hitro kot potrošnja Unije. Tržni delež uvoza iz zadevne države se je zato znatno povečal med letom 2007 in OPP, ko je dosegel približno 83 %. Povprečna cena kitajskega uvoza se je v obravnavanem obdobju nekoliko spreminjala.

Tabela 2

(42)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije. Zaradi zaupnosti (v pregledu sta sodelovala samo dva proizvajalca – vložnika) so spodaj objavljeni samo indeksi. Za skladnost podatkov s tistimi iz tabel 1 in 2 (potrošnja in kitajski tržni delež) podatki o skupnem obsegu prodaje EU nepovezanim strankam in tržnem deležu industrije Unije v tabelah 6 in 7 temeljijo na vseh treh proizvajalcih Unije, tj. dveh skupinah vložnikov in tretjem proizvajalcu, ki ni sodeloval v pregledu (podatki o obsegu prodaje slednjega temeljijo na informacijah, ki sta jih predložila vložnika).

(43)

Proizvodnja se je v OPP v primerjavi z letom 2007 zmanjšala za 35 %.

Tabela 3

(44)

Proizvodna zmogljivost je med letom 2007 in OPP ostala stabilna. Ker je bila izkoriščenost zmogljivosti že leta 2007 nizka, je zmanjšanje proizvodnje med letom 2007 in OPP vodilo v njeno znatno zmanjšanje, in sicer za 20 odstotnih točk med letom 2007 in OPP, ko je bila ta zelo nizka.

Tabela 4

(45)

Raven končnih zalog industrije Unije se je med letom 2007 in OPP povečala za 56 %.

Tabela 5

(46)

Prodaja industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 50 %, največ v letih 2008 in 2009.

Tabela 6

(47)

Tržni delež industrije Unije se je z že tako nizke ravni leta 2007 med letom 2007 in OPP zmanjšal še za 16 %. Dva od štirih proizvajalcev Unije iz prvotne preiskave sta prenehala s proizvodnjo ročnih vozičkov za premeščanje palet. Oba dogodka je mogoče razlagati kot posledico vse večjega pritiska kitajskega dampinškega uvoza na trgu Unije, ki ga je industrija Unije pri močno zmanjšani potrošnji še toliko bolj občutila.

Tabela 7

(48)

Potrošnja Unije se je med letom 2007 in OPP zmanjšala za 40 %. Industrija Unije je izgubila 3,2 odstotne točke tržnega deleža, medtem ko je zadevni uvoz pridobil 5 odstotnih točk tržnega deleža.

(49)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2007 in OPP zmanjšala za 17 %. To kaže, da si je industrija Unije ob močno zmanjšanem povpraševanju prizadevala racionalizirati proizvodnjo.

Tabela 8

(50)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je med letom 2007 in OPP zmanjšala za 22 %.

Tabela 9

(51)

Cene na enoto industrije Unije so se med letom 2007 in OPP zvišale za 4 %.

Tabela 10

(52)

Med letom 2007 in OPP se je povprečna plača zaposlenega zmanjšala za 29 %. To kaže, da je industrija Unije kljub težavam zaradi občutnega zmanjšanja obsega proizvodnje uspešno omejila stroške.

Tabela 11

(53)

Med letom 2007 in OPP so se naložbe industrije Unije v zadevni izdelek zmanjšale za 91 %.

Tabela 12

(54)

Dobičkonosnost industrije Unije se je med letom 2007 in OPP znatno zmanjšala, in sicer za 66 %.

(55)

Prav tako se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšala donosnost naložb, in sicer za 57 %.

Tabela 13

(56)

Neto denarni tok iz poslovanja je predstavljen v tabeli 14. Ni dokazov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, zlasti zato, ker so nekateri proizvajalci vključeni v večje skupine.

Tabela 14

(57)

Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz LRK vpliva dejanske stopnje dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(58)

Proučeni kazalniki kažejo, da je gospodarska in finančna situacija industrije Unije kljub uvedbi protidampinških ukrepov leta 2005 ostala kritična zaradi prevladujoče prisotnosti poceni kitajskega blaga na trgu Unije. Že tako negotova situacija je postala očitno škodljiva med letom 2009 in OPP, ko je zaradi znatnega zmanjšanja potrošnje Unije prišel do izraza negativni pritisk, ki ga je povzročal dampinški kitajski uvoz. V navedenem obdobju sta se proizvodnja in obseg prodaje industrije Unije zmanjševala bolj kot potrošnja Unije, zato je industrija Unije izgubila precejšnji tržni delež. V istem obdobju se je tržni delež kitajskega uvoza kljub ukrepom še povečal, kitajski izdelki pa so se uvažali po znatno nižjih cenah od cen industrije Unije. V OPP se je dodatno zmanjšal dobiček industrije Unije. Zato si industrija Unije ni mogla opomoči od učinkov dampinga, v OPP pa se je njena situacija še poslabšala.

(59)

Kljub protidampinškim ukrepom se je med letom 2007 in OPP kar nekaj pomembnih kazalnikov razvijalo negativno: dobičkonosnost se je zmanjšala za 4,9 odstotne točke, proizvodnja in obseg prodaje za 35 oziroma 50 %, izkoriščenost zmogljivosti za 35 %, čemur je sledilo znižanje stopnje zaposlenosti. Čeprav se del tega negativnega razvoja lahko pojasni z močnim zmanjšanjem potrošnje, ki je v obravnavanem obdobju upadla za 40 %, je nadaljnje zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije (za 4 odstotne točke med letom 2007 in OPP) in stalno naraščanje tržnega deleža uvoza iz LRK jasen znak vse večjega pritiska dampinškega kitajskega uvoza. Glede na tako rekoč monopolni položaj, ki ga je kitajski uvoz že dosegel na trgu Unije, bi vsako nadaljnje povečanje kitajskega uvoza, tudi zaradi znatno nižjih cen, lahko zmanjšalo raven izkoriščenosti proizvodnje industrije Unije pod najnižji prag, potreben za zagotavljanje njene vzdržnosti. V zvezi s tem je treba opozoriti, da sta morala dva proizvajalca Unije v obravnavanem obdobju opustiti poslovanje z ročnimi vozički za premeščanje palet, kot je navedeno v uvodni izjavi 47.

(60)

Eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov je v pripombah k razkritju trdil, da nekateri kazalniki, med drugim proizvodnja, obseg prodaje, dobičkonosnost, izkoriščenost zmogljivosti in zaposlovanje pravzaprav ne kažejo negativnega razvoja industrije Unije. Vendar je družba pregledala le razvoj med letom 2009 in OPP, za oceno škode pa je treba upoštevati celoten razvoj industrije Unije v obravnavanem obdobju, tj. med letom 2007 in OPP. Kot je pojasnjeno (glej uvodne izjave 43 do 49, so se v obravnavanem obdobju vsi kazalniki škode, ki jih je navedel kitajski izvoznik, razvijali v negativno smer.

(61)

Poleg tega je isti izvoznik trdil, da Komisija ni razlikovala med škodljivimi učinki dampinškega uvoza in drugimi učinki, zlasti upadom povpraševanja kot posledico gospodarske krize. Čeprav se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju res zmanjšala za 40 %, so kitajski izvozniki v istem obdobju na račun industrije Unije pridobili znaten tržni delež. Poleg tega je treba opozoriti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 58, da je bil učinek dampinškega uvoza pravzaprav bolj škodljiv v obdobju majhnega povpraševanja.

Zato je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije v OPP kljub veljavnim protidampinškim ukrepom utrpela znatno škodo.

(62)

Kljub zmanjšanju potrošnje v Evropski uniji v obravnavanem obdobju se obseg uvoza iz zadevne države ni ustrezno zmanjševal, zato se je tržni delež kitajskega uvoza še naprej povečeval. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je bilo nelojalno nižanje cen in nelojalno nižanje ciljnih cen izračunano na podlagi najboljših dostopnih dejstev, ki so vključevali različne vire informacij, tj. Eurostatove podatke, ponudbe kitajskih proizvajalcev izvoznikov, kot sta jih predložila vložnika, ter izvozne fakture, ki so jih predložili carinski organi držav članic. Ugotovljeno je bilo, da je uvoz iz zadevne države jasno nelojalno znižal cene industrije Unije za od 43 % do 78 %, odvisno od uporabljenega vira informacij.

(63)

Uvoz iz drugih držav je zelo majhen in se je med letom 2007 in OPP zmanjšal za 79 %. Prav tako se je v OPP zmanjšal tržni delež uvoza iz drugih držav. Zaradi zaupnosti (industrijo Unije sestavljata dva proizvajalca) so spodaj objavljeni samo kazalniki.

Tabela 15

(64)

Kot je prikazano v uvodni izjavi 41, se je uvoz iz zadevne države kljub znatnemu zmanjšanju potrošnje Unije v obravnavanem obdobju povečal v smislu tržnega deleža. Tako se je v OPP tržni delež kitajskega uvoza povečal na 83 % potrošnje Unije. Povečan pritisk v smislu obsega kljub splošnemu zmanjšanju povpraševanja je povezan z znatno nižjimi kitajskimi uvoznimi cenami v Unijo, kar je občutno nelojalno znižalo cene industrije Unije. Zato je bilo ugotovljeno, da obstaja vzročna povezava med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je v OPP utrpela industrija Unije.

(65)

Kot je bilo že navedeno, uvedeni protidampinški ukrepi industriji Unije niso omogočili okrevanja od povzročene škode.

(66)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 27, so v LRK na voljo ogromne proizvodne zmogljivosti. Raven proizvodnje leta 2008 in 2009 je znašala 1,5 milijona enot oz. 800 000 enot, kar je dvakrat več od celotnega trga Unije. Poleg tega je bil le omejen del kitajske proizvodnje (14 % leta 2008 in 23 % leta 2009) prodan na kitajskem domačem trgu. Brez ukrepov bi bile torej znatne dodatne količine kitajskih ročnih vozičkov za premeščanje palet preusmerjene na trg Unije.

(67)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 31, so kitajske izvozne cene v EU na splošno usklajene s povprečnimi kitajskimi izvoznimi cenami v vse tretje države. Vendar je mogoče sklepati, da bi v primeru razveljavitve ukrepov vsaj del kitajskega izvoza v tretje države, razen v EU ali ZDA (40 % celotnega kitajskega izvoza), lahko bil preusmerjen v EU. Tak razvoj dogodkov je verjeten, ne le zato, ker bi se pri odsotnosti ukrepov lahko dosegle višje cene, ampak zlasti zaradi razdrobljenosti izvoza v tretje države. Glede na pomembnost trga Unije in že vzpostavljene prodajne poti bi bilo preprosteje upravljati en izvozni cilj namesto trgov številnih različnih držav.

(68)

Glede na ugotovitve iz uvodnih izjav 66 in 67 se zato ugotavlja, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov verjetno nadaljevala znatna škoda, ugotovljena v OPP. To bo najverjetneje vodilo k nadaljnjemu slabšanju gospodarskega in finančnega položaja industrije Unije in bi lahko srednjeročno celo ogrozilo njen obstoj.

(69)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(70)

Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza položaja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli nesorazmernega negativnega učinka trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(71)

Na podlagi navedenega je bilo proučeno, ali bi bilo mogoče v tem posebnem primeru kljub ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja škodljivega dampinga nedvoumno skleniti, da ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(72)

Industrija Unije je nenehno izgubljala tržni delež, tržni delež uvoza iz obravnavane države pa se je v obravnavanem obdobju bistveno povečal. Dva od prvotnih štirih proizvajalcev Unije sta prenehala s proizvodnjo preiskovanega izdelka. Poleg tega je industrija Unije v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo. Brez ukrepov bi bila industrija Unije verjetno v še slabšem položaju.

(73)

Nobeden od kontaktiranih nepovezanih uvoznikov in uporabnikov ni bil pripravljen sodelovati. Opozoriti je treba, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da bo vpliv ukrepov na uporabnike neznaten. Kljub temu, da so ukrepi v veljavi že pet let, se je dobava uvoznikov/uporabnikov v Uniji zlasti iz LRK nadaljevala. Prav tako ni bilo znakov o težavah pri iskanju drugih virov. Poleg tega je treba opozoriti, da se uporabniki, ki so sodelovali v prvotni preiskavi, niso opredelili glede uvedbe ukrepov, zato je bilo sklenjeno, da ročni vozički za premeščanje palet niso pomemben del njihovega poslovanja. V tem pregledu niso bili ugotovljeni znaki o nasprotnem. Zato se ugotovi, da ohranitev protidampinških ukrepov ne bi smela imeti resnega učinka na položaj uvoznikov/uporabnikov v Uniji. Dejansko bi kitajski dampinški uvoz brez ukrepov lahko monopoliziral trg ročnih vozičkov za premeščanje palet v Uniji.

(74)

Iz navedenega ni mogoče jasno sklepati, da ohranjanje veljavnih protidampinških ukrepov ne bi bilo v interesu Unije.

(75)

Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

(76)

Industrija Unije je v pripombah k razkritju poudarila, da so ravni dampinga in nelojalnega nižanja cen, ugotovljene v pregledu, precej višje kot v prvotni preiskavi in da je dampinški kitajski uvoz predstavljal znaten pritisk. Industrija Unije je zato predlagala, naj Komisija premisli o ponovni oceni ravni protidampinških dajatev. Glede na te pripombe in ugotovitve tega pregleda se razmišlja o možnosti začetka popolnega vmesnega pregleda, omejenega na damping.

(77)

Iz navedenega sledi, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz LRK. Treba je opozoriti, da gre pri teh ukrepih za različne stopnje dajatve ad valorem.

(78)

Opozarja se, da so bili z Uredbo (ES) št. 499/2009 ukrepi, ki so predmet tega pregleda, razširjeni na uvoz istega izdelka, poslanega iz Tajske, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Tajske ali ne. V zvezi s tem v okviru tega pregleda ni bil predložen noben nov element. Dokončno protidampinško dajatev, ki znaša 46,7 % in se uporablja „za vse druge družbe“ za uvoz s poreklom iz LRK, je zato treba razširiti na uvoz istega izdelka, poslanega iz Tajske, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Tajske ali ne.

(79)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe v skladu s to uredbo se uporabljajo le za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajajo te družbe, torej izrecno navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(80)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo (8) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve –