20.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/1

1.

Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2008 o izobraževanju odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno, v kateri so države članice pozvane, naj spodbujajo pridobivanje znanja in razvijejo kulturo vseživljenjskega učenja, zlasti z izvajanjem politike enakosti spolov, s čimer bi izobraževanje odraslih postalo privlačnejše, dostopnejše in učinkovitejše;

2.

Sklepe Sveta z dne 22. maja 2008 (2) o izobraževanju odraslih, v katerih so bile prvič določene skupne prednostne naloge na področju izobraževanja odraslih, začrtano okrepljeno evropsko sodelovanje med različnimi zainteresiranimi skupinami in predlagana vrsta posebnih ukrepov za obdobje 2008–2010 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt), s katerimi naj bi povečali udeležbo v izobraževanju odraslih in izboljšali njegovo kakovost;

3.

Resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. novembra 2008 o boljšem vključevanju vseživljenjske orientacije v strategije vseživljenjskega učenja, v kateri je poudarjeno pomen orientacije kot nenehnega procesa, ki državljanom omogoča, da znajo v vseh starostnih obdobjih in vse življenje ugotoviti, kakšne so njihove sposobnosti, kompetence in interesi, sprejemajo odločitve na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica, ter se usmerjajo v izobraževanje in usposabljanje ter delovna in druga okolja;

4.

Sklepe Sveta z dne 12. maja 2009 (3), s katerimi je bil vzpostavljen strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“), ki je popolnoma usklajen s strategijo Evropa 2020, njegovi štirje cilji, povezani z vseživljenjskim učenjem in mobilnostjo, kakovostjo in učinkovitostjo, pravičnostjo, socialno kohezijo in aktivnim državljanstvom ter ustvarjalnostjo in inovativnostjo, pa veljajo tudi za izobraževanje odraslih;

5.

Skupno poročilo Sveta in Komisije iz leta 2010 o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ (4), v katerem je poudarjeno, da je pri izobraževanju odraslih pomembno tudi, da je zajet celoten sklop ključnih kompetenc, navedeno pa je tudi, kako velik izziv je zagotoviti, da bodo imeli vsi udeleženci učenja, tudi tisti v okviru izobraževanja odraslih, korist od inovativnih metodologij;

6.

Vodilne pobude strategije Evropa 2020:

7.

Sklepe Sveta z dne 11. maja 2010 o socialni razsežnosti izobraževanja in usposabljanja (5), v katerih je navedeno, da razširitev dostopa do izobraževanja odraslih lahko ustvari nove možnosti za dejavno vključevanje in okrepljeno družbeno udejstvovanje;

8.

Sklep Sveta z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (6), ki se zavzema za učinkovite spodbude za vseživljenjsko učenje zaposlenih in brezposelnih, „s čimer se zagotovi vsakemu odraslemu možnost za prekvalificiranje ali nadgradnjo njegove ravni izobrazbe“;

9.

Sklepe Sveta z zasedanja 18. in 19. novembra 2010 o okrepljenem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (7), ki aktivno spodbujajo večjo udeležbo posameznikov v nadaljevalnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju, večje vlaganje v razvoj človeških virov, usposabljanje v podjetju in učenje na delovnem mestu ter tesnejše sodelovanje med ponudniki usposabljanja in delodajalci, zlasti pri usposabljanju nizko kvalificiranih delavcev –

—

Reforme izobraževanja odraslih vse pogosteje spremljajo vsesplošni razvoj izobraževanja in usposabljanja, zlasti vzpostavljanje nacionalnih ogrodij kvalifikacij in strategij vseživljenjskega učenja.

—

Zagotavljanje kakovosti je postalo pomembno vprašanje v izobraževanju odraslih, napreduje pa tudi razvijanje strokovnega profila in usposabljanja strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih, akreditacija ponudnikov izobraževanja odraslih in zagotavljanje boljših storitev za njihovo usmerjanje.

—

Vse več osveščanja in učnih možnosti so deležne najmanj kvalificirane osebe, s čimer se boljšajo njihove možnosti vključevanja v delo in družbo.

—

Neformalno in priložnostno učenje, ki predstavljata velik del izobraževanja odraslih, se vse bolj priznavata in vrednotita, vendar možnosti za vrednotenje pogosto še vedno niso dovolj izkoriščene.

—

Spremljanje področja izobraževanja odraslih se je začelo izboljševati.

(i)

izboljšanje možnosti odraslih, ne glede na spol ter osebni in družinski položaj, da imajo vse življenje dostop do visokokakovostnih učnih priložnosti, ki spodbujajo osebnostni in poklicni razvoj, krepitev samozavesti, prilagodljivost, zaposljivost in dejavno udejstvovanje v družbi;

(ii)

oblikovanje novega pristopa k izobraževanju in usposabljanju odraslih, ki bo usmerjeno na učne izide ter odgovornost in samostojnost udeleženca učenja;

(iii)

poglabljanje zavesti med odraslimi, da je učenje vseživljenjski proces, v katerem bi se morali redno udejstvovati vse življenje, zlasti pa v obdobjih brezposelnosti ali poklicne preusmeritve;

(iv)

spodbujanje razvoja učinkovitih sistemov za svetovanje v zvezi z vseživljenjskim učenjem ter integriranih sistemov za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja;

(v)

zagotovitev obširnega izvajanja visoko kakovostnega formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja za odrasle, katerega cilj je pridobivanje ključnih kompetenc ali kvalifikacij na vseh stopnjah evropskega ogrodja kvalifikacij, ob podpori civilne družbe in socialnih partnerjev ter organov lokalnih oblasti;

(vi)

zagotavljanje prožnih oblik, prilagojenih različnim potrebam odraslih po usposabljanju, vključno z usposabljanjem v podjetjih in učenjem na delovnem mestu;

(vii)

poglabljanje zavesti med delodajalci, da izobraževanje odraslih prispeva k spodbujanju produktivnosti, konkurenčnosti, ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništva ter je pomemben dejavnik pri izboljševanju zaposljivosti in mobilnosti zaposlenih na trgu dela;

(viii)

spodbujanje visokošolskih ustanov, da sprejmejo tudi manj tradicionalne skupine, kot so odrasli učenci, s čimer bodo ne le dokazale, da ravnajo družbeno odgovorno in postajajo bolj odprte do širše skupnosti, temveč se bodo tudi odzvale na demografske izzive in potrebe starajoče se družbe;

(ix)

spodbujanje vloge socialnih partnerjev in civilne družbe pri opredelitvi potreb po usposabljanju in razvijanju učnih možnosti za odrasle ter omogočanje intenzivnejšega vključevanja centralnih, regionalnih in lokalnih organov oblasti;

(x)

spodbujanje uravnoteženega razporejanja sredstev za izobraževanje in usposabljanje v celotnem življenjskem obdobju, ki naj bi temeljilo na skupni odgovornosti in močni zavezanosti javnosti, predvsem zagotavljanju „druge možnosti“ in razvoju temeljnih zmožnosti;

(xi)

sodelovanje socialnih partnerjev in njihovo boljšo seznanjenost s prednostmi, ki jih učenje na delovnem mestu, vključno s pridobivanjem temeljnih zmožnosti, lahko prinese tudi njim;

(xii)

dobro razvito izobraževanje starejših, s katerim bi spodbujali aktivno, samostojno in zdravo staranje ter uporabili njihovo znanje, izkušnje ter socialni in kulturni kapital v korist družbe kot celote;

(xiii)

trdno zavezanost spodbujanju izobraževanja odraslih kot načinu za krepitev solidarnosti med različnimi starostnimi skupinami (na primer s pomočjo „medgeneracijskega sporazuma“) ter med kulturami in posamezniki iz vseh družbenih okolij;

1.

v obdobju 2012–2014 usmerijo svoja prizadevanja na prednostna področja, ki so podrobneje opredeljena v Prilogi k temu dokumentu, s čimer bodo v skladu z nacionalnimi okviri in zakonodajo prispevale k izvajanju štirih prednostnih nalog iz strateškega okvira ET 2020;

2.

zagotovijo učinkovito povezavo s pristojnimi ministrstvi in zainteresiranimi skupinami, socialnimi partnerji, podjetji, pristojnimi nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe, da bi bolje uskladili politike s področja izobraževanja odraslih in širše socialno-gospodarske politike;

3.

na ravni EU aktivno sodelujejo in s tem pripomorejo k uspešnemu izvajanju omenjenih prednostnih področij, zlasti tako, da:

(i)

zagotavlja združljivost in skladnost med političnimi pobudami, sprejetimi v skladu s to resolucijo, in pobudami, oblikovanimi z drugimi ustreznimi političnimi procesi v sklopu strateškega okvira ET 2020, kot so københavnski in bolonjski proces, posodobitev programa EU za visoko šolstvo in pobude, kot so tiste o pismenosti in predčasnem zapuščanju šol, pri katerih je potrebno usklajeno delovanje vzgoje in izobraževanja otrok in mladine in izobraževanja odraslih, ter v okviru vsakega od teh procesov spodbuja vidik izobraževanja odraslih;

(ii)

vzpostavi tesno stalno zvezo z nacionalnimi koordinatorji v državah članicah in drugih sodelujočih državah;

(iii)

državam članicam in organizacijam, ki podpirajo izobraževanje odraslih, omogoči izmenjavo informacij o njihovih politikah in praksah ter o oceni teh politik in praks tako, da organizira dejavnosti kolegialnega učenja in presojanja, konference, delavnice in druge ustrezne dejavnosti, ter v okviru sredstev, ki so na voljo, izboljša zbiranje podatkov o izobraževanju odraslih v sklopu posodobljenega in usklajenega okvira kazalnikov in meril, predvidenega za leto 2013;

(iv)

naroči študije in okrepi zmogljivost obstoječih raziskovalnih struktur, ki se ukvarjajo z analizo vprašanj s področja izobraževanja odraslih, okrepi naj tudi sodelovanje z Eurydice, Cedefop in drugimi ustreznimi ustanovami ter v celoti izkoristi njune podatke in raziskovalne zmogljivosti ter tako obogati zbirko znanja o izobraževanju odraslih v Evropi;

(v)

nadaljuje in okrepi sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so OECD (predvsem naj uporabi rezultate programa za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih – PIAAC (Programme for the International Assessment of Adult Competences)), ZN (zlasti Unesco) in Svet Evrope, ter v okviru drugih ustreznih regionalnih ali svetovnih pobud, kot je denimo „središče“ vseživljenjskega učenja Evropa-Azija;

(vi)

z uporabo razpoložljivih sredstev na evropski ravni podpre izvajanje tega programa za izobraževanje odraslih;

(vii)

o izvajanju programa poroča v okviru skupnega poročila o napredku ET 2020.