22.11.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/1

---

SKLEP št. 1194/2011/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. novembra 2011

o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 167(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) si prizadeva za še tesnejšo zvezo med narodi Evrope in Uniji nalaga, da naj med drugim prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri tem pa upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati poudarja skupno kulturno dediščino. Unija pri tem po potrebi podpira in dopolnjuje ukrepe držav članic, da bi izboljšali poznavanje ter razširjanje kulture in zgodovine evropskih narodov.

(2)	Boljše razumevanje in zavedanje, zlasti med mladimi, njihove skupne, a vendarle raznolike dediščine bi pripomogla h krepitvi čuta pripadnosti Uniji in poglobitvi medkulturnega dialoga. Zato je pomembno spodbujati boljši dostop do kulturne dediščine in poudarjati njeno evropsko razsežnost.

(3)

PDEU uvaja tudi državljanstvo Unije, ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo držav članic in je pomemben element varovanja in krepitve procesa evropskega povezovanja. Da bi državljani v celoti podprli evropsko povezovanje, bi bilo treba bolj poudariti njihove skupne vrednote, zgodovino in kulturo, ki so ključne prvine njihovega članstva v družbi, temelječi na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic, kulturne in jezikovne raznolikosti, strpnosti in solidarnosti.

(4)	Medvladna pobuda za znak evropske dediščine (v nadaljnjem besedilu: medvladna pobuda) je bila sprožena 28. aprila 2006 v Granadi v Španiji.

(5)

Svet je 20. novembra 2008 sprejel sklepe (3), katerih cilj je preoblikovanje medvladne pobude v ukrep Unije (v nadaljnjem besedilu: ukrep), in sicer je Komisijo pozval, da predloži predlog za uvedbo znaka evropske dediščine v Uniji (v nadaljnjem besedilu: znak), in da opredeli podrobnosti za izvedbo tega načrta v praksi.

(6)

Javno posvetovanje in ocena učinka, ki ju je opravila Komisija, sta potrdila koristnost medvladne pobude, vendar sta pokazala, da jo je treba nadalje razviti, da bi se izkoristile vse njene možnosti, ter da bi sodelovanje Unije lahko zagotovilo očitno dodano vrednost in pripomoglo k izboljšanju kakovosti pobude.

(7)	Pri znaku bi bilo treba upoštevati dosedanje izkušnje, pridobljene pri medvladni pobudi.

(8)

Znak bi moral zagotoviti dodano vrednost in komplementarnost v zvezi z drugimi pobudami, kot so Unesco Seznam svetovne kulturne dediščine, Unesco Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in program Evropske kulturne poti Sveta Evrope. Njegova dodana vrednost bi morala temeljiti na prispevku izbranih spomeniških območij evropske zgodovine in kulture, vključno z nastajanjem Unije, na jasni izobraževalni razsežnosti, namenjeni državljanom, predvsem mladim, in na povezovanju spomeniških območij za izmenjavo izkušenj in najboljših praks. Glavni poudarek ukrepa bi morala biti promocija spomeniških območij in dostop do njih ter kakovost informacij in predlaganih dejavnosti in ne ohranjanje spomeniških območij, ki bi ga morale zagotavljati že obstoječe varstvene ureditve.

(9)

Ukrep bi poleg krepitve čuta pripadnosti evropskih državljanov Uniji in spodbujanja medkulturnega dialoga lahko prispeval tudi k povečanju vrednosti in boljši prepoznavnosti kulturne dediščine, h krepitvi vloge dediščine v gospodarskem in trajnostnem razvoju regij, zlasti s kulturnim turizmom, k pospeševanju sinergij med kulturno dediščino ter sodobnim ustvarjanjem in ustvarjalnostjo ter splošneje k spodbujanju demokratičnih vrednot in človekovih pravic, na katerih temelji evropsko povezovanje.

(10)	Ti cilji so popolnoma v skladu s cilji iz sporočila Komisije z naslovom „Sporočilo o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije“, ki zajema promocijo kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga ter kulture kot spodbujevalca ustvarjalnosti.

(11)	Bistveno je, da bi se znak podeljeval na podlagi skupnih, jasnih ter preglednih meril in postopkov, kar vključuje tudi prvi dve leti izbire, ko se uporabljajo prehodne določbe.

(12)

Postopek za izbiro spomeniških območij v skladu s tem ukrepom bi moral potekati v dveh fazah. Spomeniška območja bi bilo treba najprej predhodno izbrati na nacionalni ravni. Kadar je to ustrezno, bi države članice lahko sodelovale z lokalnimi in regionalnimi organi. Nato bi bilo treba izbiro izvesti na ravni Unije. Da se zagotovi nenehno izpolnjevanje meril, določenih za znak, bi bilo treba vsako spomeniško območje spremljati.

(13)	Pri prvi oceni tega ukrepa bi bilo treba preučiti razširitev geografskega področja uporabe tega ukrepa.

(14)

Če je več spomeniških območij v eni državi članici med seboj jasno tematsko povezanih, bi moral ukrep dovoljevati skupne prijave. Takšne skupne prijave bi vložilo razumno število sodelujočih spomeniških območij, v primerjavi s samostojnimi prijavami istih spomeniških območij pa bi morale imeti dodano vrednost na evropski ravni.

(15)

Podobno bi morala biti, zaradi nadnacionalnega značaja nekaterih spomeniških območij, dovoljena skupna prijava spomeniških območij, tako v primeru spomeniških območij iz različnih držav članic, ki obravnavajo isto temo, in v primeru spomeniških območij, ki se nahajajo na ozemlju vsaj dveh držav članic.

(16)	Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa in zlasti določb o imenovanju spomeniških območij, ki se jim podeli znak, o odvzemu znaka in uradni potrditvi odpovedi znaku, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(17)	Upravna ureditev znaka bi morala biti enostavna in prožna ter skladna z načelom subsidiarnosti.

(18)

Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zlasti zaradi potrebe po novih skupnih, jasnih in preglednih merilih in postopkih za znak ter po okrepljenem sodelovanju med državami članicami lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Uvedba

S tem sklepom se uvede ukrep Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: ukrep), ki se imenuje „znak evropske dediščine“ (v nadaljnjem besedilu: znak).

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene tega sklepa se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„spomeniška območja“ pomeni spomenike, naravne, podvodne in arheološke znamenitosti, industrijska ali urbana območja, kulturne krajine, spominska obeležja, kulturne dobrine in predmete ter nesnovno dediščino, povezano z določenim krajem, vključno s sodobno dediščino;

2.	„nadnacionalno spomeniško območje“ pomeni: (a) več spomeniških območij v različnih državah članicah na eno specifično temo, ki vložijo skupno prijavo, ali (b) eno spomeniško območje, ki se nahaja na ozemlju vsaj dveh držav članic;

3.	„nacionalno tematsko spomeniško območje“ pomeni več spomeniških območij iz iste države članice na eno specifično temo, ki vložijo skupno prijavo.

Člen 3

Cilji

1.   Ukrep prispeva k uresničitvi naslednjih splošnih ciljev:

(a)	krepitev čuta pripadnosti evropskih državljanov, zlasti mladih, Uniji na podlagi skupnih vrednot ter elementov evropske zgodovine in kulturne dediščine, pa tudi spoštovanja nacionalne in regionalne raznolikosti;

(b)	poglobitev medkulturnega dialoga.

2.   Da se dosežejo cilji iz odstavka 1, se skušajo z ukrepom doseči naslednji vmesni cilji:

(a)	poudariti simbolno vrednost in povečati prepoznavnost spomenikov, ki so pomembni za zgodovino in kulturo Evrope in/ali oblikovanje Unije;

(b)	izboljšati razumevanje zgodovine Evrope in nastajanja Unije med evropskimi državljani in njihove sicer raznolike, a skupne kulturne dediščine, zlasti v povezavi z demokratičnimi vrednotami in človekovimi pravicami, na katerih temelji proces evropskega povezovanja.

3.   Spomeniška območja si prizadevajo doseči naslednje specifične cilje:

(a)	poudariti njihov evropski pomen;

(b)	povečati osveščenost evropskih državljanov, zlasti mladih, o skupni kulturni dediščini;

(c)	olajšati izmenjavo izkušenj in najboljših praks v Uniji;

(d)	omogočiti večji in/ali boljši dostop za vse, zlasti za mlade;

(e)	poglobiti medkulturni dialog, zlasti med mladimi, z umetniškim, kulturnim in zgodovinskim izobraževanjem;

(f)	spodbujati sinergijo med kulturno dediščino na eni strani ter sodobnim ustvarjanjem in ustvarjalnostjo na drugi;

(g)	prispevati k privlačnosti ter gospodarskemu in trajnostnemu razvoju regij, zlasti s kulturnim turizmom.

Člen 4

Sodelovanje pri ukrepu

Pri ukrepu prostovoljno sodelujejo države članice.

Člen 5

Dodana vrednost in dopolnjevanje ukrepa z drugimi pobudami

Komisija in države članice zagotovijo dodano vrednost in dopolnjevanje ukrepa z drugimi pobudami na področju kulturne dediščine, kot so Unesco Seznam svetovne kulturne dediščine, Unesco Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in program „Evropske kulturne poti“ Sveta Evrope.

Člen 6

Upravičenost

Spomeniška območja v smislu člena 2 so upravičena do podelitve znaka.

Člen 7

Merila

1.   Znak se podeli na podlagi naslednjih meril (v nadaljnjem besedilu: merila):

(a)

spomeniška območja, ki kandidirajo za znak, morajo imeti simbolno vrednost za Evropo in so morala igrati pomembno vlogo v zgodovini Evrope in za njeno kulturo in/ali nastajanje Unije. Imeti morajo eno ali več od naslednjih lastnosti: (i) čezmejno ali vseevropsko naravo: njihov pretekli in sedanji vpliv ter privlačnost presegata državne meje države članice; (ii) mesto in vlogo v evropski zgodovini in evropskem povezovanju ter povezave s ključnimi evropskimi dogodki, osebnostmi ali gibanji; (iii) mesto in vlogo pri razvoju in spodbujanju skupnih vrednot, na katerih temelji evropsko povezovanje;

(b)

spomeniška območja, ki kandidirajo za znak, morajo predložiti projekt, ki se začne izvajati najpozneje do konca leta, v katerem se opravijo imenovanja, in zajema vse naslednje elemente: (i) osveščanje o pomenu spomeniškega območja za Evropo, zlasti z ustreznimi informativnimi dejavnostmi, označbami in usposabljanjem zaposlenih; (ii) organiziranje izobraževalnih dejavnosti, zlasti za mlade, s katerimi se izboljšuje razumevanje skupne zgodovine Evrope in njene sicer raznolike, a skupne dediščine, ter krepi čut pripadnosti skupnemu prostoru; (iii) spodbujanje večjezičnosti in lajšanje dostopa do spomeniškega območja z uporabo več jezikov Unije; (iv) sodelovanje pri povezovanju spomeniških območij, ki jim je podeljen znak, v mrežo, da se omogoči izmenjava izkušenj in začnejo skupni projekti; (v) večanje prepoznavnosti in privlačnosti spomeniškega območja na evropski ravni, med drugim z uporabo možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije ter digitalna in interaktivna sredstva, ter z iskanjem sinergije z drugimi evropskimi pobudami. Organiziranje umetniških in kulturnih dejavnosti, ki spodbujajo mobilnost evropskih kulturnih delavcev, umetnikov in zbirk, medkulturni dialog in povezovanje dediščine s sodobnim ustvarjanjem in ustvarjalnostjo, je dobrodošlo, če lastnosti spomeniškega območja to dopuščajo;

(c)

spomeniška območja, ki kandidirajo za znak, morajo predložiti delovni načrt, ki vključuje vse naslednje elemente: (i) zagotavljanje dobrega upravljanja spomeniškega območja, vključno z opredelitvijo ciljev in kazalnikov; (ii) zagotavljanje varstva spomeniškega območja in njegove ohranitve za prihodnje rodove v skladu z ustreznimi varstvenimi ureditvami; (iii) zagotavljanje kakovosti storitev za obiskovalce, kot so zgodovinska predstavitev, informacije za obiskovalce in označbe; (iv) zagotavljanje dostopa najširši možni javnosti, med drugim z ustreznimi prilagoditvami spomeniškega območja ali usposabljanjem osebja; (v) posvečanje posebne pozornosti mladim, zlasti s tem, da se jim zagotovi prednostni dostop do spomeniškega območja, (vi) promocija spomeniškega območja kot trajnostnega turističnega cilja; (vii) razvoj usklajene in celovite komunikacijske strategije, ki poudarja evropski pomen spomeniškega območja; (viii) zagotavljanje čim bolj okolju prijaznega upravljanja spomeniškega območja.

2.   Kar zadeva merila iz točk (b) in (c) odstavka 1, se vsako spomeniško območje oceni sorazmerno, pri čemer se upoštevajo njegove značilnosti.

Člen 8

Evropska žirija

1.   Ustanovi se evropska žirija neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: evropska žirija) za izvajanje izbora in spremljanja na ravni Unije. Ta zagotavlja, da se merila pravilno uporabljajo za spomeniška območja v državah članicah.

2.   Evropsko žirijo sestavlja 13 članov; štiri imenuje Evropski parlament, štiri Svet, štiri Komisija in enega Odbor regij, vsak v skladu s svojimi postopki. Evropska žirija imenuje svojega predsednika.

3.   Člani evropske žirije so neodvisni strokovnjaki z veliko izkušnjami in znanja s področij, na katera se navezujejo cilji ukrepa. Vsaka institucija in organ si prizadeva zagotoviti, da se strokovno znanje strokovnjakov, ki jih imenuje, čim bolj dopolnjuje, in da se upošteva geografsko uravnotežena zastopanost teh strokovnjakov.

4.   Člani evropske žirije so imenovani za tri leta.

Vendar v letu 2012 Evropski parlament imenuje štiri strokovnjake za dve leti, Svet imenuje štiri strokovnjake za tri leta, Komisija imenuje štiri strokovnjake za eno leto in Odbor regij imenuje enega strokovnjaka za tri leta.

5.   Člani evropske žirije prijavijo vsakršno dejansko ali potencialno navzkrižje interesov v zvezi z določenim spomeniškim območjem. V primeru takšne prijave s strani člana ali če se ugotovi tako navzkrižje interesov, zadevni član ne sodeluje pri ocenjevanju tega spomeniškega območja niti drugih spomenikov iz zadevne države članice.

6.   Komisija objavi vsa poročila, priporočila in uradna obvestila evropske žirije.

Člen 9

Prijavnica

Da bi bili postopki čim bolj racionalni in enostavni, Komisija na podlagi meril pripravi enotno prijavnico (v nadaljnjem besedilu: prijavnica) za vsa spomeniška območja, ki kandidirajo.

Člen 10

Predizbor na nacionalni ravni

1.   Za predizbor spomeniških območij za podelitev znaka so odgovorne države članice.

2.   Posamezna država članica lahko v predizbirnem postopku vsaki dve leti imenuje največ dve spomeniški območji.

3.   Predizbor se opravi v skladu z merili in prijavnico.

4.   Vsaka sodelujoča država članica določi svoje postopke in razpored za predizbor v skladu z načelom subsidiarnosti in si pri tem prizadeva, da je upravna ureditev čim bolj enostavna in prožna. Komisiji pošlje prijavnice glede predhodno izbranih spomeniških območij do 1. marca v letu, v katerem poteka izbirni postopek, v skladu s časovnim razporedom iz Priloge.

5.   Komisija objavi celoten seznam predhodno izbranih spomeniških območij in takoj po zaključku predizbora o tem obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij, da lahko Evropski parlament, Svet, Odbor regij, države članice ali katera koli druga oseba ali subjekt Komisiji predloži pripombe, ki bi lahko vplivale na izbor omenjenih spomeniških območij.

Člen 11

Izbor na ravni Unije

1.   Izbor spomeniških območij, ki se jim podeli znak, izvede evropska žirija, ki je odgovorna Komisiji.

2.   Evropska žirija oceni prijave v zvezi s predhodno izbranimi spomeniškimi območji in izbere največ eno spomeniško območje na državo članico. Po potrebi lahko zahteva dodatne informacije, organizirajo pa se lahko tudi ogledi spomeniških območij.

3.   Izbor se opravi glede na merila in prijavnico. Evropska žirija ustrezno upošteva tudi pripombe iz člena 10(5).

4.   Evropska žirija pripravi poročilo o predhodno izbranih spomeniških območjih in ga posreduje Komisiji najpozneje do konca leta, v katerem poteka izbirni postopek. To poročilo vsebuje priporočilo za podelitev znaka in ga spremlja obrazložitev glede spomeniških območij, ki so izbrana in tistih, ki niso. Komisija to poročilo v informativne namene nemudoma posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij.

5.   Spomeniška območja, ki kandidirajo, a niso izbrana, se lahko v naslednjih letih ponovno prijavijo na predizbor na nacionalni ravni.

Člen 12

Nadnacionalna spomeniška območja

1.   Nadnacionalno spomeniško območje je upravičeno do podelitve znaka, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	dosledno spoštovanje meril vseh sodelujočih spomeniških območij;

(b)	imenovanje enega od sodelujočih spomeniških območij za koordinatorja, ki bo enotna kontaktna točka za Komisijo;

(c)	prijava pod skupnim imenom;

(d)	po potrebi prikaz jasne tematske povezave.

2.   Za prijave za nadnacionalna spomeniška območja velja enak postopek kot za druga spomeniška območja. Vsa sodelujoča spomeniška območja po medsebojnem posvetovanju, pri katerem sodelujejo pristojni nacionalni organi, izpolnijo prijavnico in jo pošljejo koordinatorju. Nadnacionalna spomeniška območja predhodno izbere država članica, v kateri je koordinator, v okviru številčnih omejitev spomenikov iz člena 10(2), predlagajo pa jih vse zadevne države članice na podlagi medsebojnega dogovora.

3.   Ko je nadnacionalno spomeniško območje izbrano, se znak podeli nadnacionalnemu spomeniškemu območju kot celoti in pod skupnim imenom.

4.   Če nadnacionalno spomeniško območje izpolnjuje vsa merila, ima to spomeniško območje prednost pri izboru.

Člen 13

Nacionalna tematska spomeniška območja

1.   Nacionalno tematsko spomeniško območje je upravičeno do podelitve znaka, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	prikaz dodane vrednosti na evropski ravni, ki jo ima skupna prijava v primerjavi s samostojnimi prijavami;

(b)	prikaz jasne tematske povezanosti;

(c)	dosledno spoštovanje meril vseh sodelujočih spomeniških območij;

(d)	imenovanje enega od sodelujočih spomeniških območij za koordinatorja, ki bo enotna kontaktna točka za Komisijo;

(e)	prijava pod skupnim imenom.

2.   Za prijave za nacionalna tematska spomeniška območja velja enak postopek kot za druga spomeniška območja. Vsa sodelujoča spomeniška območja izpolnijo prijavnico in jo pošljejo koordinatorju. Nacionalna tematska spomeniška območja predhodno izbere zadevna država članica v okviru številčnih omejitev spomeniških območij iz člena 10(2).

3.   Ko je nacionalno tematsko spomeniško območje izbrano, se znak podeli nacionalnemu tematskemu spomeniškemu območju kot celoti in pod skupnim imenom.

Člen 14

Imenovanje

1.   Komisija imenuje spomeniška območja, ki se jim podeli znak, ob ustreznem upoštevanju priporočila evropske žirije. Komisija o imenovanju obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij.

2.   Znak se podeli za neomejen čas v skladu s pogoji iz člena 15 in pod pogojem, da se ukrep nadalje izvaja, ter brez poseganja v člen 16.

Člen 15

Spremljanje

1.   Vsako spomeniško območje, kateremu je podeljen znak, se redno spremlja, s čimer se zagotovi, da še naprej izpolnjuje merila ter spoštuje projekt in delovni načrt, predložena v prijavi.

2.   Države članice so odgovorne za spremljanje vseh spomeniških območij na svojem ozemlju. Za spremljanje nadnacionalnega spomeniškega območja je odgovorna država članica, v kateri je koordinator.

3.   Države članice zberejo vse potrebne informacije in vsake štiri leta pripravijo poročilo po časovnem razporedu iz Priloge. Države članice poročilo pošljejo Komisiji do 1. marca v letu, v katerem se izvaja postopek spremljanja. Komisija predloži poročilo v preučitev evropski žiriji.

4.   Evropska žirija izda poročilo o stanju spomeniških območij, ki jim je podeljen znak, najpozneje do konca leta, v katerem se izvaja postopek spremljanja, in po potrebi doda priporočila, ki jih je treba upoštevati v naslednjem obdobju spremljanja.

5.   Komisija v sodelovanju z evropsko žirijo določi skupne kazalnike za države članice, da se zagotovi usklajen pristop v postopku spremljanja.

Člen 16

Odvzem znaka ali odpoved znaku

1.   Če evropska žirija ugotovi, da spomeniško območje ne izpolnjuje več meril ali da ne spoštuje več projekta in delovnega načrta, predloženih v prijavi, prek Komisije vzpostavi dialog z zadevno državo članico, da bi omogočila pripravo ustreznih prilagoditev spomeniškega območja.

2.   Če po 18 mesecih od začetka dialoga niso opravljene potrebne prilagoditve spomeniškega območja, evropska žirija o tem uradno obvesti Komisijo. Uradnemu obvestilu so priložena obrazložitev in praktična priporočila, kako stanje izboljšati.

3.   Če 18 mesecev po uradnem obvestilu iz odstavka 2 praktična priporočila niso upoštevana, evropska žirija izda priporočilo o odvzemu znaka zadevnemu spomeniškemu območju.

4.   Če evropska žirija ugotovi, da spomeniško območje, ki sodeluje kot del nadnacionalnega spomeniškega območja ali nacionalnega tematskega spomeniškega območja, ne izpolnjuje več meril ali ne spoštuje več projekta in delovnega načrta, predloženega v prijavi, se uporabi postopek iz odstavkov 1, 2 in 3. Odvzem na podlagi tega odstavka se uporablja za nadnacionalna spomeniška območja ali nacionalna tematska spomeniška območja kot celota. Vendar pa lahko evropska žirija v primerih, ko celovitost nadnacionalnega spomeniškega območja ali nacionalnega tematskega spomeniškega območja ni ogrožena, priporoči, da se znak odvzame le zadevnemu sodelujočemu spomeniškemu območju.

5.   Komisija pri sprejetju odločitve o odvzemu znaka ustrezno upošteva priporočilo iz odstavka 3. Komisija o odvzemu obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij.

6.   Spomeniška območja se lahko kadar koli odpovejo znaku in v takem primeru uradno obvestijo zadevno državo članico, ki o odpovedi obvesti Komisijo. Komisija uradno potrdi odpoved in o njej obvesti Evropski parlament, Svet in Odbor regij.

Člen 17

Praktična ureditev

1.   Ukrep izvaja Komisija. Komisija zlasti:

(a)	zagotavlja splošno usklajenost in kakovost ukrepa;

(b)	zagotavlja usklajevanje med državami članicami in evropsko žirijo;

(c)	na podlagi ciljev in meril v tesnem sodelovanju z evropsko žirijo določi smernice za pomoč pri izbirnem postopku in postopku spremljanja;

(d)	zagotavlja podporo evropski žiriji.

2.   Komisija je odgovorna za posredovanje informacij glede znaka in za zagotovitev njegove prepoznavnosti na ravni Unije, zlasti z oblikovanjem in vzdrževanjem posebnega spletnega mesta. Komisija poskrbi tudi za oblikovanje logotipa za ukrep.

3.   Komisija spodbuja, da se spomeniška območja, ki jim je podeljen znak, povezujejo v mreže.

4.   Ukrepi iz odstavkov 2 in 3 tega člena ter stroški evropske žirije se financirajo s finančnimi sredstvi iz člena 20.

Člen 18

Ocenjevanje

1.   Komisija zagotovi zunanje in neodvisno ocenjevanje ukrepa. To ocenjevanje se izvaja vsakih šest let po časovnem razporedu iz Priloge in zajema vse vidike, tudi učinkovitost postopkov za izvajanje ukrepa, število spomeniških območij, učinek ukrepa, razširitev njegovega geografskega področja uporabe, kako ga je mogoče izboljšati in ali naj se še naprej izvaja.

2.   Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij v šestih mesecih po zaključku ocenjevanja iz odstavka 1 predloži poročilo, ki so mu po potrebi priloženi ustrezni predlogi.

Člen 19

Prehodne določbe

1.   Države članice, ki niso sodelovale pri medvladni pobudi za znak evropske dediščine leta 2006 (v nadaljnjem besedilu: medvladna pobuda), lahko predhodno izberejo največ štiri spomeniška območja v letu 2013 za podelitev znaka

2.   Države članice, ki so sodelovale pri medvladni pobudi, lahko predhodno izberejo največ štiri spomeniška območja v letu 2014 za podelitev znaka. Predlagajo lahko spomeniška območja, ki jim je že bil podeljen znak v okviru medvladne pobude.

3.   Evropska žirija oceni vsa spomeniška območja iz odstavkov 1 in 2 na podlagi istih meril in po istem postopku kot druga spomeniška območja.

4.   Če eden od spomeniških območij iz odstavkov 1 in 2 ne izpolnjuje meril ali če so potrebne dodatne informacije, evropska žirija prek Komisije vzpostavi dialog z zadevno državo članico, da preuči, ali je mogoče pred končno odločitvijo prijavo še izboljšati. Po potrebi se organizira ogled spomeniškega območja.

Člen 20

Finančne določbe

1.   Znesek finančnih sredstev za izvajanje ukrepa za obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2013 znaša 650 000 EUR.

2.   Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah večletnega finančnega okvira.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 267, 1.10.2010, str. 52.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 19. julija 2011. Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. novembra 2011.

(3)  UL C 319, 13.12.2008, str. 11.

---

---