Help Print this page 

Document 32010R0461

Title and reference
Uredba Komisije (EU) št. 461/2010 z dne 27. maja 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju motornih vozil (Besedilo velja za EGP)
  • In force
OJ L 129, 28.5.2010, p. 52–57 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 08 Volume 003 P. 277 - 282

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/461/oj
Multilingual display
Dates
  • Date of document: 27/05/2010
  • Date of effect: 01/06/2010; začetek veljavnosti glej člen 8
  • Date of end of validity: 31/05/2023; glej člen 8
Miscellaneous information
  • Author: Evropska komisija
  • Form: Uredba
  • Additional information: velja za EGP
Relationship between documents
Text

28.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/52


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 461/2010

z dne 27. maja 2010

o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju motornih vozil

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 19/65/EGS z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj (1), in zlasti člena 1 Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2) za nekatere skupine vertikalnih sporazumov in zadevnih usklajenih ravnanj iz področja uporabe člena 101(1) Pogodbe. Uredbe o skupinskih izjemah veljajo za vertikalne sporazume, ki izpolnjujejo določene pogoje, in so lahko splošne, ali pa se uporabljajo za določen sektor.

(2)

Komisija je opredelila skupino vertikalnih sporazumov, za katere meni, da običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe, in v ta namen sprejela Uredbo Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (3), ki nadomešča Uredbo Komisije (ES) št. 2790/1999 (4).

(3)

Za sektor motornih vozil, ki vključuje tako osebna kot tudi gospodarska vozila, od leta 1985 veljajo posebne uredbe o skupinskih izjemah, od katerih je najnovejša Uredba Komisije (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj na področju motornih vozil (5). V Uredbi (ES) št. 2790/1999 je bilo izrecno določeno, da ni veljala za vertikalne sporazume, ki so po vsebini spadali na področje uporabe katere koli druge uredbe o skupinskih izjemah. Sektor motornih vozil zato ne spada na področje uporabe navedene uredbe.

(4)

Uredba (ES) št. 1400/2002 preneha veljati 31. maja 2010. Vendar bi se morala za sektor motornih vozil še vedno uporabljati skupinska izjema, da se poenostavi upravljanje in zmanjšajo stroški skladnosti za zadevna podjetja ter hkrati zagotovi učinkovit nadzor trgov v skladu s členom 103(2)(b) Pogodbe.

(5)

Izkušnje, pridobljene od leta 2002 glede distribucije novih motornih vozil, distribucije rezervnih delov ter storitev popravljanja in vzdrževanja motornih vozil, omogočajo opredelitev skupin vertikalnih sporazumov v sektorju motornih vozil, pri katerih lahko pogoji iz člena 101(3) Pogodbe praviloma veljajo za izpolnjene.

(6)

Ta skupina vključuje vertikalne sporazume za nakup, prodajo ali preprodajo novih motornih vozil, vertikalne sporazume za nakup, prodajo ali preprodajo rezervnih delov za motorna vozila ter vertikalne sporazume za opravljanje storitev popravljanja in vzdrževanja teh vozil, če so ti sporazumi sklenjeni med nekonkurenčnimi podjetji, med nekaterimi konkurenti ali z nekaterimi združenji trgovcev na drobno ali serviserji. Vključuje tudi vertikalne sporazume, ki vsebujejo pomožne določbe o prenosu in uporabi pravic intelektualne lastnine. Izraz „vertikalni sporazum“ bi moral biti ustrezno opredeljen, da bi vključeval tako tovrstne sporazume kot tudi ustrezna usklajena ravnanja.

(7)

Nekatere vrste vertikalnih sporazumov lahko izboljšajo ekonomsko učinkovitost znotraj proizvodne ali distribucijske verige, tako da omogočajo boljšo usklajenost med udeleženimi podjetji. Zlasti lahko vodijo k zmanjševanju transakcijskih in distribucijskih stroškov udeležencev ter k optimizaciji stopenj njihove prodaje in naložb.

(8)

Verjetnost, da bodo taki vplivi na izboljšanje učinkovitosti prevladali nad kakršnimi koli protikonkurenčnimi učinki zaradi omejitev v vertikalnih sporazumih, je odvisna od stopnje tržne moči pogodbenic sporazuma, s tem pa tudi od stopnje izpostavljenosti teh podjetij konkurenci drugih dobaviteljev blaga ali storitev, ki jih imajo njihove stranke zaradi značilnosti proizvodov, njihovih cen in namena uporabe za zamenljive ali medsebojno nadomestljive. Vertikalne sporazume, ki vsebujejo omejitve, ki bodo verjetno omejevale konkurenco in škodile potrošnikom ali ki niso nepogrešljive za doseganje zgoraj navedenega izboljšanja učinkovitosti, je treba izključiti iz ugodnosti skupinske izjeme.

(9)

Za ustrezno opredelitev področja uporabe uredbe o skupinskih izjemah, mora Komisija upoštevati konkurenčne razmere v ustreznem sektorju. V povezavi s tem so ugotovitve poglobljenega spremljanja sektorja motornih vozil iz Poročila o oceni delovanja Uredbe Komisije (ES) št. 1400/2002 z dne 28. maja 2008 (6), kot tudi iz Sporočila Komisije o prihodnjem okviru konkurenčnega prava za področje motornih vozil z dne 22. julija 2009 (7), pokazale, da je treba razlikovati med sporazumi o distribuciji novih motornih vozil in sporazumi o opravljanju storitev popravljanja in vzdrževanja ter distribuciji rezervnih delov.

(10)

Kar zadeva distribucijo novih motornih vozil se zdi, da ni večjih pomanjkljivosti na področju konkurence, zaradi katerih bi se ta sektor razlikoval od drugih gospodarskih sektorjev in zaradi katerih bi bila potrebna uporaba drugačnih in strožjih pravil od tistih iz Uredbe (EU) št. 330/2010. Prag tržnega deleža, neizvzetje nekaterih vertikalnih sporazumov ter drugi pogoji iz navedene uredbe običajno zagotavljajo skladnost vertikalnih sporazumov za distribucijo novih motornih vozil z zahtevami člena 101(3) Pogodbe. Zato mora za te sporazume veljati izjema iz Uredbe (EU) št. 330/2010, če so izpolnjeni vsi pogoji iz navedene uredbe.

(11)

Kar zadeva sporazume za distribucijo rezervnih delov ter opravljanje storitev popravljanja in vzdrževanja, je treba upoštevati nekatere lastnosti poprodajnega trga motornih vozil. Zlasti iz izkušenj, ki jih je Komisija pridobila z uporabo Uredbe (ES) št. 1400/2002, je razvidno, da se višje cene posameznih popravil le deloma odražajo v večji zanesljivosti sodobnih avtomobilov in daljših intervalih med servisi. Slednji trendi so povezani s tehnološkim razvojem in vedno večjo kompleksnostjo in zanesljivostjo avtomobilskih delov, ki jih proizvajalci vozil kupujejo pri dobaviteljih originalne opreme. Takšni dobavitelji sestavnih delov svoje proizvode kot sestavne dele prodajajo na poprodajnem trgu kot rezervne dele prek mrež pooblaščenih serviserjev proizvajalcev in prek neodvisnih kanalov, tako da predstavljajo pomembno konkurenčno silo na poprodajnem trgu motornih vozil. Povprečni stroški potrošnikov v Uniji za storitve popravljanja in vzdrževanja motornih vozil predstavljajo zelo velik delež skupnih izdatkov potrošnikov za motorna vozila.

(12)

Konkurenčni pogoji na poprodajnem trgu motornih vozil tudi neposredno vplivajo na javno varnost, saj je lahko vožnja vozil nevarna, če niso bila pravilno popravljena, pa tudi na javno zdravje in okolje, saj so lahko emisije ogljikovega dioksida in drugih onesnaževal zraka večje pri vozilih, ki niso bila redno vzdrževana.

(13)

V kolikor je mogoče opredeliti ločen poprodajni trg, je učinkovita konkurenca na trgih za nakup in prodajo rezervnih delov, pa tudi za opravljanje storitev popravljanja in vzdrževanja motornih vozil, odvisna od stopnje konkurence med pooblaščenimi serviserji, to je tistimi, ki delujejo znotraj servisnih mrež, ki so jih neposredno ali posredno vzpostavili proizvajalci vozil, pa tudi med pooblaščenimi in neodvisnimi izvajalci, vključno z neodvisnimi dobavitelji rezervnih delov in serviserji. Njihova konkurenčna sposobnost je odvisna od neoviranega dostopa do bistvenih proizvodnih dejavnikov, kot so rezervni deli in tehnične informacije.

(14)

Ob upoštevanju teh posebnosti so pravila iz Uredbe (EU) št. 330/2010, vključno s 30 % enotnim pragom tržnega deleža, potrebna, vendar ne zadoščajo za zagotovitev, da se ugodnost skupinske izjeme omeji na vertikalne sporazume za distribucijo rezervnih delov ter opravljanje storitev popravljanja in vzdrževanja, za katere je mogoče z zadostno gotovostjo domnevati, da so pogoji iz člena 101(3) Pogodbe izpolnjeni.

(15)

Zato lahko za vertikalne sporazume za distribucijo rezervnih delov ter opravljanje storitev popravljanja in vzdrževanja velja ugodnost skupinske izjeme le, če poleg pogojev za izjeme iz Uredbe (EU) št. 330/2010 izpolnjujejo strožje zahteve v zvezi z nekaterimi vrstami hudega omejevanja konkurence, ki lahko omeji dobavo in uporabo rezervnih delov na poprodajnem trgu motornih vozil.

(16)

Zlasti ugodnosti skupinske izjeme ne bi smele veljati za sporazume, ki omejujejo prodajo rezervnih delov s strani članov selektivnega distribucijskega sistema proizvajalca vozil neodvisnim serviserjem, ki jih uporabljajo pri opravljanju storitev popravljanja in vzdrževanja. Brez dostopa do takih rezervnih delov neodvisni serviserji ne bi mogli učinkovito konkurirati pooblaščenim serviserjem, ker potrošnikom ne bi mogli zagotavljati kakovostnih storitev, ki prispevajo k varnemu in zanesljivemu delovanju motornih vozil.

(17)

Da se zagotovi učinkovita konkurenca na trgih popravljanja in vzdrževanja ter da se serviserjem omogoči, da končnim uporabnikom ponudijo konkurenčne rezervne dele, poleg tega skupinska izjema ne bi smela veljati za vertikalne sporazume, ki kljub skladnosti z Uredbo (EU) št. 330/2010 vseeno omejujejo možnosti proizvajalcev rezervnih delov, da take dele prodajajo pooblaščenim serviserjem znotraj distribucijskega sistema proizvajalca vozil, neodvisnim distributerjem rezervnih delov, neodvisnim serviserjem ali končnim uporabnikom. To ne vpliva na civilnopravno odgovornost proizvajalcev rezervnih delov ali možnost proizvajalcev vozil, da od pooblaščenih serviserjev znotraj svojega distribucijskega sistema zahtevajo, da uporabljajo samo rezervne dele, ki po kakovosti ustrezajo sestavnim delom, uporabljenim pri sestavljanju določenega motornega vozila. Poleg tega bi morali zaradi neposredne pogodbene udeležbe proizvajalcev vozil v garancijskih popravilih, brezplačnem servisiranju in opravljanju opravil zaradi poziva kupcem, naj vrnejo izdelke s serijsko napako, v izjemo zajeti sporazume, ki vsebujejo obveznost pooblaščenih serviserjev, da uporabljajo samo rezervne dele, ki jih za ta popravila dobavlja proizvajalec vozil.

(18)

Končno, zato da se pooblaščenim in neodvisnim serviserjem ter končnim uporabnikom omogoči identificiranje proizvajalca sestavnih delov motornega vozila ali njegovih rezervnih delov in izbira med enakovrstnimi deli, skupinska izjema ne bi smela obsegati sporazumov, s katerimi proizvajalec motornih vozil omejuje možnosti proizvajalca sestavnih ali originalnih rezervnih delov, da te dele učinkovito in na vidnem mestu označi s svojo blagovno znamko ali logotipom.

(19)

Da se vsem izvajalcem zagotovi dovolj časa za prilagoditev tej uredbi, je smiselno, da se obdobje uporabe določb Uredbe (ES) št. 1400/2002, ki se nanašajo na vertikalne sporazume za nakup, prodajo in ponovno prodajo novih motornih vozil, podaljša do 31. maja 2013. Kar zadeva vertikalne sporazume za distribucijo rezervnih delov ter opravljanje storitev popravljanja in vzdrževanja, se mora ta uredba uporabljati od 1. junija 2010, da se še naprej zagotavlja ustrezno varstvo konkurence na poprodajnih trgih motornih vozil.

(20)

Komisija bo neprestano spremljala razvoj na področju sektorja motornih vozil in bo sprejela ustrezne korektivne ukrepe, če bodo nastale pomanjkljivosti na področju konkurence, ki bi lahko povzročile škodo potrošnikom na trgu distribucije novih motornih vozil oziroma dobavi rezervnih delov ali poprodajnih storitev za motorna vozila.

(21)

Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (8) odvzame ugodnost iz te uredbe, če v posameznem primeru ugotovi, da ima sporazum, za katerega velja izjema iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe.

(22)

Organ, pristojen za konkurenco zadevne države članice, lahko umakne ugodnost iz člena 29(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 za ozemlje te države članice ali del njenega ozemlja, če ima v posameznem primeru sporazum, za katerega veljajo izjeme iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe, na ozemlju te države članice ali delu njenega ozemlja, ki ima vse lastnosti samostojnega geografskega trga.

(23)

Pri odločanju o tem, ali naj se v skladu s členom 29 Uredbe (ES) št. 1/2003 umakne ugodnost iz te uredbe, so zlasti pomembni protikonkurenčni učinki, ki lahko izhajajo iz obstoječih vzporednih mrež vertikalnih sporazumov, ki imajo podobne učinke, ki bistveno omejujejo dostop do upoštevnega trga ali konkurenco na njem. Do takih kumulativnih učinkov lahko pride na primer pri selektivni distribuciji ali pri prepovedih konkurence.

(24)

Za okrepitev nadzora nad vzporednimi mrežami vertikalnih sporazumov, ki imajo podobne protikonkurenčne učinke in pokrivajo več kakor 50 % danega trga, lahko Komisija z uredbo razglasi, da se ta uredba ne uporablja za vertikalne sporazume, ki vključujejo posebne omejitve glede zadevnega trga, s čimer znova vzpostavi celovito uporabo člena 101 Pogodbe za take sporazume.

(25)

Za oceno učinkov te uredbe na konkurenco na področju prodaje motornih vozil na drobno ter dobave rezervnih delov in opravljanja poprodajnih servisnih storitev za motorna vozila na notranjem trgu je smiselno sestaviti poročilo o uporabi te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„vertikalni sporazum“ pomeni sporazum ali usklajeno ravnanje med dvema ali več podjetji, od katerih za namene sporazuma ali usklajenega ravnanja vsako posluje na različni stopnji proizvodne ali distribucijske verige, in ki se nanaša na pogoje, po katerih lahko udeležena podjetja kupujejo, prodajajo ali preprodajajo nekatero blago ali storitve;

(b)

„vertikalna omejitev“ pomeni omejevanje konkurence v vertikalnem sporazumu, ki spada na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe;

(c)

„pooblaščeni serviser“ pomeni ponudnika storitev popravljanja in vzdrževanja motornih vozil, ki deluje v distribucijskem sistemu, vzpostavljenem pri dobavitelju motornih vozil;

(d)

„pooblaščeni distributer“ pomeni distributerja rezervnih delov za motorna vozila, ki deluje v distribucijskem sistemu, vzpostavljenem pri dobavitelju motornih vozil;

(e)

„neodvisni serviser“ pomeni:

(i)

ponudnika storitev popravljanja in vzdrževanja motornih vozil, ki ne deluje v distribucijskem sistemu, vzpostavljenem pri dobavitelju motornih vozil, za katerega opravlja popravila ali vzdrževanje;

(ii)

pooblaščenega serviserja v distribucijskem sistemu danega dobavitelja, v kolikor opravlja storitve popravljanja in vzdrževanja za motorna vozila dobavitelja, v čigar distribucijski sistem ni včlanjen;

(f)

„neodvisni distributer“ pomeni:

(i)

distributerja rezervnih delov za motorna vozila, ki ne deluje v distribucijskem sistemu, vzpostavljenem pri dobavitelju motornih vozil, za katerega distribuira rezervne dele;

(ii)

pooblaščenega distributerja v distribucijskem sistemu danega dobavitelja, v kolikor dobavlja rezervne dele za motorna vozila dobavitelja, v čigar distribucijski sistem ni včlanjen;

(g)

„motorno vozilo“ pomeni vozilo na lastni pogon, namenjeno za uporabo na javnih cestah, ki ima tri vozna kolesa ali več;

(h)

„rezervni deli“ pomenijo blago, namenjeno vgradnji v ali na motorno vozilo, ki nadomesti sestavne dele vozila, vključno z blagom, kakor so maziva, potrebnim za uporabo motornega vozila, razen goriva;

(i)

„sistem selektivne distribucije“ pomeni distribucijski sistem, pri katerem se dobavitelj zaveže, da bo prodajal pogodbeno blago ali storitve, bodisi neposredno bodisi posredno, samo distributerjem, izbranim na podlagi določenih meril, ti pa se zavežejo, da takega blaga ali storitev ne bodo prodajali nepooblaščenim distributerjem na ozemlju, ki ga je dobavitelj določil za uporabo tega sistema.

2.   V tej uredbi izrazi „podjetje“, „dobavitelj“, „proizvajalec“ in „kupec“ vključujejo povezana podjetja vsakega od njih.

„Povezana podjetja“ pomenijo:

(a)

podjetja, v katerih lahko podpisnica sporazuma neposredno ali posredno:

(i)

uveljavlja več kot polovico glasovalnih pravic, ali

(ii)

imenuje več kot polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki zakonito zastopajo podjetje, ali

(iii)

ima pravico upravljati posle podjetja;

(b)

podjetja, ki imajo, neposredno ali posredno, nad stranko sporazuma pravice ali možnosti vplivanja, naštete v točki (a);

(c)

podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b) neposredno ali posredno pravice ali pooblastila, naštete v točki (a);

(d)

podjetja, v katerih ima pogodbenica sporazuma, skupaj z enim ali več podjetji iz točk (a), (b) ali (c), ali v katerih imata dve ali več navedenih podjetij skupaj pravice ali pooblastila, naštete pod točko (a);

(e)

podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz točke (a) skupaj:

(i)

pogodbenice sporazuma ali povezana podjetja vsake od njih iz točk (a) do (d) ali

(ii)

ena ali več pogodbenic sporazuma ali eno ali več njihovih povezanih podjetij iz točk (a) do (d) ter ena ali več tretjih oseb.

POGLAVJE II

VERTIKALNI SPORAZUMI V ZVEZI Z NAKUPOM, PRODAJO ALI PREPRODAJO MOTORNIH VOZIL

Člen 2

Uporaba Uredbe (ES) št. 1400/2002

V skladu s členom 101(3) Pogodbe se člen 101(1) Pogodbe od 1. junija 2010 do 31. maja 2013 ne uporablja za vertikalne sporazume v zvezi s pogoji, po katerih lahko pogodbene stranke kupujejo, prodajajo ali preprodajajo nova motorna vozila, če so izpolnjene zahteve za izjemo iz Uredbe (ES) št. 1400/2002, ki se nanašajo posebej na vertikalne sporazume o nakupu, prodaji ali preprodaji novih motornih vozil.

Člen 3

Uporaba Uredbe (EU) št. 330/2010

Z učinkom od 1. junija 2013 se za vertikalne sporazume o nakupu, prodaji ali preprodaji novih motornih vozil uporablja Uredba (EU) št. 330/2010.

POGLAVJE III

VERTIKALNI SPORAZUMI V ZVEZI S POPRODAJNIM TRGOM MOTORNIH VOZIL

Člen 4

Izjema

V skladu s členom 101(3) Pogodbe in v skladu z določbami te uredbe člen 101(1) Pogodbe ne velja za vertikalne sporazume v zvezi s pogoji, po katerih lahko pogodbene stranke kupujejo, prodajajo ali preprodajajo rezervne dele za motorna vozila ali opravljajo storitve popravljanja in vzdrževanja motornih vozil, če ti sporazumi izpolnjujejo zahteve za izjemo v skladu z Uredbo (EU) št. 330/2010 in ne vsebujejo nobene klavzule o nedopustnih omejitvah iz člena 5 te uredbe.

Ta izjema velja v obsegu, v katerem vsebujejo takšni vertikalni sporazumi vertikalne omejitve.

Člen 5

Omejitve, zaradi katerih se odvzame ugodnost skupinske izjeme – nedopustne omejitve

Izjema iz člena 4 se ne uporablja za vertikalne sporazume, katerih namen je, neposredno ali posredno, samostojno ali v kombinaciji z drugimi dejavniki pod nadzorom pogodbenic:

(a)

omejitev prodaje rezervnih delov za motorna vozila, s strani članov sistema selektivne distribucije neodvisnim serviserjem, ki te dele uporabljajo za popravljanje in vzdrževanje motornih vozil;

(b)

omejitev, dogovorjeno med dobaviteljem rezervnih delov, orodja za popravljanje ali diagnostične ali druge opreme in proizvajalcem motornih vozil, ki ovira dobaviteljevo možnost prodaje navedenega blaga pooblaščenim ali neodvisnim distributerjem ali pooblaščenim ali neodvisnim serviserjem ali končnim uporabnikom;

(c)

omejitev, dogovorjeno med proizvajalcem motornih vozil, ki uporablja sestavne dele za prvotno sestavljanje motornih vozil, in dobaviteljem takih sestavnih delov, ki ovira dobaviteljevo možnost, da dobavljene sestavne ali rezervne dele učinkovito in na vidnem mestu označi s svojo blagovno znamko ali logotipom.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 6

Neuporaba te uredbe

Na podlagi člena 1a Uredbe št. 19/65/EGS lahko Komisija z uredbo razglasi, da se v primerih, ko vzporedne mreže podobnih vertikalnih omejitev pokrivajo več kakor 50 % upoštevnega trga, ta uredba ne uporablja za vertikalne sporazume, ki vsebujejo posebne omejitve za navedeni trg.

Člen 7

Poročilo o spremljanju in vrednotenju

Komisija spremlja uporabo te uredbe in ob upoštevanju pogojev iz člena 101(3) Pogodbe najpozneje do 31. maja 2021 pripravi poročilo o njeni uporabi.

Člen 8

Veljavnost

Ta uredba začne veljati 1. junija 2010.

Veljati preneha 31. maja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. maja 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL 36, 6.3.1965, str. 533/65.

(2)  Člen 81 Pogodbe ES je z učinkom od 1. decembra 2009 postal člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člena sta vsebinsko istovetna. Kadar je to primerno, se v tej uredbi sklicevanja na člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije razumejo kot sklicevanja na člen 81 Pogodbe ES.

(3)  UL L 102, 23.4.2010, str. 1.

(4)  UL L 336, 29.12.1999, str. 21.

(5)  UL L 203, 1.8.2002, str. 30.

(6)  SEC(2008) 1946.

(7)  COM(2009) 388.

(8)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.


Top