23.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/1

(1)

Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2) za nekatere skupine vertikalnih sporazumov in ustreznih usklajenih ravnanj, ki spadajo pod člen 101(1) Pogodbe.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 2790/1999 z dne 22. decembra 1999 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (3) opredeljuje skupino vertikalnih sporazumov, za katere je Komisija navadno štela, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Zaradi splošne pozitivne izkušnje z uporabo navedene uredbe, ki preneha veljati 31. maja 2010 ter ob upoštevanju dodatnih izkušenj, pridobljenih od njenega sprejetja, je smiselno sprejeti novo uredbo o skupinskih izjemah.

(3)

Skupina sporazumov, za katere se navadno šteje, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe, vključuje vertikalne sporazume za nakup ali prodajo blaga ali storitev, če take sporazume sklenejo podjetja, ki si ne konkurirajo, nekateri konkurenti ali nekatera združenja trgovcev na drobno. Vključuje tudi vertikalne sporazume, ki vsebujejo pomožne določbe o prenosu in uporabi pravic intelektualne lastnine. Izraz „vertikalni sporazumi“ naj vključuje ustrezna usklajena ravnanja.

(4)

Za uporabo člena 101(3) Pogodbe na podlagi uredbe ni treba opredeliti tistih vertikalnih sporazumov, ki lahko spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe. Pri posamičnem ocenjevanju sporazumov iz člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, zlasti strukturo trga na strani ponudbe in povpraševanja.

(5)

Ugodnost skupinske izjeme, določene s to Uredbo, naj bo omejena na vertikalne sporazume, za katere je mogoče z zadostno gotovostjo domnevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe.

(6)

Določene vrste vertikalnih sporazumov lahko izboljšajo ekonomsko učinkovitost v proizvodni ali distribucijski verigi, tako da omogočajo boljšo usklajenost med udeleženimi podjetji. Zlasti lahko povzročijo zmanjšanje transakcijskih in distribucijskih stroškov strank ter optimizacijo njihove prodaje in naložb.

(7)

Verjetnost, da bodo taki vplivi izboljšanja učinkovitosti prevladali nad kakršnimi koli protikonkurenčnimi učinki zaradi omejitev, vsebovanih v vertikalnih sporazumih, je odvisna od stopnje tržne moči pogodbenic sporazuma, s tem pa tudi od stopnje izpostavljenosti teh podjetij konkurenci drugih dobaviteljev blaga ali storitev, ki jih imajo njihove stranke zaradi značilnosti proizvodov, njihovih cen in namena uporabe za zamenljive ali medsebojno nadomestljive.

(8)

Domnevati je mogoče, da v primeru, ko tržni delež vsakega od v sporazumu udeleženih podjetij na upoštevnem trgu ne presega 30 %, vertikalni sporazumi, ki ne vsebujejo nekaterih vrst hudega omejevanja konkurence, na splošno povzročajo izboljšanje proizvodnje ali distribucije in potrošnikom omogočajo pravičen delež doseženih koristi.

(9)

Nad mejnim 30% tržnim deležem ni mogoče domnevati, da bodo imeli vertikalni sporazumi, ki spadajo v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe, običajno objektivne pozitivne učinke take vrste in obsega, da bi upravičili negative učinke, ki jih imajo za konkurenco. Obenem ni mogoče domnevati, da so ti vertikalni sporazumi bodisi zajeti v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe bodisi da ne izpolnjujejo pogojev člena 101(3) Pogodbe.

(10)

Ta uredba ne izvzema vertikalnih sporazumov, ki vsebujejo omejitve, ki bodo verjetno omejile konkurenco in škodile potrošnikom, ali ki niso nujne za doseganje izboljšanja učinkovitosti. Od ugodnosti skupinske izjeme, določene s to uredbo, je treba ne glede na tržni delež zadevnih podjetij izključiti zlasti vertikalne sporazume, ki vsebujejo nekatere vrste hudega omejevanja konkurence, kot so minimalne in fiksne cene za nadaljnjo prodajo ter nekatere vrste ozemeljske zaščite.

(11)

Da se zagotovi dostop do upoštevnega trga ali prepreči tajno dogovarjanje na njem, je treba skupinski izjemi dodati nekatere pogoje. Zato mora biti izvzetje prepovedi konkurence omejeno na obveznosti, ki ne presegajo opredeljenega trajanja. Iz enakih razlogov mora biti iz ugodnosti te uredbe izvzeta vsaka neposredna ali posredna obveznost, zaradi katere člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk določenih konkurenčnih dobaviteljev.

(12)

Omejitev tržnega deleža, izključitev nekaterih vertikalnih sporazumov iz skupinske izjeme in pogoji iz te uredbe navadno zagotavljajo, da sporazumi, za katere se uporablja skupinska izjema, udeleženim podjetjem ne omogočajo izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnih proizvodov.

(13)

Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (4) odvzame ugodnost iz te uredbe, če v konkretnem primeru ugotovi, da ima sporazum, za katerega velja izjema iz te uredbe kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe.

(14)

Organ države članice, pristojen za konkurenco, lahko umakne ugodnost iz te uredbe v skladu s členom 29(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 za ozemlje te države članice ali del njenega ozemlja, če ima v konkretnem primeru sporazum, za katerega velja izjema iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe, na ozemlju te države članice ali delu njenega ozemlja, ki ima vse lastnosti samostojnega geografskega trga.

(15)

Pri odločanju o tem, ali naj se v skladu s členom 29 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 umakne ugodnost iz te uredbe, so zlasti pomembni učinki omejevanja konkurence, ki lahko izhajajo iz obstoja vzporednih mrež vertikalnih sporazumov s podobnimi učinki, ki bistveno omejujejo dostop do upoštevnega trga ali konkurenco na njem. Do takšnih skupnih učinkov lahko pride na primer pri selektivni distribuciji ali prepovedi konkurence.

(16)

Za okrepitev nadzora nad vzporednimi mrežami vertikalnih sporazumov, ki imajo podobne učinke omejevanja konkurence in pokrivajo več kakor 50 % določenega trga, lahko Komisija z uredbo razglasi, da se ta uredba ne uporablja za vertikalne sporazume, ki vključujejo določene omejitve glede zadevnega trga, s čimer znova vzpostavi celovito uporabo člena 101 Pogodbe za take sporazume –

(a)

„vertikalni sporazum“ pomeni sporazum ali usklajeno ravnanje med dvema ali več podjetij, od katerih za namene sporazuma ali usklajenega ravnanja vsako posluje na različni stopnji proizvodne ali distribucijske verige, in ki se nanaša na pogoje, po katerih lahko udeležena podjetja kupujejo, prodajajo ali preprodajajo določeno blago ali storitve;

(b)

„vertikalna omejitev“ pomeni omejitev konkurence v vertikalnem sporazumu, ki spada v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe;

(c)

„konkurenčna podjetja“ pomenijo dejanske ali potencialne konkurente; „dejanski konkurent“ pomeni podjetje, dejavno na istem upoštevnem trgu; „potencialni konkurent“ pomeni podjetje, za katero je mogoče realno in ne samo na podlagi teoretičnih možnosti domnevati, da bi brez vertikalnega sporazuma pri majhnem a stalnem zviševanju relativnih cen v kratkem času izvedlo potrebne dodatne naložbe ali prevzelo druge potrebne stroške prehoda za vstop na upoštevni trg;

(d)

„prepoved konkurence“ pomeni vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec ne izdeluje, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev, ki konkurirajo pogodbenemu blagu ali storitvam, ali vsako neposredno ali posredno obveznost kupca, da mora od dobavitelja ali drugega podjetja, ki ga določi dobavitelj, kupiti za več kakor 80 % vseh svojih nakupov pogodbenega blaga ali storitev in njihovih nadomestkov na upoštevnem trgu, izračunano na podlagi vrednosti ali, če je taka splošna praksa v gospodarski dejavnosti, obsega njegovih nakupov v prejšnjem koledarskem letu;

(e)

„sistem selektivne distribucije“ pomeni distribucijski sistem, pri katerem se dobavitelj zaveže, da bo prodajal pogodbeno blago ali storitve, bodisi neposredno bodisi posredno, samo distributerjem, izbranim na podlagi določenih meril, ti pa se zavežejo, da takega blaga ali storitev ne bodo prodajali nepooblaščenim distributerjem na ozemlju, ki ga je dobavitelj določil za uporabo tega sistema;

(f)

„pravice intelektualne lastnine“ vključujejo pravice industrijske lastnine, tehnično znanje in izkušnje, avtorske in sorodne pravice;

(g)

„tehnično znanje in izkušnje“ pomenijo sveženj nepatentiranih uporabnih informacij, ki izhajajo iz dobaviteljevih izkušenj in preizkušanja ter so zaupne, bistvene in določene; v zvezi s tem „zaupne“ pomeni, da tehnično znanje in izkušnje niso splošno znani ali zlahka dostopni; „bistvene“ pomeni, da so tehnično znanje in izkušnje za kupca pomembni in koristni pri uporabi, prodaji ali nadaljnji prodaji pogodbenega blaga ali storitev; „določene“ pomeni, da so tehnično znanje in izkušnje opisani dovolj razumljivo, da je mogoče preveriti, ali izpolnjujejo merili zaupnosti in bistvenosti;

(h)

„kupec“ vključuje podjetje, ki na podlagi sporazuma, ki spada pod člen 101(1) Pogodbe, prodaja blago ali storitve v imenu drugega podjetja;

(i)

„odjemalec kupca“ pomeni podjetje, ki ni stranka sporazuma in kupuje pogodbeno blago ali storitve od kupca, ki je stranka sporazuma.

(a)

podjetja, v katerih lahko pogodbenica sporazuma neposredno ali posredno:

(b)

podjetja, ki imajo nad pogodbenico sporazuma, neposredno ali posredno, pravice ali pooblastila iz točke (a);

(c)

podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b), neposredno ali posredno, pravice ali pooblastila iz točke (a);

(d)

podjetja, v katerih ima pogodbenica sporazuma skupaj z enim ali več podjetji iz točke (a), (b) ali (c), ali v katerih imata dve ali več od slednjih podjetij skupaj pravice ali pooblastila iz točke (a);

(e)

podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz točke (a) skupaj:

(a)

je dobavitelj proizvajalec in distributer blaga, kupec pa je distributer in ne konkurenčno podjetje na ravni proizvodnje; ali

(b)

je dobavitelj ponudnik storitev, ki deluje na več stopnjah trgovine, medtem ko kupec ponuja blago ali storitve na maloprodajni stopnji in ni konkurenčno podjetje na stopnji trgovine, na kateri kupuje pogodbene storitve.

(a)

omejitev možnosti kupca, da določi svojo prodajno ceno, ne glede na možnost dobavitelja, da določi maksimalno prodajno ceno ali priporoči prodajno ceno, če to ne povzroča fiksnih ali minimalnih prodajnih cen zaradi pritiska ali spodbud katere koli pogodbenice;

(b)

omejitev ozemlja, na katero lahko kupec, ki je pogodbenica sporazuma, prodaja pogodbeno blago ali storitve, ali omejitev odjemalcev, ki jim jih lahko prodaja, brez poseganja v omejitev sedeža njegovega podjetja, razen:

(c)

omejitev, da bi končnim uporabnikom aktivno ali pasivno prodajali člani sistema selektivne distribucije, ki deluje na maloprodajni stopnji trgovine, ne glede na možnost prepovedi članu sistema, da bi posloval z nepooblaščenega sedeža podjetja;

(d)

omejitev navzkrižnih dobav med distributerji znotraj sistema selektivne distribucije, tudi med distributerji, ki poslujejo na različni stopnji trgovine;

(e)

omejitev, o kateri sta se dogovorila dobavitelj sestavnih delov in kupec, ki te sestavne dele vgrajuje, in ki dobavitelju omejuje možnost, da bi sestavne dele prodajal kot nadomestne dele končnim uporabnikom ali serviserjem ali drugim ponudnikom storitev, ki jim kupec ni zaupal popravila ali servisiranja svojega blaga.

(a)

vsako neposredno ali posredno prepoved konkurence, katere trajanje je nedoločeno ali daljše od petih let;

(b)

vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere kupec po prenehanju sporazuma ne izdeluje, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga ali storitev;

(c)

vsako neposredno ali posredno obveznost, zaradi katere člani sistema selektivne distribucije ne prodajajo blagovnih znamk določenih konkurenčnih dobaviteljev.

(a)

obveznost je povezana z blagom ali storitvami, ki konkurirajo pogodbenemu blagu ali storitvam;

(b)

obveznost je omejena na poslovne prostore in zemljišče, s katerega je kupec posloval v obdobju veljavnosti pogodbe;

(c)

obveznost je nujna za zaščito tehničnega znanja in izkušenj, ki jih je dobavitelj prenesel na kupca;

(d)

trajanje obveznosti je omejeno na eno leto po prenehanju sporazuma.

(a)

tržni delež dobavitelja se izračuna na podlagi podatkov o vrednosti prodaje na trgu, tržni delež kupca pa se izračuna na podlagi podatkov o vrednosti nakupa na trgu. Če podatki o vrednosti prodaje na trgu ali podatki o vrednosti nakupa na trgu niso na voljo, je mogoče za določitev tržnega deleža zadevnega podjetja uporabiti ocene, ki temeljijo na drugih zanesljivih tržnih informacijah, vključno z obsegom fizične prodaje in nakupa;

(b)

tržni deleži se izračunajo na podlagi podatkov za prejšnje koledarsko leto;

(c)

tržni delež dobavitelja vključuje vse blago ali storitve, dobavljene vertikalno povezanim distributerjem zaradi prodaje;

(d)

če tržni delež prvotno ne presega 30 %, nato pa se poveča nad to raven, ne da bi presegel 35 %, se izjema iz člena 2 še naprej uporablja za obdobje dveh zaporednih koledarskih let po letu, v katerem je bil prvič presežen 30-odstotni mejni tržni delež;

(e)

če tržni delež prvotno ne presega 30 %, nato pa se poveča nad 35 %, se izjema iz člena 2 še naprej uporablja za eno koledarsko leto po letu, v katerem je bil prvič presežen 35-odstotni mejni tržni delež;

(f)

ugodnosti iz točk (d) in (e) ni mogoče kombinirati tako, da bi presegli obdobje dveh koledarskih let;

(g)

tržni delež, ki ga imajo podjetja iz točke (e) drugega pododstavka člena 1(2), se po enakih delih dodeli vsakemu podjetju, ki ima pravice ali pooblastila iz točke (a) drugega pododstavka člena 1(2).