Postavka
|
Postopek
|
Pomanjkljivosti
|
1. ZAVORNA OPREMA
|
1.1. Mehansko stanje in delovanje
|
1.1.1.
|
Tečaj pedala delovne zavore
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
Opomba: Vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo bi bilo treba pregledati, ko je motor izključen.
|
(b)
|
Pretirana obraba/zračnost.
|
|
1.1.2.
|
Stanje pedala in prosti hod naprave za upravljanje zavor
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
Opomba: Vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo bi bilo treba pregledati, ko je motor izključen.
|
(a)
|
Pretiran ali nezadosten rezervni hod.
|
(b)
|
Zavora se ne sprosti pravilno.
|
(c)
|
Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena.
|
|
1.1.3.
|
Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov pri normalnem delovnem tlaku. Pregled časa, potrebnega za doseganje varne delovne vrednosti podtlaka ali zračnega tlaka in delovanje opozorilne naprave, večpolnega zaščitnega ventila in ventila za sproščanje tlaka.
|
(a)
|
Nezadosten tlak/podtlak za podporo vsaj dvakratne uporabe zavore po delovanju opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljivo stanje).
|
(b)
|
Čas, potreben za ustvarjanje zračnega tlaka/podtlaka za varno delovno vrednost ni v skladu z zahtevami (7).
|
(c)
|
Večpolni zaščitni ventil ali ventil za sproščanje tlaka ne deluje.
|
(d)
|
Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka.
|
(e)
|
Zunanja poškodba, ki lahko vpliva na delovanje zavornega sistema.
|
|
1.1.4.
|
Opozorilnik, ki kaže prenizek tlak
|
|
Funkcionalni pregled.
|
Slabo delovanje ali okvara merilnika ali opozorilnika.
|
1.1.5.
|
Ročno upravljan krmilni ventil zavore
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
|
(a)
|
Razpokana, poškodovana ali čezmerno obrabljena krmilna naprava.
|
(b)
|
Krmiljenje ventila nezanesljivo ali nezanesljiv ventil.
|
(c)
|
Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu.
|
(d)
|
Nezadovoljivo delovanje.
|
|
1.1.6.
|
Aktivator ročne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka ročne zavore
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
|
(a)
|
Zaskočka ne drži pravilno.
|
(b)
|
Pretirana obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma.
|
(c)
|
Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev.
|
(d)
|
Aktivator manjka ali pa je poškodovan ali ne deluje.
|
(e)
|
Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje.
|
|
1.1.7.
|
Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji)
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
|
(a)
|
Ventil poškodovan ali pretirano uhajanje zraka.
|
(b)
|
Pretirano puščanje olja iz kompresorja.
|
(c)
|
Ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen.
|
(d)
|
Puščanje ali uhajanje hidravlične tekočine.
|
|
1.1.8.
|
Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske)
|
|
Prekinitev in ponovna povezava vseh spojk zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnikom.
|
(a)
|
Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil.
|
(b)
|
Pokrov ali ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen.
|
(d)
|
Nepravilna ali manjkajoča povezava, kjer je povezava potrebna.
|
|
1.1.9.
|
Tlačna posoda hranilnika energije
|
|
Vizualni pregled.
|
(a)
|
Posoda poškodovana, razjedena ali pušča.
|
(b)
|
Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje.
|
(c)
|
Posoda nezanesljiva ali neustrezno nameščena.
|
|
1.1.10.
|
Servo zavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi)
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
|
(a)
|
Okvarjena ali neučinkovita servo enota.
|
(b)
|
Glavni zavorni valj okvarjen ali pušča.
|
(c)
|
Glavni zavorni valj nezanesljiv.
|
(d)
|
Nezadostna zavorna tekočina.
|
(e)
|
Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja.
|
(f)
|
Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena.
|
(g)
|
Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine.
|
|
1.1.11.
|
Toge zavorne cevi
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
|
(a)
|
Velika nevarnost okvare ali loma.
|
(b)
|
Uhajanje iz cevi ali povezav.
|
(c)
|
Cevi poškodovane ali čezmerno razjedene.
|
(d)
|
Cevi napačno nameščene.
|
|
1.1.12.
|
Gibljive zavorne cevi
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
|
(a)
|
Velika nevarnost okvare ali loma.
|
(b)
|
Cevi poškodovane, se drgnejo, so zvite ali prekratke.
|
(c)
|
Uhajanje iz cevi ali povezav.
|
(d)
|
Izbokline na ceveh pod tlakom.
|
|
|
Vizualni pregled.
|
(a)
|
Obloge čezmerno obrabljene.
|
(b)
|
Obloge onesnažene (olje, mast itd.).
|
|
1.1.14.
|
Zavorni bobni, koluti
|
|
Vizualni pregled.
|
(a)
|
Boben ali kolut čezmerno obrabljen, razjeden ali zbrazdan ali razpokan, nezanesljiv ali zlomljen.
|
(b)
|
Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.).
|
(c)
|
Boben ali kolut manjka.
|
(d)
|
Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena.
|
|
1.1.15.
|
Zavorni bovden potegi, drogovi, vzvodi, povezave
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
|
(a)
|
Poteg poškodovan ali zavozlan.
|
(b)
|
Sestavni del čezmerno obrabljen ali razjeden.
|
(c)
|
Bovden poteg, drog ali stik nezanesljiv.
|
(d)
|
Pomanjkljivo vodilo bovden potega.
|
(e)
|
Omejevanje prostega hoda zavornega sistema.
|
(f)
|
Neobičajno premikanje ročic/spoja, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo.
|
|
1.1.16.
|
Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji)
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
|
(a)
|
Sprožilo razpokano ali poškodovano.
|
(b)
|
Uhajanje iz sprožila.
|
(c)
|
Sprožilo nezanesljivo ali neustrezno nameščeno.
|
(d)
|
Sprožilo čezmerno razjedeno.
|
(e)
|
Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane.
|
(f)
|
Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali pa je čezmerno poškodovan.
|
|
1.1.17.
|
Ventil za zaznavanje obremenitve
|
|
Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
|
(a)
|
Pomanjkljiva povezava.
|
(b)
|
Nepravilno naravnava povezava.
|
(c)
|
Ventil zataknjen ali ne deluje.
|
(e)
|
Tablica s podatki manjka.
|
(f)
|
Podatki so nečitljivi ali pa niso v skladu z zahtevami (7).
|
|
1.1.18.
|
Naprave za nastavitev in prikaz zračnosti
|
|
Vizualni pregled.
|
(a)
|
Naprava za nastavitev poškodovana, zataknjena ali se nepravilno giblje, čezmerna obraba ali napačna nastavitev.
|
(b)
|
Naprava za nastavitev pomanjkljiva.
|
(c)
|
Nepravilno nameščena ali nadomeščena.
|
|
1.1.19.
|
Trajnostna zavora (kadar je nameščena ali zahtevana)
|
|
Vizualni pregled.
|
(a)
|
Nezanesljivi konektorji ali okovje.
|
(b)
|
Sistem je očitno pomanjkljiv ali manjka.
|
|
1.1.20.
|
Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila
|
|
Prekinitev zavorne spojke med vlečnim vozilom in priklopnikom.
|
Zavora priklopnika se ne sproži samodejno, kadar je spojka prekinjena.
|
1.1.21.
|
Popolne zavorne naprave
|
|
Vizualni pregled.
|
(a)
|
Druge sistemske naprave (npr. črpalka za sredstvo proti zmrzovanju, sušilnik zraka itd.) so zunaj poškodovane ali čezmerno razjedene tako, da negativno vplivajo na zavorni sistem.
|
(b)
|
Čezmerno uhajanje zraka ali sredstva proti zmrzovanju.
|
(c)
|
Kateri koli sestavni del nezanesljiv ali neustrezno nameščen.
|
(d)
|
Neustrezno popravilo ali sprememba katerega koli sestavnega dela.
|
|
1.1.22.
|
Preskusne povezave (kadar so nameščene ali zahtevane)
|
|
Vizualni pregled.
|
(b)
|
So poškodovane, neuporabne ali puščajo.
|
|
1.2. Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore
|
|
Preskus na statičnem stroju za preskušanje zavor, postopoma povečana uporaba zavor do najvišje moči.
|
(a)
|
Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih.
|
(b)
|
Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi.
|
(c)
|
Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).
|
(d)
|
Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu.
|
(e)
|
Čezmerno nihanje zavornega učinka med vsakim popolnim obratom kolesa.
|
|
|
Preskus na statičnem stroju za preskušanje zavor pri teži, ki jo vozilo ob prihodu ima.
|
(a)
|
Ne doseže se niti najmanjša dopustna vrednost, navedena spodaj:
|
(b)
|
kategorija M1, M2 in M3 – 50 % (1);
|
(c)
|
kategorija N1 – 45 %;
|
(d)
|
kategorija N2 in N3 – 43 % (2);
|
(e)
|
kategorija O2, O3 in O4 – 40 % (3).
|
|
1.3. Zmogljivost in učinkovitost pomožne (zasilne) zavore (če deluje prek ločenega sistema)
|
|
Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, se uporabi postopek, naveden v 1.2.1.
|
(a)
|
Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih.
|
(b)
|
Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi.
|
(c)
|
Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje).
|
|
|
Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, se uporabi postopek, naveden v 1.2.2.
|
Zavorni učinek manjši od 50 % (4) zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na najvišjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev.
|
1.4. Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore
|
|
Uporaba zavore na statičnem stroju za preskušanje zavor.
|
Zavora ne deluje na enem ali več kolesih.
|
|
Preskus na statičnem stroju za preskušanje zavor pri teži, ki jo vozilo ob prihodu ima.
|
Za vsa vozila se ne doseže vsaj zavorni koeficient 16 % glede na najvišjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12 % glede na najvišjo dovoljeno maso kombinacije za vozilo, upošteva se višja od obeh vrednosti.
|
1.5.
|
Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema
|
|
Vizualni pregled in, kadar je mogoče, preskus, ali sistem deluje.
|
(a)
|
Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne velja za sisteme motorne zavore).
|
|
1.6.
|
Zavorni sistem za preprečevanje blokiranja koles (ABS)
|
|
Vizualni pregled opozorilne naprave.
|
(a)
|
Slabo delovanje opozorilne naprave.
|
(b)
|
Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema.
|
|
8. EMISIJE
|
8.2. Emisije izpušnih plinov
|
8.2.1 Emisije bencinskih motorjev
|
8.2.1.1.
|
Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov
|
|
Vizualni pregled.
|
(a)
|
Oprema za uravnavanje emisij, ki jo namesti proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva.
|
(b)
|
Uhajanje, ki bi lahko znatno vplivalo na meritve emisij.
|
|
8.2.1.2.
|
Emisije plinastih snovi
(E)
|
|
Merjenje z uporabo naprave za analizo izpušnega plina v skladu z zahtevami (7). Namesto tega se lahko za vozila, opremljena s primernimi vgrajenimi diagnostičnimi sistemi (sistemi OBD), pravilno delovanje emisijskega sistema preveri z ustreznim stanjem naprave OBD ter preveritvami pravilnega delovanja sistema OBD namesto z meritvami emisij pri prostem teku motorja v skladu s proizvajalčevimi priporočili glede stanja ogretosti motorja in drugimi zahtevami (7) ter ob upoštevanju ustreznih dopustnih odstopanj.
Namesto tega se lahko opravi merjenje tudi z uporabo opreme za zaznavanje na daljavo, potrdi pa se s standardnimi preskusnimi postopki.
|
(a)
|
Emisije plinastih snovi bodisi presegajo določene ravni, ki jih navede proizvajalec,
|
(b)
|
bodisi, če ta informacija ni na voljo, emisije CO presegajo
(1)
|
za vozila, ki se ne nadzorujejo z naprednim sistemom za nadzor emisij,
v skladu z datumom prve registracije ali uporabe, navedene v zahtevah (7),
|
(2)
|
za vozila, ki se nadzorujejo z naprednim sistemom za nadzor emisij,
—
|
pri prostem teku motorja: 0,5 %,
|
—
|
pri visokem prostem teku: 0,3 %
ali
|
—
|
pri prostem teku motorja: 0,3 % (5),
|
—
|
pri visokem prostem teku: 0,2 %
|
v skladu z datumom prve registracije ali uporabe, navedene v zahtevah (7).
|
|
(c)
|
Lambda zunaj območja 1 ± 0,03 ali ne, v skladu s specifikacijo proizvajalca.
|
(d)
|
Odčitek OBD kaže znatno poslabšano delovanje.
|
(e)
|
Merjenje z zaznavanjem na daljavo kaže znatno neskladje.
|
|
8.2.2 Emisije dizelskih motorjev
|
8.2.2.1.
|
Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov
|
|
Vizualni pregled.
|
(a)
|
Oprema za uravnavanje emisij, ki jo namesti proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva.
|
(b)
|
Uhajanje, ki bi lahko znatno vplivalo na meritve emisij.
|
|
|
(a)
|
Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, pri kateri se začne zapora dovoda goriva) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko.
|
(b)
|
Predhodno ogrevanje vozila:
1.
|
Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.
|
2.
|
Zahteve glede predhodnega ogrevanja:
(i)
|
Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora biti vsaj 80 °C ali normalna delovna temperatura, če je ta nižja, ali pa mora biti temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, vsaj enakovredna. Če ta meritev zaradi konfiguracije vozila ni izvedljiva, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja doseže na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.
|
(ii)
|
Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.
|
|
|
(c)
|
Postopek preskusa:
1.
|
Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin.
|
2.
|
Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti do konca, hitro in nepretrgano (v manj kakor eni sekundi), vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva.
|
3.
|
V vsakem ciklu pospeševanja mora motor doseči vrtilno frekvenco, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, ali, pri vozilih z avtomatskimi menjalniki, vrtilno frekvenco, ki jo opredeli proizvajalec, ali, če ti podatki niso na voljo, dve tretjini vrtilne frekvence, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem vrtilne frekvence motorja ali z zagotovitvijo zadostnega časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih M2, M3, N2 ali N3 znaša vsaj dve sekundi.
|
4.
|
Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.
|
5.
|
Da bi preprečile nepotrebno preskušanje, lahko države članice ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja ter ob upoštevanju ustreznih dopustnih odstopanj.
|
|
Alternativna možnost je, da se opravi merjenje z uporabo opreme za zaznavanje na daljavo, potrdi pa se s standardnimi preskusnimi postopki.
|
(a)
|
Za vozila, prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (7),
motnost presega raven, navedeno na proizvajalčevi tablici na vozilu;
|
(b)
|
kadar ta informacija ni na voljo ali zahteve (7) ne dovoljujejo uporabe referenčnih vrednosti,
—
|
za sesalne motorje: 2,5 m-1,
|
—
|
za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3,0 m-1,
ali za vozila, določena v zahtevah (7) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah (7),
|
|
(c)
|
Merjenje z zaznavanjem na daljavo kaže znatno neskladje.
|
|
|