1.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 229/1

(1)

Doseganje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali je eden od temeljnih ciljev živilske zakonodaje, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (3). Navedena uredba je prav tako uvedla pristop „od vil do vilic“, s katerim je določila, da predstavlja krma občutljivo področje na začetku prehranske verige. Eden glavnih ciljev te uredbe je zagotoviti visoko raven varovanja javnega zdravja.

(2)

Proizvodnja krme je pomemben cilj evropskih kmetijskih proizvodov glede na to, da večino snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo krme, predstavljajo kmetijski proizvodi iz Priloge I Pogodbe. Poleg tega je krma ključnega pomena za pet milijonov živinorejcev v Skupnosti, saj predstavlja največji strošek.

(3)

Krma je lahko v obliki posamičnih krmil, krmnih mešanic, krmnih dodatkov, premiksov ali medicirane krme. Pravila za dajanje krmnih dodatkov v promet so določena v Uredbi (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (4), pravila za dajanje medicirane krme v promet pa v Direktivi Sveta 90/167/EGS z dne 26. marca 1990 o pogojih za proizvodnjo, dajanje na trg in uporabo medicirane krme v Skupnosti (5).

(4)

Posodobiti je treba veljavno zakonodajo o prometu s posamičnimi krmili in krmnimi mešanicami, vključno s hrano za živali, ter njihovi uporabi, t. j. Direktivo Sveta 79/373/EGS z dne 2. aprila 1979 o trženju krmnih mešanic (6), Direktivo Sveta 93/74/EGS z dne 13. septembra 1993 o krmi za posebne prehranske namene (7) („dietetični krmi“), Direktivo Sveta 96/25/ES z dne 29. aprila 1996 o obtoku posamičnih krmil (8) in Direktivo Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali (9) („bioproteini“), ter jih nadomestiti z enotno uredbo. Zaradi jasnosti bi bilo treba razveljaviti Direktivo Sveta 83/228/EGS z dne 18. aprila 1983 o določanju smernic za ocenjevanje nekaterih proizvodov, ki se uporabljajo v prehrani živali (10), in Direktivo Komisije 80/511/EGS z dne 2. maja 1980 o trženju krmnih mešanic v nezaprti embalaži oziroma posodi (11), v nekaterih primerih.

(5)

Zaradi razveljavitve Direktive 79/373/ES s to uredbo bi bilo treba nadomestiti tudi Direktivo Sveta 93/113/ES z dne 14. decembra 1993 o uporabi in prometu encimov, mikroorganizmov in njihovih pripravkov v prehrani za živali (12). Prav tako bi bilo treba zaradi razveljavitve Direktive 79/373/EGS in glede na to, da ta uredba vključuje pravila o označevanju krme, ki vsebuje dodatke, razveljaviti člen 16 Direktive Sveta 70/524/EGS z dne 23. novembra 1970 o dodatkih v krmi (13), ki je ostal v veljavi po razveljavitvi Direktive 70/524/EGS z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(6)

V nasprotju s hrano, kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 178/2002, opredelitev krme ne vključuje vode. Ker se voda ne daje v promet za namene prehrane živali, ta uredba prav tako ne bi smela vključevati pogojev za vodo, ki se uporablja za prehrano živali. Velja pa za krmo, ki se živalim daje z vodo. Po drugi strani je voda, ki jo uporabljajo nosilci dejavnosti proizvodnje krme, zajeta z Uredbo (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (14), ki zahteva uporabo čiste vode, kadar je to potrebno za preprečitev onesnaženja, ki bi lahko bilo nevarno, ter da bi morala biti voda, ki se uporablja pri proizvodnji krme, ustrezne kakovosti.

(7)

Glede na nevarnost onesnaženja verige krme in hrane je primerno, da se ta uredba uporablja tako za krmo, ki je namenjena živalim za proizvodnjo živil, kot tudi za krmo, ki je namenjena živalim, ki niso namenjene za proizvodnjo živil, vključno z divjadjo.

(8)

Pristojnosti nosilcev dejavnosti proizvodnje krme iz Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe št. 183/2005 bi se morale smiselno uporabljati v zvezi s krmo za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil.

(9)

Da države članice zagotovijo skladnost s to uredbo, bi morale izvesti uradni nadzor v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (15). Navedeni nadzor bi moral vključevati ne le obvezne podatke na oznakah, temveč tudi prostovoljne. Da se omogoči nadzor podatkov o sestavi, bi bilo treba določiti sprejemljive tolerance od navedenih vrednosti na oznakah.

(10)

Za obvladovanje tveganj v zvezi z varnostjo krme bi bilo treba v obliki priloge k tej uredbi vzdrževati seznam snovi, katerih dajanje v promet za namene prehrane živali je omejeno ali prepovedano, kakor je zdaj določeno v Odločbi Komisije 2004/217/ES (16), skupaj s seznamom snovi, katerih promet ali uporaba je za namene prehrane živali omejena. Obstoja takšne priloge pa si ne bi smeli razlagati, kot da bi zato lahko bili vsi drugi proizvodi, ki niso na seznamu, varni.

(11)

Ločevanje med posamičnimi krmili, krmnimi dodatki in drugimi proizvodi, kot so veterinarska zdravila, vpliva na pogoje za dajanje takšnih proizvodov v promet. Posamična krmila se uporabljajo primarno za zadostitev potreb živali, na primer po energiji, hranilih, mineralih ali prehranskih vlakninah. Običajno niso kemično natančno opredeljena, razen osnovnih hranil. Učinke, ki se lahko dokažejo z znanstvenimi ocenami in so rezervirani za krmne dodatke ali veterinarska zdravila, je treba izločiti iz objektivnih namenov uporabe posamičnih krmil. Zato je primerno oblikovati nezavezujoče smernice za ločevanje med temi vrstami proizvodov. V ustrezno utemeljenih primerih bi morala biti Komisija pooblaščena, da pojasni, ali je proizvod krma za namen te uredbe.

(12)

Zaradi opredelitve dopolnilnih krmnih mešanic v Direktivi 79/373/EGS so v raznih državah članicah nastale težave pri uporabi. Za namen pravilne uporabe Uredbe (ES) št. 183/2005 je primerno pojasniti ločevanje med dopolnilnimi krmnimi mešanicami in premiksi.

(13)

Da se zagotovi enotna uporaba zakonodaje, posamična krmila in dopolnilne krmne mešanice ne bi smele vsebovati dodatkov nad določeno ravnijo. Vseeno se za neposredno krmljenje lahko uporablja močno koncentrirana krma, kot so lizalni kamni, ki vsebujejo minerale in jih živali zaužijejo z lizanjem, če sestava ustreza posameznemu prehranskemu namenu glede na ustrezno predvideno vrsto uporabe. Pogoji uporabe takšne krme bi morali biti na oznaki, da se zagotovi upoštevanje pravil glede vsebnosti krmnih dodatkov v dnevnem obroku.

(14)

Cilj Direktive 82/471/EGS je povečati ponudbo krme, uporabljene kot neposredni in posredni vir proteinov, v Skupnosti. Navedena direktiva določa za vse možne bioproteine postopek za izdajo dovoljenja pred dajanjem v promet. Vseeno je bilo v preteklosti izdanih le nekaj novih dovoljenj in še vedno je opaziti pomanjkanje ponudbe krme, bogate s proteini. Zato se je splošna zahteva za izdajo dovoljenja pred dajanjem v promet izkazala kot preprečevalna, vprašanje tveganja za varnost pa bi se namesto s prepovedjo tveganih proizvodov lahko rešilo z nadzorom trga. V primerih, ko je bila ocena tveganja za bioproteine negativna ali je negativna, bi bilo treba promet z njimi in njihovo uporabo prepovedati. Zato bi bilo treba odpraviti posebno zahtevo za splošni postopek za izdajo dovoljenja pred dajanjem v promet za bioproteine, pri čemer bi bil varnostni sistem za te proizvode enak kot za vsa druga posamična krmila. Na obstoječe omejitve ali prepoved nekaterih bioproteinov ne bi smelo biti vpliva.

(15)

Pokazalo se je, da določbe Direktive 93/74/EGS, ki se izvajajo z Direktivo Komisije 2008/38/ES z dne 5. marca 2008 o uvedbi seznama predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene (17), dobro delujejo. Uvedeni seznam predvidenih vrst uporabe krme bi bilo zato treba ohraniti, v tej uredbi pa bi bilo treba oblikovati določbe za njegovo posodabljanje. Z Evropsko agencijo za varnost hrane bi se bilo treba zlasti posvetovati o učinkovitosti in varnosti takšne krme, za katero se na podlagi razpoložljivih znanstvenih in tehničnih informacij izkaže, da uporaba zadevne krme morda ne izpolnjuje posebnega prehranskega namena ali da ima morda škodljive učinke na zdravje živali in ljudi, na okolje ali na dobro počutje živali.

(16)

Znanstvena utemeljitev bi morala biti glavni dejavnik, ki se upošteva za namene trditev glede krme, nosilci dejavnosti proizvodnje krme pa bi morali biti sposobni uporabo takšnih trditev utemeljiti. Trditev je lahko znanstveno utemeljena ob upoštevanju vseh razpoložljivih znanstvenih podatkov in tehtanju dokazov.

(17)

Namen oznak je uveljavljanje, sledljivost in nadzor. Poleg tega bi morale oznake zagotoviti kupcem potrebne informacije, da se lahko optimalno odločijo glede na svoje potrebe, ter bi morale biti usklajene, skladne, pregledne in razumljive. Ker se kupci, zlasti živinorejci, odločajo ne le na prodajnem mestu, kjer lahko pregledajo embalažo krme, morajo biti zahteve za podatke na oznakah veljavne ne le za oznake na proizvodih, temveč tudi za druge oblike komunikacije med prodajalcem in kupcem. Poleg tega bi se morale navedene zahteve uporabljati tudi za predstavljanje in oglaševanje krme.

(18)

Na oznakah so navedeni obvezni in prostovoljni podatki. Obvezni podatki bi morali združevati splošne zahteve za označevanje in posebne v primeru posamičnih krmil ali krmnih mešanic ter dodatne v primeru dietetične krme, onesnaženih snovi in hrane za hišne živali.

(19)

Trenutne razmere glede kemičnih nečistoč, ki so posledica proizvodnega postopka posamičnih krmil in posledica pomožnih tehnoloških sredstev, niso ugodne. Za visoko raven varnosti krme in s tem visoko raven varovanja javnega zdravja ter za izboljšanje preglednosti bi bilo treba sprejeti predpise, ki bi določali sprejemljivo raven takšnih kemičnih nečistoč v skladu z dobro prakso iz Uredbe (ES) št. 183/2005.

(20)

Načelo, da se morajo označiti le nekateri krmni dodatki, potem ko so uporabljeni v posamičnih krmilih in krmnih dodatkih, dobro deluje. Vendar je razvrstitev iz Uredbe (ES) št. 1831/2003 treba posodobiti in modernizirati, tudi zaradi dejstva, da so lahko zlasti lastniki hišnih živali zmedeni zaradi oznak za nekatere dodatke.

(21)

Zaradi kriz v zvezi z bovina spongiformno encefalopatijo (BSE) in dioksinom je bila na pobudo Evropskega parlamenta leta 2002 z Direktivo 2002/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o spremembi Direktive 79/373/EGS o trženju krmnih mešanic in o razveljavitvi Direktive Komisije 91/357/EGS (18) uvedena obveznost, da se navede utežni odstotek vseh posamičnih krmil, ki so vključena v krmno mešanico. Nadalje se je bistveno povečala raven varnosti živil in krme zaradi Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 183/2005 in njihovih izvedbenih ukrepov, zlasti zaradi osredotočenja na odgovornost nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in nosilcev živilske dejavnosti, izboljšanega sistema sledljivosti, uvedbe načela analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) pri nosilcih dejavnosti proizvodnje krme in oblikovanja smernic za dobro higiensko prakso v dejavnosti proizvodnje krme. Zaradi teh pozitivnih dosežkov, ki so vidni v obvestilih sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF), obveznost za navedbo utežnega odstotka vseh posamičnih krmil, vključenih v krmno mešanico, na oznaki zaradi zagotavljanja visoke ravni varnosti hrane in s tem visoke ravni varovanja javnega zdravja ni več potrebna. Natančen odstotek pa se lahko navede prostovoljno za to, da se kupcem zagotovijo ustrezne informacije. Poleg tega in glede na to, da imajo pristojni organi dostop do informacij o točnih utežnih odstotkih vseh posamičnih krmil, ki so vključena v krmno mešanico, lahko kupcem zaradi kakršnih koli nujnih razlogov v zvezi z zdravjem ljudi ali živali ali v zvezi z okoljem ter v skladu z Direktivo 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (19) priskrbijo nadaljnje informacije.

(22)

Da se kupcem zagotovijo ustrezne informacije ter da se ne zavajajo, pa je treba zahtevati navedbo natančnega utežnega odstotka posamičnega krmila v primerih, ko je zadevno posamično krmilo poudarjeno na oznaki krmne mešanice.

(23)

Navedba posamičnih krmil, vključenih v krmno mešanico, v padajočem vrstnem redu glede na težo, že zagotavlja pomembne informacije o sestavi. Če proizvajalec ni obvezan navesti podatkov na oznaki, bi moral kupec imeti možnost zahtevati dodatne informacije. V takšnih primerih bi bilo treba ohraniti odstopanje ± 15 % dane vrednosti.

(24)

Pravice intelektualne lastnine proizvajalcev bi morale biti zaščitene. Za uveljavljanje takšnih pravic intelektualne lastnine bi se morala uporabljati Direktiva 2004/48/ES. Prav tako je treba priznati, da v nasprotju z imeni vsebovanih posamičnih krmil količinska sestava krmne mešanice v nekaterih okoliščinah lahko velja za zaupno informacijo, ki jo je treba varovati.

(25)

Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (20) se ne uporablja za označevanje krme s previsoko vsebnostjo nezaželenih snovi. Zato bi bilo treba oblikovati določbe, da se zagotovi ustrezno označevanje in pravilno izvajanje prepovedi razredčenja iz člena 5 navedene direktive, dokler takšnih onesnaženih snovi ne razstrupi obrat za detoksfikacijo, odobren v skladu s členom 10(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 183/2005, ali dokler se jih ne očisti.

(26)

Določiti bi bilo treba odstopanja od splošnih zahtev za označevanje, saj uporaba navedenih zahtev ni nujna za varovanje zdravja ljudi ali živali ali za varstvo interesov potrošnikov in bi nepotrebno obremenila proizvajalce ali nosilce dejavnosti proizvodnje krme, odgovorne za označevanje. Na podlagi izkušenj bi bilo treba takšna odstopanja določiti zlasti za krmo, ki jo en kmet dostavi drugemu za uporabo na njegovi kmetiji, za majhne količine, za krmne mešanice, ki ne vsebujejo več kot treh posamičnih krmil ter za mešanice celih rastlinskih zrn, semen in plodov.

(27)

Na splošno bi bilo treba krmne mešanice dati v promet v zaprtih posodah, vendar bi bilo za to treba določiti ustrezna odstopanja, če uporaba te zahteve ni potrebna za varovanje zdravja ljudi ali živali ali interesov potrošnikov ter bi predstavljala preveliko breme za nosilce dejavnosti proizvodnje krme.

(28)

Del B Priloge k Direktivi 96/25/ES in stolpci 2 do 4 Priloge k Direktivi 82/471/EGS vsebujejo sezname s poimenovanji, opisi in določbami za označevanje nekaterih posamičnih krmil. Zaradi navedenih seznamov je izmenjava informacij med proizvajalcem in kupcem o lastnostih proizvodov lažja. Izkušnje s spodbujanjem zainteresiranih strani pri določanju prostovoljnih standardov s smernicami Skupnosti na področju higiene krme so bile vseskozi pozitivne. Razširjen seznam, ki bi ga dopolnile zainteresirane strani, bi bil lahko prožnejši in bolje prilagojen potrebam uporabnikov po informacijah, kot če bi ga pripravil zakonodajalec. Zainteresirane strani se lahko odločijo o prizadevanjih, ki jih bodo vložile v pripravo seznama, glede na vrednost seznama posamičnih krmil. Zato je zaželeno, da se oblikuje neizčrpen katalog posamičnih krmil, ki ga prostovoljno uporabljajo nosilci dejavnosti proizvodnje krme, razen glede uporabe imena posamičnega krmila.

(29)

Sedanji seznami posamičnih krmil v delu B Priloge k Direktivi 96/25/ES in stolpcih 2 do 4 Priloge k Direktivi 82/471/EGS bi morali biti začetna različica kataloga Skupnosti za posamična krmila. To začetno različico bi bilo treba posledično nadomestiti na pobudo zainteresiranih strani glede na njihove interese, vključno z dopolnitvijo glede novih posamičnih krmil.

(30)

Zaradi preglednosti je primerno, da se o posamičnem krmilu, ki ni naveden v katalogu, obvesti predstavnike zainteresiranih strani takoj, ko je to posamično krmilo prvič dano v promet.

(31)

Moderno označevanje krepi konkurenčno tržno okolje, v katerem lahko dinamični, učinkoviti in inovativni nosilci dejavnosti v celoti uporabijo označevanje za prodajo svojih proizvodov. Ob upoštevanju razmerij med nosilci dejavnosti, ki dajejo krmo, ki je namenjena živalim za proizvodnjo živil, v promet, in kupci in razmerij med proizvajalcem in kupcem hrane za hišne živali, bi bila lahko kodeksa dobrega označevanja za ti dve področji učinkoviti sredstvi za doseganje ciljev modernega označevanja. Kodeksa bi morala vsebovati določbe, ki bi kupcem omogočale, da se odločijo na podlagi dobre obveščenosti. Prav tako bi morala osebam, pristojnim za označevanje, dajati pomembne smernice o različnih elementih označevanja. Lahko razlagata okvir za prostovoljno označevanje ali predstavljanje obveznega označevanja. Kodeksa bi se morala uporabljati prostovoljno, razen ko je uporaba kodeksa navedena na oznaki.

(32)

Vključitev vseh zadevnih strani je ključna za kakovost in ustreznost kataloga in kodeksov dobrega označevanja. Da se povečajo pravice uporabnikov do ustreznih informacij, je treba upoštevati njihove interese. To lahko Komisija zagotovi z odobritvijo kataloga in kodeksov pod pogojem, da je njihova vsebina izvedljiva in da so primerni za izpolnjevanje ciljev te uredbe.

(33)

Države članice bi morale določiti kazni za kršitve določb te uredbe in sprejeti vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Takšne kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(34)

Potrebno je prehodno obdobje, zlasti glede tega, ali krma izpolnjuje poseben prehranski namen, in glede sprejemljive ravni kemičnih nečistoč, ki so posledica proizvodnega postopka in pomožnih tehnoloških sredstev. Treba bi bilo dopustiti tudi dajanje obstoječih zalog v promet, dokler niso izčrpane. Prav tako je morda primerno določiti pogoje, pod katerimi se krma lahko označi v skladu s to uredbo pred datumom začetka njene veljavnosti.

(35)

Ker ciljev te direktive, in sicer uskladitve pogojev dajanja na trg in uporabe krme za zagotovitev visoke ravni varnosti krme in s tem visoke ravni varstva javnega zdravja kakor tudi zagotavljanja ustreznih informacij za uporabnike in potrošnike ter krepitev učinkovitega delovanja notranjega trga, države članice ne morejo v zadostni meri doseči ter jih je zato mogoče lažje dosegati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(36)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (21).

(37)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za spreminjanje seznama snovi, katerih uporaba kot krme je omejena ali prepovedana, za izdajanje dovoljenj za krmo za posebne prehranske namene, za oblikovanje seznama kategorij označevanja posamičnih krmil za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil, razen kožuharjev, za sprejemanje sprememb h katalogu, v katerem je določena najvišja vsebnost kemičnih nečistoč ali ravni botanične čistosti ali ravni vsebnosti vlage ali podatek, ki nadomesti obvezne navedbe, za prilagoditev prilog zaradi znanstvenega in tehnološkega razvoja in za sprejemanje prehodnih ukrepov. Ker so navedeni ukrepi splošni in namenjeni spremembi nebistvenih elementov te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi elementi, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(38)

Za sprejemanje posodobitev seznama predvidenih vrst uporabe bi bilo treba zaradi učinkovitosti skrajšati običajne časovne roke regulativnega postopka s pregledom. V nujnih primerih, ko ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi morala Komisija imeti možnost, da uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za spremembe seznama snovi, katerih dajanje v promet ali uporaba za prehrano živali je omejena ali prepovedana.

(39)

Člen 16 Uredbe (ES) št. 1831/2003 vsebuje določbe za označevanje in embaliranje krmnih dodatkov in premiksov. Industrija in pristojni organi so imeli praktične težave pri izvajanju zlasti s pravili v zvezi s premiksi. Da se zagotovi bolj usklajeno označevanje premiksov, je treba spremeniti navedeni člen –

(a)

Direktivo 90/167/EGS;

(b)

Direktivo 2002/32/ES;

(c)

Uredbo (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (22);

(d)

Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (23);

(e)

Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (24);

(f)

Uredbo (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov (25);

(g)

Uredbo (ES) št. 1831/2003 in;

(h)

Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (26).

(a)

„krma“, „dejavnost proizvodnje krme“, „dajanje v promet“ iz Uredbe (ES) št. 178/2002;

(b)

„krmni dodatek“, „premiks“, „pomožna tehnološka sredstva“ in „dnevni obrok“ iz Uredbe (ES) št. 1831/2003 ter

(c)

„obrat“ in „pristojni organ“ iz Uredbe (ES) št. 183/2005.

(a)

„nosilec dejavnosti proizvodnje krme“ pomeni fizično ali pravno osebo, odgovorno za zagotavljanje, da se znotraj dejavnosti proizvodnje krme pod njenim nadzorom izpolnjujejo zahteve iz te uredbe;

(b)

„oralno krmljenje živali“ pomeni vnos krmil v prebavni trakt živali prek ust, da se zadosti prehranskim potrebam živali in/ali ohrani produktivnost navadno zdravih živali;

(c)

„žival za proizvodnjo živil“ pomeni žival, ki se krmi, redi ali goji za proizvodnjo živil za prehrano ljudi, vključno z živalmi, ki se ne uživajo, vendar sodijo v vrsto, ki je običajno namenjena prehrani ljudi v Skupnosti;

(d)

„živali, ki niso namenjene proizvodnji živil“ pomeni žival, ki se krmi, redi ali goji, vendar se ne uporablja za prehrano ljudi, kot so kožuharji, hišne živali in živali, ki se gojijo v laboratorijih, živalskih vrtovih ali cirkusih;

(e)

„kožuharji“ pomeni vsako žival, ki ni namenjena proizvodnji živil, ki se krmi, redi ali goji za proizvodnjo krzna in ni namenjena prehrani ljudi;

(f)

„hišni ljubljenček“ ali „hišna žival“ pomeni vsako žival, ki ni namenjena proizvodnji živil in sodi v vrste, ki se krmijo, redijo ali gojijo, vendar v Skupnosti običajno ni namenjena prehrani ljudi;

(g)

„posamična krmila“ pomeni sveži ali konzervirani proizvodi rastlinskega ali živalskega izvora v naravnem stanju, namenjeni predvsem za zadostitev živalskih prehranskih potreb, in proizvodi, ki so pridobljeni z industrijsko obdelavo, ter organske ali anorganske snovi s krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje živali, bodisi kot takšne bodisi po obdelavi, ali za pripravo krmnih mešanic ali kot nosilna snov za premikse;

(h)

„krmna mešanica“ pomeni mešanico najmanj dveh posamičnih krmil s krmnimi dodatki ali brez njih za oralno krmljenje živali kot popolna ali dopolnilna krmna mešanica;

(i)

„popolna krmna mešanica“ pomeni krmno mešanico, ki zaradi svoje sestave zadostuje za dnevni obrok;

(j)

„dopolnilna krmna mešanica“ pomeni krmno mešanico, ki ima visoko vsebnost nekaterih snovi, vendar zaradi svoje sestave zadošča za dnevni obrok le, če se uporablja skupaj z drugo krmo;

(k)

„mineralna krma“ pomeni dopolnilno krmno mešanico, ki vsebuje vsaj 40 % surovega pepela;

(l)

„mlečni nadomestek“ pomeni krmno mešanico, ki se daje živalim v suhi obliki ali po razredčenju v dani količini tekočine za krmljenje mladih živali kot dopolnilo postkolostralnemu mleku ali kot nadomestilo zanj ali za krmljenje mladih živali, kot so teleta, jagnjeta ali mladiči, namenjeni zakolu;

(m)

„nosilec“ pomeni snov, ki se uporablja za raztopitev, razredčitev, razpršitev ali drugo fizikalno spremembo krmnega dodatka, da olajša ravnanje z njim, njegovo dajanje ali uporabo brez spreminjanja njegove tehnološke funkcije in ki ne povzroča nobenih tehnoloških učinkov;

(n)

„posebni prehranski namen“ pomeni namen zadostiti posebnim prehranskim potrebam živali, katerih uživanje, absorpcija ali presnova so ali bi bili lahko začasno ali nepopravljivo okvarjeni in ki bi zato lahko imele koristi od uživanja krme, ki je prilagojena njihovemu stanju;

(o)

„krma za posebne prehranske namene“ pomeni krmo, ki lahko zadosti posebne prehranske potrebe zaradi svoje posebne sestave ali metode proizvodnje, ki jo jasno loči od običajne krme. Krma za posebne prehranske namene ne vključuje medicirane krme, v smislu Direktive 90/167/EGS;

(p)

„onesnažene snovi“ pomeni krmo, ki vsebuje raven nezaželenih snovi, ki presega raven, sprejemljivo v skladu z Direktivo 2002/32/ES;

(q)

„minimalni rok skladiščenja“ pomeni obdobje, v katerem oseba, odgovorna za označevanje, jamči, da bo krma pri ustreznih pogojih skladiščenja zadržala svoje označene lastnosti; za krmo kot celoto je lahko naveden le en minimalni rok skladiščenja, ki je določen na podlagi minimalnega roka skladiščenja vsake od njenih sestavin;

(r)

„serija“ ali „lot“ pomeni določljivo količino krme, ki ima skupne lastnosti, kot so izvor, sorta, vrsta embaliranja, izvajalec embaliranja, pošiljatelj ali oznake, in v primeru proizvodnega postopka enota proizvodnje iz posameznega obrata, ki uporablja enotne proizvodne parametre, ali več takšnih enot, ki se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu in skladiščijo skupaj;

(s)

„označevanje“ pomeni uporabo besed, podatkov, blagovnih znamk, trgovskih imen, slik ali simbolov na krmi z dodajanjem teh informacij na kakršen koli medij, kot so embalaža, posoda, obvestilo, oznaka, dokument, prstan, ovratnik ali internet, ki se sklicuje ali spremlja takšno krmo, vključno za namene oglaševanja;

(t)

„oznaka“ pomeni kakršno koli ploščico, znamenje, žig, slikovni ali drugačni grafični opis, napisan, natisnjen, matričen, označen, reliefen, odtisnjen na ali priložen embalaži ali posodi s krmo;

(u)

„predstavljanje“ pomeni obliko, videz ali embaliranje in embalirni materiali, ki se uporabljajo za krmo, na način, kot je dogovorjeno, in v okviru, v katerem je razstavljena.

(a)

če je varna in

(b)

če nima neposrednega škodljivega učinka na okolje ali dobro počutje živali;

(a)

varna, pristna, neponarejena, ustrezna za svojo uporabo in prodajne kakovosti in

(b)

označena, embalirana in predstavljena v skladu z določbami iz te uredbe in drugo veljavno zakonodajo Skupnosti.

(a)

glede nameravane uporabe ali lastnosti krme, zlasti narave, metode pridelave ali proizvodnje, lastnosti, sestave, količine, trajanja in vrste ali kategorije živali, za katere je namenjena;

(b)

z navajanjem učinkov ali lastnosti krme, ki jih nima, ali z navajanjem, da ima posebne lastnosti, pri čemer ima dejansko iste lastnosti kot podobne vrste krme, ali

(c)

glede usklajenosti označevanja s katalogom Skupnosti in kodeksoma Skupnosti iz členov 24 in 25.

(a)

trditev je objektivna, pristojni organi jo lahko potrdijo, uporabnik krme pa jo razume, ter

(b)

oseba, odgovorna za označevanje, na zahtevo pristojnega organa pošlje znanstveno utemeljitev trditve z javno dostopnimi znanstvenimi dokazi ali dokumentiranimi raziskavami podjetij. Znanstvena utemeljitev je na voljo, ko se da krma v promet. Kupci imajo pravico, da pred pristojnim organom izrazijo svoje dvome glede resničnosti trditve. Če se sklene, da trditev ni dovolj utemeljena, se označevanje v zvezi s takšno trditvijo šteje za zavajajoče za namen člena 11. Če pristojni organ dvomi o tem, ali je zadevna trditev znanstveno podprta, lahko predloži zadevo Komisiji. Komisija lahko sprejme sklep, kadar je primerno po prejemu mnenja Agencije, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 28(2).

(a)

da preprečuje, zdravi ali ozdravi bolezen razen pri kokcidiostatikih in sredstvih proti histomoniazi, ki so dovoljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003, vendar se ta točka ne uporablja za trditve v zvezi s prehranskim neravnotežjem, če ni povezave z bolezenskimi znaki;

(b)

da ima poseben prehranski namen, naveden na seznamu predvidenih vrst uporabe iz člena 9, razen če izpolnjuje tam navedene zahteve.

(a)

vrsta krme: „posamično krmilo“, „popolna krmna mešanica“ ali „dopolnilna krmna mešanica“, kakor je primerno;

(b)

ime ali ime podjetja in naslov nosilca dejavnosti proizvodnje krme, odgovornega za označevanje;

(c)

številka odobritve obrata osebe, odgovorne za označevanje, v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1774/2002 za obrate, dovoljene v skladu s členom 23(2)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1774/2002, ali členom 17 Uredbe (ES) št. 1774/2002 ali členom 10 Uredbe (ES) št. 183/2005, če je na voljo. Če ima oseba, odgovorna za označevanje, več številk odobritve, potem uporabi tisto, ki jo je dobila v skladu z Uredbo (ES) št. 183/2005;

(d)

referenčna številka serije ali lota;

(e)

neto količina, izražena v masnih enotah v primeru trdih izdelkov in v masnih ali prostorninskih enotah v primeru tekočih izdelkov;

(f)

seznam krmnih dodatkov z naslovom „dodatki“, v skladu s poglavjem I Priloge VI ali VII, kakor se uporablja, in brez poseganja v določbe za označevanje iz pravnega akta o izdaji dovoljenja za ustrezni krmni dodatek, in

(g)

vsebnost vlage v skladu s točko 6 Priloge I.

(a)

ime posamičnega krmila; ime se uporablja v skladu s členom 24(5), in

(b)

obvezna navedba ustrezne kategorije s seznama v Prilogi V; obvezna navedba se lahko nadomesti s podatki iz kataloga Skupnosti iz člena 24 za vsako posamično krmilo ustrezne kategorije.

(a)

vrste ali kategorije živali, ki jim je posamično krmilo namenjeno, kadar ustrezni dodatki niso dovoljeni za vse živalske vrste oziroma so dovoljeni z zgornjimi mejami za nekatere vrste;

(b)

navodila za pravilno uporabo v skladu s točko 4 Priloge II, kadar je določena najvišja vsebnost ustreznih dodatkov, in

(c)

minimalni rok skladiščenja za dodatke, razen za tehnološke dodatke.

(a)

vrsta ali kategorije živali, ki jim je krmna mešanica namenjena;

(b)

navodila za ustrezno uporabo z navedbo, čemu je krma namenjena; takšna navodila so, kadar je primerno, v skladu s točko 4 Priloge II;

(c)

v primerih, ko proizvajalec ni odgovoren za označevanje, se zagotovijo naslednji podatki:

(d)

navedba minimalnega roka skladiščenja v skladu z naslednjimi zahtevami:

Če je označen datum proizvodnje, se lahko navede tudi datum, ki označuje minimalni rok skladiščenja, in sicer kot „… (dni ali mesecev) od datuma proizvodnje“;

(e)

seznam posamičnih krmil, iz katerih je krma sestavljena, z naslovom „sestava“ in navedbo imen posamičnih krmil v skladu s členom 16(1)(a) v padajočem vrstnem redu glede na težo, izračunano na podlagi vsebnosti vlage v krmni mešanici; navedeni seznam lahko vključuje utežni odstotek, in

(f)

obvezne navedbe iz poglavja II Priloge VI ali VII, kakor se uporablja.

(a)

ime in utežni odstotek posamičnega krmila se navede, če je njegova prisotnost poudarjena na oznaki z besedami, slikami ali v grafični obliki;

(b)

če na oznaki niso navedeni utežni odstotki posamičnih krmil, vključenih v krmne mešanice za živali za proizvodnjo živil, oseba, odgovorna za označevanje, brez poseganja v Direktivo 2004/48/ES kupcu na zahtevo pošlje informacije o količinski sestavi v razponu +/– 15 % vrednosti glede na sestavo krme, in

(c)

pri krmnih mešanicah za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil, razen pri kožuharjih se navedba posebnega imena posamičnega krmila lahko nadomesti z imenom kategorije, v katero sodijo posamična krmila.

(a)

določilna opredelitev „dietetično“, rezervirana samo za krmo za posebne prehranske namene, ob poimenovanju krme, kakor je določeno v členu 15(a);

(b)

podatki za nameravano uporabo iz stolpcev 1 do 6 s seznama predvidenih vrst uporabe iz člena 9 in

(c)

navedba, da je treba pred uporabo krme ali podaljšanjem obdobja njene uporabe pridobiti mnenje strokovnjaka za prehrano ali veterinarja.

(a)

krmnih dodatkih, vsebovanih v hrani za hišne živali, in

(b)

vsebovanih posamičnih krmilih, opredeljenih s kategorijo iz člena 17(2)(c).

(a)

posamična krmila;

(b)

krmne mešanice, pridobljene izključno z mešanjem zrnja ali celih plodov;

(c)

pošiljke med proizvajalci krmnih mešanic;

(d)

pošiljke krmnih mešanic neposredno od proizvajalca do uporabnika krme;

(e)

pošiljke med proizvajalci krmnih mešanic in podjetji za embaliranje;

(f)

krmna mešanica, namenjena končnemu uporabniku, katere teža ne presega 50 kg in je vzeta neposredno iz zaprte embalaže ali posode, in

(g)

mineralni bloki ali lizalni kamni.

(a)

ime;

(b)

identifikacijsko številko;

(c)

opis posamičnega krmila, vključno z informacijami o proizvodnem postopku, če je primerno;

(d)

podatke, ki nadomestijo obvezno navedbo za namen člena 16(1)(b), in

(e)

slovar z opredelitvami različnih postopkov in navedenih tehničnih izrazov.

(a)

s posvetovanjem drugih zainteresiranih strani, kot so uporabniki krme;

(b)

s sodelovanjem s pristojnimi organi držav članic in, kadar je primerno, z Agencijo;

(c)

ob upoštevanju ustreznih izkušenj iz mnenj, ki jih je izdala Agencija, ter znanstvenega in tehnološkega razvoja.

(a)

ukrepi so oblikovani v skladu z odstavkom 1;

(b)

njihova vsebina je uporabna povsod v Skupnosti za sektorje, na katere se nanašajo, in

(c)

ukrepi so primerni za uresničevanje ciljev te uredbe.

1.

odstavek 1 se spremeni:

2.

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Poleg podatkov, določenih v odstavku 1, ima embalaža ali zabojnik krmnega dodatka iz funkcionalne skupine, določene v Prilogi III, ali premiksa, ki vsebuje dodatke iz funkcionalne skupine, določene v Prilogi III, vidne, jasno čitljive in neizbrisne podatke, navedene v omenjeni prilogi.“;

3.

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Za premikse se na oznaki navede beseda ‚premiks‘. Pri posamičnih krmilil se navedejo nosilci v skladu s členom 17(1)(e) Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi (29), kadar se kot nosilec uporablja voda, pa se navede vsebnost vlage premiksa. Za vsak premiks kot celoto je lahko naveden le en minimalni rok skladiščenja; takšen minimalni rok skladiščenja je določen na podlagi minimalnega roka skladiščenja vsake od njegovih sestavin.