Help Print this page 

Document 32009D0426

Title and reference
Sklep Sveta 2009/426/PNZ z dne 16. decembra 2008 o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala
  • In force
OJ L 138, 4.6.2009, p. 14–32 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 19 Volume 006 P. 166 - 184

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2009/426/oj
Multilingual display
Dates
  • Date of document: 16/12/2008
  • Date of effect: 04/06/2009; začetek veljavnosti datum objave glej člen 3
  • Date of effect: 04/06/2009; začetek veljavnosti datum objave glej člen 3
  • Date of transposition: 04/06/2011; najpozneje do glej člen 2
  • Date of transposition: 04/06/2011; najpozneje do glej člen 2
  • Date of end of validity: 31/12/9999
Miscellaneous information
  • Author: Svet Evropske unije
  • Form: Sklep
Relationship between documents
Text

4.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/14


SKLEP SVETA 2009/426/PNZ

z dne 16. decembra 2008

o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31(2) in 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Češke republike, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Republike Avstrije, Republike Poljske, Portugalske republike, Republike Slovenije, Slovaške republike in Kraljevine Švedske,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Eurojust je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ (2) kot organ Evropske unije, ki ima pravno osebnost, z nalogo spodbujati in izboljšati usklajevanje in sodelovanje med pristojnimi pravosodnimi organi držav članic.

(2)

Iz ocene izkušenj, ki jih je pridobil Eurojust, je razvidno, da bi bilo treba dodatno okrepiti njegovo operativno učinkovitost in pri tem upoštevati te izkušnje.

(3)

Zagotoviti je treba tudi večjo operativnost Eurojusta in uskladiti status nacionalnih članov.

(4)

Za zagotovitev neprekinjenega in učinkovitega prispevanja držav članic k doseganju ciljev Eurojusta bi bilo treba od nacionalnega člana zahtevati, da ima stalno delovno mesto na sedežu Eurojusta.

(5)

Opredeliti je treba skupno osnovo za pooblastila, ki bi jih moral imeti vsak nacionalni član kot pristojni nacionalni organ, ki deluje v skladu z nacionalno zakonodajo. Nekatera od teh pooblastil bi morala biti nacionalnim članom podeljena za nujne primere, če nacionalni član pristojnega nacionalnega organa ne more identificirati, oziroma se z njim ne more pravočasno povezati. Razume se, da teh pooblastil ne bo treba izvajati, če je pristojni organ mogoče identificirati oziroma če se je mogoče z njim povezati.

(6)

Ta sklep ne vpliva na način, na katerega države članice notranje organizirajo svoj pravosodni sistem ali upravne postopke za imenovanje nacionalnih članov in vzpostavljanje notranjega delovanja nacionalnih uradov pri Eurojustu.

(7)

Da bi okrepili stalno dostopnost Eurojusta in omogočili njegovo posredovanje v nujnih primerih, bi bilo treba v njegovem okviru ustanoviti nujno koordinacijsko enoto (NKE). Države članice bi morale biti odgovorne za to, da zagotovijo zmožnost posredovanja predstavnikov v NKE, in sicer 24 ur na dan 7 dni v tednu.

(8)

Države članice bi morale zagotoviti, da se pristojni nacionalni organ nemudoma odzove na zaprosila v skladu s tem sklepom, tudi če pristojni nacionalni organ zavrne ugoditev zaprosilom nacionalnega člana.

(9)

Vlogo kolegija bi bilo treba okrepiti v primerih spora o sodni pristojnosti in v primerih ponavljajoče se zavrnitve ali težav v zvezi z izvršitvijo zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja.

(10)

V državah članicah bi bilo treba ustanoviti nacionalne sisteme za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, s katerimi bi se usklajevalo delo nacionalnih korespondentov Eurojusta, nacionalnega korespondenta Eurojusta za področje terorizma, nacionalnega korespondenta Evropske pravosodne mreže in največ treh drugih kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže ter predstavnikov mreže skupnih preiskovalnih enot, mrež za področje vojnih zločinov, odvzema premoženjske koristi in korupcije.

(11)

Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta bi moral zagotoviti, da se v sistem vodenja zadev učinkovito in zanesljivo nalagajo informacije v zvezi z zadevno državo članico. Vendar ni nujno, da je za dejanski prenos informacij Eurojustu odgovoren nacionalni sistem za usklajevanje Eurojusta. Države članice bi morale sprejeti odločitev o najboljšem načinu prenosa informacij Eurojustu.

(12)

Da bi se nacionalnemu sistemu za usklajevanje dejavnosti Eurojusta omogočilo izpolnjevanje nalog, bi bilo treba zagotoviti. Povezava s sistemom vodenja zadev bi morala bit vzpostavljena ob upoštevanju nacionalnih informacijskih sistemov. Dostop do sistema vodenja zadev na nacionalni ravni temelji na osrednji vlogi nacionalnega člana, ki je pristojen za odpiranje in vodenje začasnih delovnih datotek.

(13)

Ko države članice obdelujejo osebne podatke, ki se pošiljajo med državami članicami in Eurojustom, se uporablja Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (3). Okvirni sklep 2008/977/PNZ ne bo vplival na ustrezne določbe o varstvu podatkov iz Sklepa 2002/187/PNZ, ki vsebuje določbe o varstvu osebnih podatkov, ki podrobneje urejajo ta vprašanja zaradi posebne narave, nalog in pristojnosti Eurojusta.

(14)

Eurojust bi moral biti pooblaščen za obdelavo nekaterih osebnih podatkov o osebah, ki so po nacionalni zakonodaji zadevnih držav članic osumljene storitve kaznivega dejanja ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katerega je pristojen Eurojust, ali ki so bile zaradi takega kaznivega dejanja pravnomočno obsojene. Seznam takih osebnih podatkov, bi moral vključevati telefonske številke, elektronske naslove, podatke o registraciji vozil, profile DNK, ki so bili ugotovljeni iz nekodiranih delov DNK, fotografije in prstne odtise. Seznam bi moral vključevati tudi podatke o prometu in lokaciji ter ustrezne podatke, potrebne za identifikacijo naročnika ali uporabnika javno dostopne elektronske komunikacijske storitve; to ne bi smelo vključevati podatkov, ki razkrivajo vsebino komunikacije. Ni predvideno, da bi Eurojust izvajal avtomatsko primerjavo profilov DNK ali prstnih odtisov.

(15)

Eurojust bi moral imeti možnost podaljšanja rokov za hrambo osebnih podatkov, da bi lahko dosegel svoje cilje. Takšne odločitve bi bilo treba sprejeti po pazljivi preučitvi posebnih potreb. O vsakem podaljšanju rokov za obdelavo osebnih podatkov, kadar pregon kaznivega dejanja zastara v vseh zadevnih državah članicah, bi se moralo odločati le, če obstaja posebna potreba po pomoči na podlagi tega sklepa.

(16)

Predpisi glede skupnega nadzornega organa bi morali olajšati njegovo delovanje.

(17)

Prenos informacij Eurojustu bi bilo treba izboljšati z določitvijo jasnih in omejenih obveznosti za nacionalne organe, s tem pa okrepiti njegovo operativno učinkovitost.

(18)

Eurojust bi moral izvajati prednostne naloge, ki jih je določil Svet, zlasti tiste, določene na podlagi ocene nevarnosti na področju organiziranega kriminala (OCTA), kakor je navedeno v Haaškem programu (4).

(19)

Eurojust naj bi še naprej ohranil tesne stike z Evropsko pravosodno mrežo, ki temeljijo na posvetovanju in dopolnjevanju. Ta sklep bi moral prispevati k pojasnitvi vloge Eurojusta in Evropske pravosodne mreže ter njunega medsebojnega odnosa in pri tem upoštevati posebnosti Evropske pravosodne mreže.

(20)

Nič v tem sklepu se ne bi smelo razumeti kot poseganje v neodvisnost sekretariatov mrež iz tega sklepa, kadar opravljajo naloge kot osebje Eurojusta v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti, sprejetih z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (5).

(21)

Prav tako bi bilo treba okrepiti zmogljivosti Eurojusta za sodelovanje z zunanjimi partnerji, kot so tretje države, Evropskim policijskim uradom (Europol), Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), Skupni situacijskim centrom Sveta in Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex).

(22)

Sprejeti bi bilo treba določbe, da Eurojust v tretje države napoti sodnike za zvezo, da se izpolnijo cilji, podobni tistim, ki jih imajo sodniki za zvezo, ki jih države članice začasno dodelijo na podlagi Skupnega ukrepa Sveta 96/277/PNZ z dne 22. aprila 1996 o okviru izmenjave sodnikov za zvezo za izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (6).

(23)

Ta sklep omogoča upoštevanje načela dostopa javnosti do uradnih dokumentov –

SKLENIL:

Člen 1

Spremembe Sklepa 2002/187/PNZ

Sklep 2002/187/PNZ se spremeni:

1.

člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 2

Sestava Eurojusta

1.   Eurojustu vsaka država članica v skladu s svojim pravnim sistemom začasno dodeli po enega nacionalnega člana, ki je tožilec, sodnik ali policijski uradnik z enakovredno pristojnostjo.

2.   Države članice zagotovijo, da neprekinjeno in učinkovito prispevajo k doseganju ciljev Eurojusta v skladu s členom 3. Za doseganje teh ciljev:

(a)

se od nacionalnega člana zahteva, da ima stalno delovno mesto na sedežu Eurojusta;

(b)

vsakemu nacionalnemu članu pomagata namestnik in pomočnik. Namestnik in pomočnik imata lahko stalno delovno mesto na Eurojustu. Nacionalnim članom lahko pomaga več namestnikov in pomočnikov, ki lahko imajo po potrebi in v soglasju s kolegijem svoje stalno delovno mesto na Eurojustu.

3.   Nacionalni član mora imeti položaj, ki mu omogoča dodelitev pooblastil iz tega sklepa, da lahko izpolnjuje svoje naloge.

4.   Status nacionalnih članov, namestnikov in pomočnikov ureja nacionalno pravo njihove države članice.

5.   Namestnik izpolnjuje merila iz odstavka 1 in lahko nadomešča nacionalnega člana ali deluje v njegovem imenu. Nacionalnega člana lahko nadomešča ali deluje v njegovem imenu tudi pomočnik, če izpolnjuje merila iz odstavka 1.

6.   V skladu s členom 12 je Eurojust povezan z nacionalnim sistemom za usklajevanje dejavnosti Eurojusta.

7.   V skladu s tem sklepom lahko Eurojust v tretje države napoti sodnike za zvezo.

8.   V skladu s tem sklepom ima Eurojust sekretariat, ki ga vodi upravni direktor.“;

2.

člen 3 se spremeni:

(a)

v točki (b) odstavka 1 se besedilo „mednarodne pravne pomoči in izvrševanjem zaprosil za izročitev“ nadomesti z besedilom „zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja“;

(b)

v odstavku 2 se besedilo „člena 27(3)“ nadomesti z besedilom „člena 26a(2)“;

3.

člen 4 (1) se spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

vrste kriminala in kaznivih dejanj, ki spadajo v stalno pristojnost Europola;“ (7)

(b)

točka (b) se črta;

(c)

v točki (c) se besedilo „se nanašata točki (a) in (b)“ nadomesti z besedilom „se nanaša točka (a)“;

4.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Nujna koordinacijska enota

1.   Za opravljanje nalog v nujnih razmerah Eurojust vzpostavi nujno koordinacijsko enoto (NKE), ki lahko stalno sprejema in obdeluje zaprosila, ki so ji poslana. NKE je dosegljiva prek enotne kontaktne točke NKE pri Eurojustu, in sicer 24 ur na dan 7 dni v tednu.

2.   NKE se opira na enega predstavnika (predstavnik NKE) iz vsake države članice, ki je lahko nacionalni član, njegov namestnik ali pomočnik, ki je pooblaščen za nadomeščanje nacionalnega člana. Predstavnik NKE mora biti sposoben delovati 24 ur na dan 7 dni v tednu.

3.   Če je treba v nujnih primerih izvršiti zaprosilo ali odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, v eni ali več državah članicah, ga lahko pristojni organ prosilec ali izdajatelj pošlje NKE. Kontaktna točka NKE ga nemudoma pošlje predstavniku NKE države članice, iz katere je zaprosilo poslano in, če to izrecno zahteva organ pošiljatelj ali izdajatelj, predstavniku NKE države članice, na ozemlju katere bi bilo treba zaprosilo izvršiti. Ta predstavnika NKE nemudoma ukrepata v zvezi z izvršitvijo zaprosila v njuni državi članici, tako da izvajata naloge ali pooblastila, ki jih imata na voljo in so navedeni v členih 6 ter 9a do 9f.“;

5.

člen 6 se spremeni:

(a)

sedanji odstavek postane odstavek 1;

(b)

točka (a) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„(a)

lahko na podlagi ustrezne utemeljitve zaprosi pristojne organe držav članic, da:

(i)

izvedejo določena dejanja preiskave ali pregona;

(ii)

privolijo, da je eden med njimi lahko v boljšem položaju za izvedbo določenih dejanj preiskave ali pregona;

(iii)

koordinirajo pristojne organe zadevnih držav članic;

(iv)

ob upoštevanju ustreznih instrumentov sodelovanja ustanovijo skupne preiskovalne skupine;

(v)

ga seznanijo z vsako informacijo, ki jo potrebuje za opravljanje svojih nalog;

(vi)

izvedejo posebne preiskovalne ukrepe;

(vii)

izvedejo katere koli druge ukrepe, ki so potrebni za preiskavo ali pregon;“

(c)

točka (g) odstavka 1 se črta;

(d)

vstavi se naslednji odstavek:

„2.   Države članice tudi zagotovijo, da se pristojni nacionalni organi nemudoma odzovejo na zaprosila, predložena v skladu s tem členom.“;

6.

člen 7 se spremeni:

(a)

obstoječi odstavek postane odstavek 1;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„2.   Če se dva ali več nacionalnih članov ne morejo dogovoriti, kako rešiti primer spora o pristojnosti v zvezi z izvedbo preiskave ali pregona v skladu s členom 6 in zlasti členom 6(1)(c), se kolegij zaprosi, da izda nezavezujoče pisno mnenje o tem, kako naj se primer reši, če ga ni mogoče rešiti z medsebojnim dogovorom zadevnih pristojnih nacionalnih organov. Mnenje kolegija se nemudoma pošlje zadevnim državam članicam. Ta odstavek ne posega v odstavek 1(a)(ii).

3.   Ne glede na določbe instrumentov, ki jih je Evropska unija sprejela na področju pravosodnega sodelovanja, lahko pristojni organi Eurojustu sporočijo vse ponavljajoče se zavrnitve ali težave v zvezi z izvršitvijo zaprosila in odločitve za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, in zaprosijo kolegij, da izda nezavezujoče pisno mnenje o tej zadevi, če je ni mogoče rešiti z medsebojnim dogovorom med zadevnimi pristojnimi nacionalnimi organi ali s sodelovanjem zadevnih nacionalnih članov. Mnenje kolegija se nemudoma pošlje zadevnim državam članicam.“;

7.

člena 8 in 9 se nadomestita z naslednjima:

„Člen 8

Nadaljnje ukrepanje glede zaprosil in mnenj Eurojusta

Če se pristojni organi zadevne države članice odločijo, da ne bodo ugodili zaprosilu iz člena 6(1)(a) ali člena 7(1)(a), ali se odločijo, da ne bodo nadalje ukrepali v zvezi s pisnim mnenjem iz člena 7(2) in (3), o svoji odločitvi in razlogih zanjo obvestijo Eurojust. Če odločitve, da zaprosilu ne bo ugodeno, ni mogoče obrazložiti, ker bi to škodilo temeljnim nacionalnim varnostnim interesom ali bi ogrozilo varnost posameznikov, se lahko pristojni organi zadevne države članice sklicujejo na operativne razloge.

Člen 9

Nacionalni člani

1.   Mandat nacionalnega člana traja vsaj štiri leta. Država članica izvora lahko mandat obnovi. Nacionalnega člana ni mogoče odpoklicati pred zaključkom mandata brez predhodnega obvestila Svetu in razloga za odpoklic. Kadar je nacionalni član predsednik ali podpredsednik Eurojusta, traja njegov mandat člana vsaj tako dolgo, da lahko opravlja funkcijo predsednika ali podpredsednika v celotnem obdobju, za katerega je bil izvoljen.

2.   Vse informacije, ki si jih izmenjujejo Eurojust in države članice, se pošiljajo prek nacionalnega člana.

3.   Za uresničitev ciljev Eurojusta ima nacionalni član vsaj enakovreden dostop do podatkov ali pa ima vsaj možnost pridobitve tistih informacij iz naslednjih vrst evidenc svoje države članice, ki bi mu bile dostopne glede na njegovo vlogo tožilca, sodnika ali policijskega uradnika na nacionalni ravni:

(a)

kazenske evidence;

(b)

evidence pridržanih oseb;

(c)

evidence preiskav;

(d)

evidence preiskav DNK;

(e)

druge evidence njegove države članice, če meni, da so informacije potrebne za izpolnjevanje njegovih delovnih nalog.

4.   Nacionalni član lahko naveže neposreden stik s pristojnimi organi svoje države članice.“;

8.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 9a

Pooblastila nacionalnega člana, dodeljena na nacionalni ravni

1.   Če nacionalni član izvaja pooblastila iz členov 9b, 9c in 9d, jih izvaja kot pristojni nacionalni organ, ki deluje v skladu z nacionalno zakonodajo in pri tem izpolnjuje pogoje iz tega člena in členov 9b do 9e. Pri opravljanju svojih nalog nacionalni član po potrebi naznani, kadar ukrepa na podlagi pooblastil, podeljenih v skladu s tem členom in členi 9b, 9c in 9d.

2.   Vsaka država članica določi vrsto in obseg pravosodnih pooblastil v zvezi s pravosodnim sodelovanjem te države članice, ki jih dodeli svojemu nacionalnemu članu. Vendar pa vsaka država članica podeli svojemu nacionalnemu članu vsaj pooblastila, ki so opisana v členu 9b in, s pridržkom člena 9e, pooblastila, opisana v členih 9c in 9d, ki bi jih imel na voljo kot sodnik, tožilec oziroma policijski uradnik na nacionalni ravni.

3.   Država članica ob imenovanju nacionalnega člana in po potrebi kadar koli o svoji odločitvi v zvezi z izvajanjem odstavka 2 obvesti Eurojust in generalni sekretariat Sveta, da ta lahko obvesti druge države članice. Države članice se obvežejo, da bodo sprejele in priznale tako dodeljene posebne pravice, v kolikor so v skladu z njihovimi mednarodnimi obveznostmi.

4.   Vsaka država članica določi pravico nacionalnega člana, da v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi sodeluje s tujimi pravosodnimi organi.

Člen 9b

Običajna pooblastila

1.   Nacionalni člani so kot pristojni nacionalni organi upravičeni, da sprejmejo, prenesejo, olajšajo, spremljajo in zagotovijo dodatne informacije v zvezi z izvršitvijo zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja. Če se izvajajo pooblastila iz tega odstavka, se o tem nemudoma obvesti pristojni nacionalni organ.

2.   V primeru delno ali neustrezno izvršenega zaprosila za pravosodno sodelovanje so nacionalni člani kot pristojni nacionalni organi upravičeni, da zaprosijo pristojni nacionalni organ svoje države članice za dodatne ukrepe, da bi se zaprosilo v celoti izvršilo.

Člen 9c

Pooblastila, ki se izvajajo s soglasjem pristojnega nacionalnega organa

1.   Nacionalni člani lahko kot nacionalni pravosodni organi v soglasju s pristojnim nacionalnim organom ali na njegovo zaprosilo in za vsak primer posebej izvajajo naslednja pooblastila:

(a)

izdaja in dopolnitev zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja;

(b)

izvršitev zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje v njihovi državi članici, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja;

(c)

odreditev preiskovalnih ukrepov v njihovi državi članici na usklajevalnem sestanku, ki ga organizira Eurojust, če menijo, da so potrebni, da se pomaga pristojnim nacionalnim organom, ki jih zadeva določena preiskava, in na katerega so k sodelovanju povabljeni pristojni nacionalni organi, ki se ukvarjajo s preiskavo;

(d)

odobritev in usklajevanje nadzorovanih pošiljk v njihovi državi članici.

2.   Pooblastila iz tega člena načeloma izvaja pristojni nacionalni organ.

Člen 9d

Pooblastila za nujne primere

V nujnih primerih ali v primeru, da nacionalnega organa ni mogoče identificirati ali se z njim ni mogoče pravočasno povezati, so nacionalni člani kot pristojni nacionalni organi upravičeni do:

(a)

odobritve in usklajevanja nadzorovanih pošiljk v njihovi državi članici;

(b)

izvršitve zaprosila in odločitve za pravosodno sodelovanje v zvezi z njihovo državo članico, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja.

Takoj, ko je identificiran ali kontaktiran pristojni nacionalni organ, se ga obvesti o izvajanju pooblastil iz tega člena.

Člen 9e

Zaprosila nacionalnih članov, pri katerih se pooblastila ne morejo izvajati

1.   Nacionalni član kot pristojni nacionalni organ je pristojen vsaj za predložitev predloga organu, ki je pristojen za izvajanje pooblastil iz členov 9c in 9d, kadar je podelitev takšnih pooblastil nacionalnemu članu v nasprotju z:

(a)

ustavnimi pravili

ali

(b)

temeljnimi vidiki kazenskopravnega sistema:

(i)

v zvezi z razmejitvijo pristojnosti med policijo, tožilci in sodniki;

(ii)

v zvezi s funkcionalno razmejitvijo nalog med organi pregona

ali

(iii)

v zvezi s federalno ureditvijo posamezne države članice.

2.   Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 zaprosilo, ki ga izda nacionalni član, nemudoma obravnava pristojni nacionalni organ.

Člen 9f

Sodelovanje nacionalnih članov v skupnih preiskovalnih enotah

Nacionalni člani lahko sodelujejo pri dejavnostih in tudi vzpostavitvi skupnih preiskovalnih skupin iz člena 13 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ali iz Okvirnega sklepa Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (8) v zvezi s svojo državo članico. Vendar pa lahko države članice za sodelovanje nacionalnega člana zahtevajo privolitev pristojnega nacionalnega organa. Nacionalni člani, namestniki ali pomočniki so vabljeni, da sodelujejo v vseh skupnih preiskovalnih enotah, ki zadevajo njihovo državo članico in za katero Skupnost zagotavlja financiranje v skladu z veljavnimi finančnimi instrumenti. Vsaka država članica opredeli, ali nacionalni član v skupni preiskovalni enoti sodeluje kot pristojni nacionalni organ ali v imenu Eurojusta.

9.

člen 10 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Svet na predlog kolegija s kvalificirano večino odobri poslovnik Eurojusta. Po posvetovanju s skupnim nadzornim organom iz člena 23 glede določb o obdelavi osebnih podatkov kolegij sprejme predlog poslovnika z dvotretjinsko večino.“

(b)

v odstavku 3 se besedilo „v skladu s členom 7(a)“ nadomesti z besedilom „v skladu s členom 7(1)(a), (2) in (3)“;

10.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta

1.   Države članice določijo enega ali več nacionalnih korespondentov Eurojusta.

2.   Države članice pred 4. junija 2011 vzpostavijo nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, s katerim zagotavljajo usklajevanje dela:

(a)

nacionalnih korespondentov Eurojusta;

(b)

nacionalnega korespondenta Eurojusta za področje terorizma;

(c)

nacionalnega korespondenta Evropske pravosodne mreže in tri druge kontaktne točke Evropske pravosodne mreže;

(d)

nacionalnih članov ali kontaktnih točk mreže skupnih preiskovalnih enot ter mrež, ustanovljenih s Sklepom Sveta 2002/494/PNZ z dne 13. junija 2002 o vzpostavitvi evropske mreže kontaktnih točk v zvezi z osebami, odgovornimi za genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva (9), s Sklepom Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji (10) in s Sklepom Sveta 2008/852/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o mreži kontaktnih točk za boj proti korupciji (11).

3.   Osebe iz odstavkov 1 in 2 obdržijo položaj in status v skladu z nacionalno zakonodajo.

4.   Nacionalni korespondenti Eurojusta so odgovorni za delovanje nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta. Če je bilo imenovanih več korespondentov Eurojusta, je eden od njih odgovoren za delovanje nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta.

5.   Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta olajšuje opravljanje nalog Eurojusta v državi članici, zlasti:

(a)

zagotavlja, da se v sistem vodenja zadev iz člena 16 učinkovito in zanesljivo posreduje informacije v zvezi z zadevno državo članico;

(b)

pomaga pri odločanju o tem, ali naj se primer obravnava s podporo Eurojusta ali Evropske pravosodne mreže;

(c)

pomaga nacionalnemu članu določiti pristojne organe za izvršitev zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja;

(d)

je v tesnem stiku z nacionalno enoto Europola.

6.   Za uresničitev ciljev iz odstavka 5 morajo biti osebe iz odstavka 1 in odstavka 2(a), (b) in (c), osebe iz odstavka 2(d) pa so lahko, povezane s sistemom vodenja zadev v skladu s tem členom in členi 16, 16a, 16b in 18 ter poslovnika Eurojusta. Povezava s sistemom vodenja zadev bremeni splošni proračun Evropske unije.

7.   Ničesar v tem členu ni mogoče razumeti kot vplivanje na neposredne stike med pristojnimi pravosodnimi organi, predvidene v instrumentih o pravosodnem sodelovanju, kot je na primer člen 6 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije. Odnosi med nacionalnim članom in nacionalnimi korespondenti ne izključujejo neposrednih stikov med nacionalnim članom in njegovimi pristojnimi organi.

11.

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Izmenjave informacij z državami članicami in med nacionalnimi člani

1.   Pristojni organi držav članic si z Eurojustom izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog Eurojusta v skladu s členoma 4 in 5 in v skladu s pravili o varstvu podatkov iz tega sklepa. To obsega vsaj informacije iz odstavkov 5, 6 in 7.

2.   Pošiljanje informacij Eurojustu se v zadevnem primeru razlaga kot zaprosilo za pomoč s strani Eurojusta le, če to izrecno določi pristojni organ.

3.   Nacionalni člani Eurojusta so pooblaščeni, da si med seboj ali s pristojnimi organi svojih držav članic brez predhodnega dovoljenja izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog Eurojusta. Predvsem se nemudoma obvestijo nacionalni člani o primeru, ki jih zadeva.

4.   Ta člen ne posega v druge obveznosti glede posredovanja informacij Eurojustu, vključno s Sklepom Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj (12).

5.   Države članice zagotovijo, da so nacionalni člani obveščeni o ustanovitvi skupne preiskovalne enote in o rezultatih dela teh enot, ne glede na to, ali so enote ustanovljene v skladu s členom 13 Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ali skladno z okvirnim sklepom 2002/465/PNZ.

6.   Države članice zagotovijo, da je njihov nacionalni član brez nepotrebnega odlašanja obveščen o vseh primerih, ki neposredno zadevajo vsaj tri države članice, in v zvezi s katerimi so bila zaprosila ali odločitve za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, posredovana vsaj dvema državama članicama in

(a)

če je za zadevno kaznivo dejanje v državi članici izdajateljici ali prosilki kot najvišja mera kazni odvzema prostosti predpisan zapor ali drug ukrep najmanj petih ali šestih let, o čemer odloča zadevna država članica, in je zajeto v naslednjem seznamu:

(i)

trgovina z ljudmi;

(ii)

spolna zloraba otrok in otroška pornografija;

(iii)

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami;

(iv)

promet s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom;

(v)

korupcija;

(vi)

goljufija, ki škoduje finančnim interesom Evropskih skupnosti;

(vii)

ponarejanje eura;

(viii)

pranje denarja;

(ix)

napadi na informacijske sisteme,

ali

(b)

obstajajo dejanski dokazi, da je vpletena hudodelska združba,

ali

(c)

obstajajo dokazi, da ima primer morda resne čezmejne razsežnosti ali posledice na ravni Evropske unije oziroma da lahko vpliva na države članice, ki niso neposredno udeležene.

7.   Države članice zagotovijo, da je njihov nacionalni član obveščen o:

(a)

primerih spora o pristojnosti, oziroma o primerih, kjer obstaja verjetnost, da bo prišlo do spora o pristojnosti;

(b)

vseh nadzorovanih pošiljkah, ki zadevajo vsaj tri države, od katerih sta vsaj dve državi članici;

(c)

ponavljajoče se težave ali zavrnitve v zvezi z izvršitvijo zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja.

8.   Nacionalni organi v določenem primeru niso dolžni zagotoviti informacij, če bi to:

(a)

škodilo temeljnim interesom državne varnosti ali

(b)

ogrozilo varnost posameznikov.

9.   Ta člen ne posega v pogoje, določene v dvostranskih ali večstranskih sporazumih ali dogovorih med državami članicami in tretjimi državami, vključno z vsemi pogoji, ki jih tretje države postavijo v zvezi z uporabo poslanih informacij.

10.   Informacije, ki se pošljejo Eurojustu v skladu z odstavki 5, 6 in 7, vsebujejo vsaj tiste vrste informacij, če so na voljo, ki so določene v Prilogi.

11.   Informacije iz tega člena se posredujejo Eurojustu na strukturiran način.

12.   Komisija do 4. junija 2014 (12) na podlagi informacij, ki jih pošlje Eurojust, pripravi poročilo o izvajanju tega člena, v katerega vključi tudi vse predloge, ki se ji zdijo primerni, tudi kar se tiče obravnave spremembe odstavkov 5, 6 in 7 ter Priloge.

12.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Informacije, ki jih Eurojust pošlje pristojnim nacionalnim organom

1.   Eurojust zagotavlja pristojnim nacionalnim organom informacije in povratne informacije o rezultatih obdelave informacij, vključno s povezavami s primeri, ki so že shranjeni v sistemu vodenja zadev.

2.   Če pristojni nacionalni organ zaprosi za informacije, jih mora Eurojust poslati v roku, ki ga je predlagal ta organ.“;

13.

člen 14 se spremeni:

(a)

v odstavku 3 se besedilo „v skladu s členoma 13 in 26“ nadomesti z besedilom „v skladu s členi 13, 26 in 26a“;

(b)

odstavek 4 se črta;

14.

člen 15(1) se spremeni:

(a)

v uvodnem besedilu se besedilo „zoper katere na podlagi nacionalnih predpisov držav članic teče kazenska preiskava ali pregon za eno ali več vrst kriminala in kaznivih dejanj iz člena 4“ nadomesti z besedilom „ki so osumljene storitve kaznivega dejanja ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katerega je pristojen Eurojust, ali ki so bile zaradi takega kaznivega dejanja pravnomočno obsojene“;

(b)

dodajo se naslednje točke:

„(l)

telefonske številke, elektronske naslove in podatke iz člena 2(2)(a) Direktive 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij (13);

(m)

podatke o registraciji vozil;

(n)

profile DNK, ki so bili ugotovljeni iz nekodiranih delov DNK, fotografije in prstne odtise.

15.

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Sistem vodenja zadev, seznam in začasne delovne datoteke

1.   Eurojust v skladu s tem sklepom vzpostavi sistem vodenja zadev, ki je sestavljen iz začasnih delovnih datotek in seznama, ki vsebuje osebne in druge podatke.

2.   Namen sistema vodenja zadev je:

(a)

podpreti upravljanje in usklajevanje preiskav in pregona, pri katerih zagotavlja pomoč Eurojust, zlasti s primerjavo informacij;

(b)

olajšati dostop do informacij o tekočih preiskavah in pregonu;

(c)

olajšati spremljanje zakonitosti in izpolnjevanja določb tega sklepa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.

3.   Sistem vodenja zadev je lahko povezan z varovano telekomunikacijsko povezavo iz člena 9 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (14), če je to v skladu s pravili o varstvu podatkov iz tega sklepa.

4.   Seznam vsebuje sklice na začasne delovne datoteke, ki se obdelujejo v okviru Eurojusta, in razen osebnih podatkov iz člena 15(1)(a) do (i), (k) in (m) ter člena 15(2) ne sme vsebovati nobenih drugih osebnih podatkov.

5.   Nacionalni člani Eurojusta lahko za opravljanje svojih nalog v skladu s tem sklepom obdelujejo podatke o posameznih primerih, ki jih obravnavajo, v začasni delovni datoteki. Pooblaščencu za varstvo podatkov omogočijo dostop do zadevne delovne datoteke. Zadevni nacionalni član pooblaščenca za varstvo podatkov obvesti o odprtju vsake nove delovne datoteke, ki vsebuje osebne podatke.

6.   Eurojust pri obdelavi osebnih podatkov, povezanih s primerom, razen sistema vodenja zadev ne sme ustvariti nobene druge avtomatske datoteke.

16.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 16a

Delovanje začasnih delovnih datotek in seznama

1.   Zadevni nacionalni član odpre začasno delovno datoteko za vsak primer, v zvezi s katerim prejme informacije, če je njihovo pošiljanje v skladu s tem sklepom in instrumenti iz člena 13(4). Ta nacionalni član je odgovoren za vodenje začasnih delovnih datotek, ki jih odpre.

2.   Nacionalni član, ki odpre začasno delovno datoteko, odvisno od posameznega primera odloči, ali bo dostop do nje omejen, ali pa se do nje oziroma do nekaterih njenih delov – če je to potrebno za to, da Eurojust lahko opravi svojo nalogo – omogoči dostop drugim nacionalnim članom ali pooblaščenemu osebju Eurojusta.

3.   Nacionalni član, ki odpre začasno delovno datoteko, odloči tudi, katere informacije o tej datoteki se uvrstijo na seznam.

Člen 16b

Dostop do sistema vodenja zadevna ravni držav članic

1.   Osebe iz člena 12(2) imajo lahko v skladu s členom 12(6), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev, dostop le do:

(a)

seznama, razen če je nacionalni član, ki se je odločil vnesti podatke v seznam, izrecno zavrnil ta dostop;

(b)

začasnih delovnih datotek, ki jih odprejo ali vodijo nacionalni člani iz njihove države članice,

(c)

začasnih delovnih datotek, ki jih odprejo ali vodijo nacionalni člani iz drugih držav članic in do katerih nacionalni član iz njihove države članice dobi dostop, razen če nacionalni član, ki odpre in vodi začasno delovno datoteko, dostop izrecno zavrne.

2.   Nacionalni član ob omejitvah iz odstavka 1 odloči, v kolikšni meri je v njegovi državi članici dovoljen dostop do začasnih delovnih datotek osebam iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev v skladu s členom 12(6).

3.   Vsaka država članica po posvetovanju s svojim nacionalnim članom odloči, v kolikšni meri je v tej državi članici dostop do seznama dovoljen osebam iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev v skladu s členom 12(6). Države članice o odločitvah v zvezi z izvajanjem tega odstavka uradno obvestijo Eurojust in generalni sekretariat Sveta, tako da slednji lahko obvesti druge države članice.

Vendar imajo osebe iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev v skladu s členom 12(6), dostop vsaj do seznama, in sicer do mere, do katere je to potrebno za dostop do začasnih delovnih datotek, do katerih jim je bil dovoljen dostop v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4.   Eurojust 4. junija 2013 Svetu in Komisiji poroča o izvajanju odstavka 3. Vsaka država članica na podlagi tega poročila preuči, če morda ne bi bilo primerno revidirati obseg dostopa v skladu z odstavkom 3.“;

17.

člen 17 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se besedilo „ne sprejema nobenih navodil“ nadomesti z besedilom „ravna neodvisno“;

(b)

v odstavkih 3 in 4 se beseda „pooblaščenec“ nadomesti z besedilom „pooblaščenec za varstvo podatkov“;

18.

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Pooblaščen dostop do osebnih podatkov

Dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Eurojust, imajo za doseganje ciljev Eurojusta in v rokih, določenih v členih 16, 16a in 16b, lahko samo nacionalni člani, njihovi namestniki in pomočniki iz člena 2(2), osebe iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema za vodenje primerov v skladu s členom 12(6), ter pooblaščeno osebje Eurojusta.“;

19.

v členu 19(4)(b) se črta besedilo „pri katerih sodeluje Eurojust“;

20.

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

v uvodnem stavku se za besedilom „več kot do“ vstavi besedilo „prvega primernega datuma izmed naslednjih“;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

„(a-a)

do dne, ko je oseba oproščena in ustrezna odločba postane pravnomočna“;

(iii)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

tri leta po dnevu, ko postane sodna odločba zadnje države članice, vpletene v preiskave ali pregon, pravnomočna“;

(iv)

v točki (c) se za besedilom „preiskav in pregonov“ doda besedilo „razen če je treba te podatke Eurojustu zagotoviti na podlagi člena 13(6) in (7) ali v skladu z instrumenti iz člena 13(4)“;

(v)

doda se naslednja točka:

„(d)

tri leta od dne, ko so bili podatki poslani v skladu s členom 13(6) in (7) ali v skladu z instrumenti iz člena in 13(4).“;

(b)

odstavek 3 se spremeni:

(i)

v točkah (a) in (b) se besedilo „iz odstavka 2“ nadomesti z besedilom „iz odstavka 2(a), (b), (c) in (d)“;

(ii)

v točki (b) se doda se naslednji stavek:

„Ko pa pregon kaznivega dejanja zastara v vseh zadevnih državah članicah, kot je navedeno v odstavku 2(a), se podatki lahko hranijo le, če je to potrebno zaradi pomoči Eurojusta v skladu s tem sklepom.“;

21.

člen 23 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

v prvem pododstavku se besedilo „členi 14 do 22“ nadomesti z besedilom „členi 14 do 22, 26, 26a in 27“;

(ii)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Skupni nadzorni organ se sestane vsaj enkrat vsakega pol leta. Prav tako se sestane v treh mesecih od vložitve pritožbe iz člena 19(8) ali v treh mesecih od dne, ko mu je bil primer predložen v skladu s členom 20(2). Skupni nadzorni organ lahko skliče tudi njegov predsednik, če to zahtevata vsaj dve državi članici.“;

(iii)

v drugem stavku tretjega pododstavka se besedi „osemnajst mesecev“ nadomestita z besedama „tri leta“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Sodnik, ki ga imenuje država članica, postane stalni član, ko ga na plenarni seji izvolijo osebe, imenovane s strani držav članic v skladu z odstavkom 1, in ostane stalni član tri leta. Vsako leto se s tajnim glasovanjem na novo izvoli en stalni član skupnega nadzornega organa. Skupnemu nadzornemu organu predseduje član, ki je v tretjem letu mandata po volitvah. Stalni člani so lahko ponovno imenovani. Imenovane osebe, ki želijo kandidirati na volitvah, vložijo kandidaturo v pisni obliki na sekretariat skupnega nadzornega organa deset dni pred sejo, ko bodo potekale volitve.“;

(c)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a.   Skupni nadzorni organ v svojem poslovniku predvidi ukrepe, potrebne za izvajanje členov 3 in 4.“;

(d)

v odstavku 10 se doda naslednji stavek:

„Sekretariat Skupnega nadzornega organa lahko uporabi strokovno znanje sekretariata, ustanovljenega s Sklepom 2000/641/PNZ (15).

22.

člen 25 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Brez poseganja v člen 2(4) so nacionalni člani, njihovi namestniki in pomočniki iz člena 2(2), osebje Eurojusta, nacionalni korespondenti in pooblaščenec za varstvo podatkov zavezani zaupnosti.“;

(b)

v odstavku 4 se besedilo „člena 9(1)“ nadomesti z besedilom „člena 2(4)“;

23.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Sodelovanje z Evropsko pravosodno mrežo in drugimi mrežami Evropske unije, vključenimi v sodelovanje v kazenskih zadevah

1.   Eurojust in Evropska pravosodna mreža vzdržujeta na posvetovanju in dopolnjevanju temelječe tesne medsebojne odnose, zlasti med nacionalnim članom, kontaktnimi točkami Evropske pravosodne mreže v isti državi članici ter nacionalnimi korespondenti Eurojusta in Evropske pravosodne mreže. Za učinkovito sodelovanje se sprejmejo naslednji ukrepi:

(a)

nacionalni člani za vsak primer posebej obvestijo kontaktne točke Evropske pravosodne mreže o vseh primerih, glede katerih menijo, da bi jih bilo primerneje obravnavati v okviru te mreže;

(b)

sekretariat Evropske pravosodne mreže je del osebja Eurojusta. Deluje kot ločena organizacijska enota. Uporablja lahko administrativna sredstva, ki so potrebna za opravljanje nalog Evropske pravosodne mreže ter za kritje stroškov plenarnih sestankov mreže. Če so plenarni sestanki v prostorih Sveta v Bruslju, se lahko krijejo le potni stroški in stroški tolmačenja. Če so plenarni sestanki v državi članici, ki je predsedujoča Svetu, se lahko krije le del skupnih stroškov sestanka;

(c)

kontaktne točke Evropske pravosodne mreže so lahko za vsak primer posebej vabljene na sestanke Eurojusta.

2.   Brez poseganja v člen 4(1) je sekretariat mreže skupnih preiskovalnih enot in mreže, ustanovljene s Sklepom 2002/494/PNZ del osebja Eurojusta. Ti sekretariati delujejo kot ločene organizacijske enote. Uporabljajo lahko administrativna sredstva Eurojusta, ki so potrebna za opravljanje njihovih nalog. Usklajevanje med sekretariati zagotavlja Eurojust.

Ta odstavek se uporablja za sekretariat vsake nove mreže, vzpostavljene s sklepom Sveta, kadar ta sklep določa, da sekretariat zagotavlja Eurojust.

3.   Mreža, ustanovljena s Sklepom 2008/852/PNZ, lahko zahteva, da Eurojust mreži zagotovi sekretariat. V primeru tovrstne zahteve se uporabi odstavek 2.“;

24.

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Odnosi z institucijami, organi in agencijami Skupnosti ali Unije

1.   Eurojust lahko vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z institucijami, organi in agencijami, ki so bile ustanovljene s Pogodbama o ustanovitvi Evropskih skupnosti in Pogodbo o Evropski uniji ali na podlagi teh pogodb, v kolikor je to pomembno za opravljanje njegovih nalog. Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje vsaj z:

(a)

Europolom;

(b)

OLAF;

(c)

Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex);

(d)

Svetom, zlasti s Skupnim situacijskim centrom.

Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje tudi z Evropsko mrežo za usposabljanje na področju sodstva.

2.   Eurojust lahko s subjekti iz odstavka 1 sklene sporazume ali delovne dogovore. Takšni sporazumi ali delovni dogovori zlasti lahko urejajo izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, in dodelitev častnikov za zvezo Eurojustu. Takšen sporazum ali delovni dogovor se lahko sklene le po posvetovanju Eurojusta s skupnim nadzornim organom glede določb o varstvu podatkov in po odobritvi Sveta, ki odloča s kvalificirano večino. Eurojust obvesti Svet o vseh načrtih za začetek takšnih pogajanj, Svet pa lahko sprejme kakršne koli sklepe, ki so po njegovem mnenju ustrezni.

3.   Preden začne takšen sporazum ali dogovor iz odstavka 2 veljati, lahko Eurojust od subjektov iz odstavka 1 neposredno prejme in uporabi informacije, vključno z osebnimi podatki, kolikor je to potrebno za legitimno opravljanje nalog Eurojusta, ter tem subjektom lahko neposredno posreduje informacije, vključno z osebnimi podatki, kolikor je to potrebno za legitimno opravljanje prejemnikovih nalog in je v skladu s pravili o varstvu podatkov, določenimi v tem sklepu.

4.   OLAF lahko prispeva k delu Eurojusta tako, da koordinira preiskave in pregon v zvezi z varstvom finančnih interesov Evropskih skupnosti, bodisi na pobudo Eurojusta ali na svojo pobudo, če zadevni pristojni nacionalni organi takšnemu sodelovanju ne nasprotujejo.

5.   Za namene prejemanja in pošiljanja informacij med Eurojustom in OLAF in brez poseganja v člen 9 države članice zagotovijo, da se nacionalni člani Eurojusta obravnavajo kot pristojni organi držav članic izključno za namene Uredbe (ES) št. 1073/1999 in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (16). Izmenjava informacij med OLAF in nacionalnimi člani ne posega v informacije, ki jih je treba predložiti drugim pristojnim organom v skladu z navedenimi predpisi.

25.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 26a

Odnosi s tretjimi državami in organizacijami

1.   Eurojust lahko vzpostavi in vzdržuje sodelovanje, če je to potrebno za opravljanje njegovih nalog, tudi z naslednjimi subjekti:

(a)

tretjimi državami;

(b)

organizacijami, kot so:

(i)

mednarodne organizacije in njihovi podrejeni organi javnega prava;

(ii)

drugi organi javnega prava, ki temeljijo na sporazumu med dvema ali več državami, in

(iii)

Mednarodna organizacija kriminalistične policije (Interpol).

2.   Eurojust lahko sklene sporazume s subjekti iz odstavka 1. Takšni sporazumi zlasti lahko urejajo izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, in dodelitev častnikov za zvezo ali sodnikov za zvezo Eurojustu. Takšni sporazumi se lahko sklenejo le po posvetovanju Eurojusta s skupnim nadzornim organom glede določb o varstvu podatkov in po odobritvi Sveta, ki odloča s kvalificirano večino. Eurojust obvesti Svet o vseh načrtih za začetek takšnih pogajanj, Svet pa lahko sprejme kakršne koli sklepe, ki so po njegovem mnenju ustrezni.

3.   Sporazumi iz odstavka 2, ki vsebujejo določbe o izmenjavi osebnih podatkov se lahko sklenejo le, če za zadevni subjekt velja konvencija Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 ali na podlagi ocene, v kateri je potrjeno, da ta subjekt zagotavlja zadostno raven varstva podatkov.

4.   Sporazumi iz odstavka 2 vsebujejo določbe o spremljanju njihovega izvajanja, vključno z izvajanjem pravil o varstvu podatkov.

5.   Pred začetkom veljavnosti sporazumov iz odstavka 2 lahko Eurojust neposredno prejme informacije, vključno z osebnimi podatki, če je to potrebno za legitimno opravljanje njegovih nalog.

6.   Pred začetkom veljavnosti sporazumov iz odstavka 2 lahko Eurojust pod pogoji iz člena 27(1) tem subjektom neposredno pošlje informacije, razen osebnih podatkov, če je to potrebno za legitimno opravljanje prejemnikovih nalog.

7.   Eurojust lahko pod pogoji iz člena 27(1) pošlje osebne podatke subjektom iz odstavka 1, kadar:

(a)

je to v posameznih primerih potrebno zaradi preprečevanja ali boja proti kaznivim dejanjem, za katera je Eurojust pristojen, in

(b)

je Eurojust z zadevnim subjektom sklenil sporazum iz odstavka 2, ki je začel veljati in dovoljuje prenos takšnih podatkov.

8.   Eurojust skupnemu nadzornemu organu in zadevnim državam članicam nemudoma sporoči vsako naknadno neizpolnjevanje ali znatno verjetnost neizpolnjevanja pogojev iz odstavka 3 s strani subjektov iz odstavka l. Skupni nadzorni organ lahko prepreči nadaljnjo izmenjavo osebnih podatkov z zadevnimi subjekti, dokler se ne prepriča, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za izboljšanje stanja.

9.   Tudi če pogoji iz odstavka 7 niso izpolnjeni, lahko nacionalni član, ki deluje kot nacionalni pristojnosti organ in v skladu z določbami zakonodaje svoje države članice, izjemoma in v primeru, da je treba sprejeti nujne ukrepe za odpravo neposredne resne nevarnosti, ki ogroža osebo ali javno varnost, izmenja informacije, ki zajemajo osebne podatke. Za zakonitost odobritve takšnega prenosa je odgovoren nacionalni član. Nacionalni član hrani zapis o prenosu podatkov in razlogih za takšen prenos. Prenos podatkov se dovoli le, če se prejemnik obveže, da se bodo podatki uporabili samo za namen, za katerega so bili poslani.“;

26.

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Prenos podatkov

1.   Preden si Eurojust izmenja informacije s subjekti iz člena 26a, nacionalni član države članice, ki je predložila informacije, da svoje soglasje za prenos teh informacij. Nacionalni član se po potrebi posvetuje s pristojnimi organi držav članic.

2.   Eurojust je odgovoren za zakonitost prenosa podatkov. Eurojust vodi evidenco o vsakem prenosu podatkov v skladu s členoma 26 in 26a in o razlogih za takšen prenos. Podatki se prenesejo samo v primeru, če se prejemnik zaveže, da bodo uporabljeni le za namen, za katerega so bili poslani.“;

27.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 27a

Sodniki za zvezo, napoteni v tretje države

1.   Da bi olajšali pravosodno sodelovanje s tretjimi državami v primerih, ko Eurojust nudi pomoč v skladu s tem sklepom, lahko kolegij Eurojusta na podlagi dogovora s tretjo državo iz člena 26a napoti sodnike za zvezo v to tretjo državo. Pred začetkom pogajanj s tretjo državo se pridobi soglasje Sveta, ki odloča s kvalificirano večino. Eurojust obvesti Svet o vseh načrtih za začetek takšnih pogajanj, Svet pa lahko sprejme kakršne koli sklepe, ki so po njegovem mnenju ustrezni.

2.   Sodnik za zvezo iz odstavka 1 mora imeti izkušnje pri delu z Eurojustom in ustrezno znanje o pravosodnem sodelovanju in delovanju Eurojusta. O napotitvi sodnika za zvezo v imenu Eurojusta se predhodno dogovorita sodnik in njegova država članica.

3.   Če se sodnik za zvezo, ki ga napoti Eurojust, izbere med nacionalnimi člani, namestniki ali pomočniki:

(i)

zamenjavo na njegovem mestu nacionalnega člana, namestnika ali pomočnika opravi država članica;

(ii)

ne sme več izvrševati pooblastil, ki so mu bila podeljena v skladu s členi 9a do 9e.

4.   Brez poseganja v člen 110 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, kakor so določeni z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (17), kolegij pripravi pravila za napotitev sodnikov za zvezo in v ta namen v posvetovanju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe.

5.   Delovanje sodnikov za zvezo, ki jih je napotil Eurojust, nadzira skupni nadzorni organ. Sodniki za zvezo o svojem delovanju poročajo kolegiju, ki o tem letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Sodniki za zvezo obvestijo nacionalne člane in pristojne nacionalne organe o vseh primerih, ki zadevajo njihovo državo članico.

6.   Pristojni organi držav članic in sodniki za zvezo iz odstavka 1 se lahko neposredno obrnejo drug na drugega. V takšnih primerih sodnik za zvezo o teh stikih obvesti nacionalnega člana.

7.   Sodniki za zvezo iz odstavka 1 so povezani s sistemom vodenja zadev.

Člen 27b

Zaprosila za pravosodno sodelovanje, naslovljena na tretje države in predložena s strani tretjih držav

1.   Eurojust lahko usklajuje izvrševanje zaprosila za pravosodno sodelovanje, ki ga je predložila tretja država, če so ta zaprosila del iste preiskave in zahtevajo izvršitev v vsaj dveh državah članicah, pod pogojem, da se s tem strinjajo zadevne države članice. Zaprosila iz tega odstavka lahko Eurojustu pošlje tudi pristojni nacionalni organ.

2.   V nujnih primerih in v skladu s členom 5a lahko zaprosila iz odstavka 1 tega člena, ki jih je izdala tretja država, ki ima z Eurojustom sklenjen sporazum o sodelovanju, sprejema in obdeluje NKE za usklajevanje v nujnih razmerah.

3.   Brez poseganja v člen 3(2) lahko Eurojust v primerih, ko gre za zaprosila za pravosodno sodelovanje v zvezi z isto preiskavo, izvršiti pa jih je treba v tretji državi, olajša tudi pravosodno sodelovanje s to tretjo državo, pod pogojem, da se s tem strinjajo zadevne države članice.

4.   Zaprosila iz odstavkov 1, 2 in 3 se lahko pošljejo prek Eurojusta, če je to v skladu z instrumenti, ki se uporabljajo za odnose med to tretjo državo in Evropsko unijo ali zadevnimi državami članicami.

Člen 27c

Odgovornost, razen odgovornosti za nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov

1.   Pogodbene odgovornosti Eurojusta ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   V primeru nepogodbenih odgovornosti Eurojust neodvisno od morebitne odgovornosti v skladu s členom 24 poravna škodo, ki je nastala po krivdi kolegija ali osebja Eurojusta pri opravljanju njihovih dolžnosti, če se jim ta škoda lahko pripiše, in ne glede na različne postopke za zahtevo odškodnine, ki obstajajo v skladu s pravom držav članic.

3.   Odstavek 2 se uporablja tudi za škodo, ki je nastala po krivdi nacionalnega člana, namestnika ali pomočnika pri opravljanju njegovih nalog. Vendar pa v primeru, kadar deluje na podlagi pooblastil, ki so mu bila dodeljena v skladu s členi 9a do 9e, njegova država članica izvora povrne Eurojustu zneske, ki jih je ta plačal za poravnavo škode.

4.   Oškodovana stranka ima pravico zahtevati, da se Eurojust tožbe vzdrži ali jo opusti.

5.   Nacionalna sodišča držav članic, pristojna za reševanje sporov, ki se nanašajo na odgovornost Eurojusta iz tega člena, se določijo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (18).

28.

v drugem stavku člena 28(2) se za besedo „Svetu“ vstavi besedilo „, ki odloča s kvalificirano večino“;

29.

člen 29 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

besedilo „soglasno imenuje Kolegij“ se nadomesti z besedilom „imenuje kolegij, ki odloča z dvotretjinsko večino“;

(ii)

doda se naslednji stavek:

„Komisija lahko sodeluje pri postopku izbire in v izbirni komisiji.“;

(b)

v odstavku 2 se drugi stavek nadomesti z:

„Mandat se lahko enkrat podaljša brez razpisa, če tako s tričetrtinsko večino odloči Kolegij in z isto večino imenuje upravnega direktorja.“;

(c)

v odstavku 5 se doda naslednji stavek:

„V ta namen je v sodelovanju s Kolegijem odgovoren za vzpostavitev in izvajanje učinkovitega postopka za spremljanje in ocenjevanje uspešnosti Europola pri doseganju zastavljenih ciljev. Upravni direktor Kolegiju redno poroča o rezultatih tega spremljanja.“;

30.

člen 30 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

v četrtem stavku se doda besedilo „ki lahko pomagajo tudi nacionalnemu članu“;

(ii)

zadnji stavek se nadomesti z naslednjim

„Kolegij sprejme vse potrebne izvedbene ukrepe za začasno dodeljene nacionalne strokovnjake.“;

(b)

v odstavku 3 se doda besedilo „in sicer brez poseganja v člen 25a(1)(c) in 25a(2)“;

31.

člen 32 se spremeni:

(a)

naslov se nadomesti z naslednjim:

(b)

doda se naslednji odstavek:

„3.   Komisija ali Svet lahko Eurojust zaprosita za mnenje o vseh osnutkih instrumentov, pripravljenih v skladu z naslovom VI Pogodbe.“;

32.

člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33

Finance

1.   Plače in drugi prejemki nacionalnih članov, namestnikov in pomočnikov iz člena 2(2) krije njihova država članica.

2.   Kadar nacionalni člani, namestniki in pomočniki delujejo v okviru nalog Eurojusta, se nastali stroški iz teh dejavnosti obravnavajo kot odhodki iz poslovanja v smislu člena 41(3) Pogodbe.“;

33.

člen 35(1) se spremeni:

(a)

besedilo „31. marca“ se nadomesti z besedilom „10. februarja“;

(b)

doda se naslednji stavek

„Evropska pravosodna mreža in mreže iz člena 25a(2) se pravočasno in še preden se ocena pošlje Komisiji obvestijo o tistih delih, ki se nanašajo na dejavnosti njihovih sekretariatov.“;

34.

člen 36 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„2.   Računovodja Eurojusta predloži vsako leto najpozneje do 31. marca naslednjega finančnega leta računovodji Komisije in Računskega sodišča okvirno bilanco računov skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za navedeno finančno leto.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Eurojust pošlje poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za finančno leto Evropskemu parlamentu in Svetu 31. marca naslednjega leta.“;

(c)

v odstavku 10 se besedilo „30. aprilom“ nadomesti z besedilom „15. majem“;

35.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 39a

Tajni podatki EU

Eurojust pri ravnanju s tajnimi podatki EU uporablja načela varovanja tajnosti in minimalne zahteve iz Sklepa Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (19).

36.

člen 41 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 41

Poročanje

1.   Države članice uradno obvestijo Eurojust in generalni sekretariat Sveta o imenovanju in vseh spremembah v zvezi z imenovanji nacionalnih članov, namestnikov, pomočnikov in oseb iz člena 12(1) in (2). Generalni sekretariat Sveta pripravi posodobljeni seznam teh oseb ter vsem državam članicam in Komisiji posreduje imena in podatke, potrebne za navezavo stikov z njimi.

2.   Dokončno imenovanje nacionalnega člana ne more začeti učinkovati pred dnem, ko generalni sekretariat Sveta prejme uradno obvestilo iz odstavka 1 in člena 9a(3).“;

37.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 41a

Ocena

1.   Kolegij pred 4. junijem 2014, in nato vsakih pet let, naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja tega sklepa ter dejavnosti Eurojusta.

2.   Z vsako oceno se ovrednotijo učinek tega sklepa, uspešnost Europola pri doseganju ciljev iz tega sklepa ter učinkovitost in uspešnost Eurojusta. Kolegij v posvetovanju s Komisijo določi ustrezna pravila.

3.   Evalvacijsko poročilo vsebuje rezultate ocene in priporočila. To poročilo se predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter se ga objavi.“;

38.

doda se Priloga, besedilo katere je v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Prenos

1.   Države članice po potrebi čim prej uskladijo svoje nacionalne predpise s tem sklepom, v vsakem primeru pa najpozneje do 4. junija 2011.

2.   Komisija redno preverja izvajanje Sklepa 2002/187/PNZ, kakor je bil spremenjen, s strani držav članic ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu, pri tem pa po potrebi predlaga izboljšanje pravosodnega sodelovanja in delovanja Eurojusta. To velja zlasti za zmogljivosti Eurojusta za pomoč državam članicam pri boju proti terorizmu.

Člen 3

Začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 16. decembra 2008

Za Svet

Predsednica

R. BACHELOT-NARQUIN


(1)  Mnenje z dne 2. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(3)  UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

(4)  UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(5)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(6)  UL L 105, 27.4.1996, str. 1.

(7)  V času sprejetja tega sklepa so pristojnosti Europola določene v členu 2(1) Konvencije z dne 26. julija 1995 o ustanovitvi Evropskega policijskege urada (Konvencija Europol) (UL C 316, 27.11.1995, str. 2), kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 2003 (UL C 2, 6.1.2004, str. 1) in Prilogo k temu protokolu. Vendar pa bodo pristojnosti Eurojusta določene s členom 4(1) Sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskege urada (Europol) in z njegovo prilogo, ko bo le ta začel veljati.

(8)  UL L 162, 20.6.2002, str. 1.“;

(9)  UL L 167, 26.6.2002, str. 1.

(10)  UL L 332, 18.12.2007, str. 103.

(11)  UL L 301, 12.11.2008, str. 38.“;

(12)  UL L 253, 29.9.2005, str. 22.“;

(13)  UL L 105, 13.4.2006, str. 54.“;

(14)  UL L 348, 24.12.2008, str. 130.“;

(15)  Sklep Sveta 2000/641/PNZ z dne 17. oktobra 2000 o ustanovitvi Sekretariata za skupne nadzorne organe za varstvo podatkov, ustanovljene s Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencijo o Europolu), Konvencijo o uporabi informacijske tehnologije za carinske namene in Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma o postopni odpravi mejnih kontrol na skupnih mejah (Schengensko konvencijo) (UL L 271, 24.10.2000, str. 1).“;

(16)  UL L 136, 31.5.1999, str. 8.“;

(17)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(18)  UL L 12, 16.1.2001, str. 1.“;

(19)  UL L 101, 11.4.2001, str. 1.“;


PRILOGA

„PRILOGA

Seznam iz člena 13(10) z navedbo minimalnih informacij, ki se v skladu s členom 13(5), (6) in (7) pošljejo Eurojustu, če so na voljo

1.

Za primere iz člena 13(5):

(a)

sodelujoče države članice;

(b)

vrsta zadevnih kaznivih dejanj;

(c)

datum sporazuma o ustanovitvi enote;

(d)

predvideno trajanje delovanja enote, vključno s spremembo tega trajanja;

(e)

podatki o vodji enote za vsako sodelujočo državo članico;

(f)

kratek povzetek rezultatov skupnih preiskovalnih enot.

2.

Za primere iz člena 13(6)(a):

(a)

podatki, s katerimi se ugotovi identiteta osebe, skupine ali organizacije, ki je predmet kazenske preiskave ali se kazensko preganja;

(b)

zadevne države članice;

(c)

zadevno kaznivo dejanje in okoliščine tega dejanja;

(d)

podatki, povezani z zaprosili (ali odločitvami za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja), ki se predložijo, vključno z:

(i)

datumom zahtevka;

(ii)

organom prosilcem ali izdajateljem;

(iii)

zaprošenim organom ali izvršilnim organom;

(iv)

vrsto zaprosila (zahtevanimi ukrepi);

(v)

podatkom, ali je bilo zaprosilo izvršeno ali ne; če ne, s kakšno utemeljitvijo.

3.

Za primere iz člena 13(7)(a):

(a)

zadevne države članice in pristojni organi;

(b)

podatki, s katerimi se ugotovi identiteta osebe, skupine ali organizacije, ki je predmet kazenske preiskave ali se kazensko preganja;

(c)

zadevno kaznivo dejanje in okoliščine tega dejanja.

4.

Za primere iz člena 13(7)(b):

(a)

zadevne države članice in pristojni organi;

(b)

podatki, s katerimi se ugotovi identiteta osebe, skupine ali organizacije, ki je predmet kazenske preiskave ali se kazensko preganja;

(c)

vrsta pošiljke;

(d)

vrsta kaznivega dejanja, v povezavi s katerim se opravi nadzorovana pošiljka.

5.

Za primere iz člena 13(7)(c):

(a)

država prosilka ali izdajateljica;

(b)

zaprošena država ali država izvršiteljica;

(c)

opis težav.“


Top