17.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/3

(1)

Svet je julija 2002 z Uredbo (ES) št. 1338/2002 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev („obstoječi ukrepi“) pri 7,1 % uvoza sulfanilne kisline, ki spada pod oznako KN ex29214210 (oznaka TARIC 2921421060) s poreklom iz Indije. Uvedeni ukrepi temeljijo na ugotovitvah glede protisubvencijskega postopka v skladu s členom 10 osnovne uredbe („prvotna preiskava“).

(2)

Hkrati je Svet z Uredbo (ES) št. 1339/2002 (3) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 18,3 % na uvoz navedenega izdelka s poreklom iz Indije.

(3)

Komisija je v okviru zgoraj omenjenih izravnalnih in protidampinških postopkov s Sklepom 2002/611/ES (4) sprejela cenovno zvezo, ki jo je ponudil indijski izvozni proizvajalec Kokan Synthetics and Chemicals Pvt. Ltd („Kokan“).

(4)

Kokan je decembra 2003 obvestil Komisijo, da želi prostovoljno umakniti svojo zavezo. V skladu s tem je bil Sklep Komisije o sprejetju zaveze razveljavljen s Sklepom Komisije 2004/255/ES (5).

(5)

Komisija je aprila 2005 po zahtevi, ki jo je vložilo podjetje Kokan, začela (6) delni vmesni pregled v skladu s členom 19 osnovne uredbe in členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (7) („osnovna protidampinška uredba“), omejena pa je bila na področje proučitve sprejemljivosti zaveze, ki jo je ponudila družba.

(6)

Komisija je po preiskavi decembra 2005 s sklepom 2006/37/ES (8) sprejela zavezo, ki jo je ponudilo podjetje Kokan v zvezi s protidampinškimi in izravnalnimi postopki, ki so povezani z uvozom sulfanilne kisline s poreklom iz Indije.

(7)

Januarja 2006 so bile kot posledica preiskave iz uvodne izjave 6 z namenom upoštevanja omenjene zaveze spremenjene Uredba Sveta (ES) št. 123/2006 (9), Uredba (ES) št. 1338/2002 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz Indije ter Uredba (ES) št. 1339/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz sulfanilne kisline s poreklom med drugim iz Indije.

(8)

Svet je po reviziji v skladu z določbami člena 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 z Uredbo (ES) št. 1000/2008 (10), uvedel protidampinške dajatve pri uvozu sulfanilne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Indije.

(9)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (11) obstoječih ukrepov 24. aprila 2007 prejela zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Ta zahtevek sta vložila dva proizvajalca Skupnosti („vlagatelja“), ki predstavljata 100 % proizvodnje sulfanilne kisline v Skupnosti.

(10)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka teh ukrepov subvencioniranje in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovila.

(11)

Komisija je proučila dokaze, ki sta jih predložila vlagatelja, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 18 osnovne uredbe. Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom 24. julija 2007 s sporočilom o začetku, ki je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (12), najavila začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(12)

Treba je poudariti, da je Komisija pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepa in v skladu s členoma 10(9) in 22(1) osnovne uredbe uradno obvestila vlado Indije, da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, ter jo povabila k posvetovanjem, da bi pojasnili položaj glede vsebine pritožbe in da bi dosegli vzajemno dogovorjeno rešitev. Vlada Indije se ni odzvala na povabilo k posvetovanjem. Na posvetovanja glede spodaj omenjenega delnega vmesnega pregleda so bili na enak način povabljeni indijski organi, ki so se odzvali. Posvetovanja niso pripeljala do skupne rešitve, s katero bi se pregled štel za neupravičenega.

(13)

Komisija je z obvestilom o začetku, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije29. septembra 2007 (13) („obvestilo o začetku v skladu s členom 19“), v skladu s členom 19 osnovne uredbe na lastno pobudo začela delni vmesni pregled, saj je Komisija imela na voljo zadostne prima facie dokaze, da so se okoliščine glede subvencioniranja, na podlagi katerih so bili določeni ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

(14)

Pregled se je omejil na raven subvencioniranja podjetja Kokan, ki je bilo navedeno v Prilogi k členu 19 obvestila o začetku, prav tako pa tudi na druge izvoznike, ki so bili vabljeni, da se javijo v okviru pogojev in časovnega roka, ki so bili navedeni v obvestilu o začetku.

(15)

Preiskava glede nadaljevanja ali ponovnega pojava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). V tem obdobju se je hkrati izvedla preiskava domnevnih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih se je začel delni vmesni pregled. Proučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajemalo obdobje od leta 2003 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („zadevno obdobje“).

(16)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in delnega vmesnega pregleda uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter njihova združenja, predstavnike držav izvoznic, vlagatelja in proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim stranem je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku.

(17)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(18)

Vsem znanim zadevnim strankam so bili pri pregledu zaradi izteka ukrepa poslani vprašalniki, tj. dvema proizvajalcema Skupnosti, proizvajalcu izvozniku v Indiji in znanim uvoznikom ter uporabnikom in vladi Indije. Ob upoštevanju delnega vmesnega pregleda so bili vprašalniki poslani izvoznemu proizvajalcu v Indiji in vladi Indije.

(19)

Vlada Indije je vrnila izpolnjen vprašalnik, prav tako pa tudi oba proizvajalca Skupnosti, proizvajalec izvoznik iz zadevne države in štirje uporabniki. Vendar pa vprašalnika ni izpolnil nihče izmed uvoznikov, prav tako pa Komisiji niso predložili kakršnih koli informacij ali se oglasili v času preiskave.

(20)

Komisija je poiskala in preverila informacije, ki jih je štela za potrebne pri ugotavljanju možnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava subvencioniranja in nastale škode ter interesov Skupnosti, prav tako pa tudi domnevno spremenjene ravni subvencioniranja. Zato je Komisija opravila preveritvene obiske v prostorih vlade Indije v Delhiju, vlade Maharaštre v Bombaju, Indijske centralne banke v Bombaju in v naslednjih podjetjih:

(21)

Izdelek, ki se pregleduje, je sulfanilna kislina s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“), ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex29214210 (oznaka TARIC 2921421060). V osnovi obstajata dve stopnji sulfanilne kisline, ki se ločita glede na čistost: kislina tehnične kakovosti in kislina očiščene kakovosti. Kislina očiščene kakovosti je včasih na trgu prisotna v obliki soli sulfanilne kisline. Sulfanilna kislina se uporablja kot surovina v proizvodnji optičnih belil, dodatkov za beton, barvil za hrano in posebnih barvil. Ker obstajajo različne rabe sulfanilne kisline in lahko uporabniki vse stopnje in oblike nadomestijo ter enakovredno uporabljajo, se jih torej kot pri prvotni preiskavi šteje za zgolj en izdelek.

(22)

Kot je pokazala prvotna preiskava, so te preiskave v zvezi s pregledom potrdile, da so sulfanilna kislina in njene soli čist izdelek, njihova kakovost in osnovne fizikalne lastnosti pa so enake ne glede na državo porekla. Zadevni izdelek in izdelki, ki jih proizvede in proda zadevni proizvajalec izvoznik na svojem domačem trgu ter izvozi v tretje države, prav tako pa tudi izdelki, ki jih proizvedejo in prodajo proizvajalci Skupnosti na trgu Skupnosti, imajo enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter v osnovi enako uporabo ter se jih zato šteje za podobne izdelke v smislu člena 1(5) osnovne uredbe.

(23)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(24)

Zgoraj navedene sheme (a), (b), (c) in (e) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča vlado Indije, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Izvozna in uvozna politika“, ki se od 1. septembra 2004 imenujejo „Zunanjetrgovinska politika“ in jih vsakih pet let izda Ministrstvo za trgovino ter jih redno posodablja. Za obdobje preiskave v zvezi s pregledom tega primera je pomemben en dokument Izvozne in uvozne politike, tj. petletni načrt za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 2004–2009“). Poleg tega vlada Indije določi postopke, ki urejajo politiko EXIM 2004–2009, v „Priročniku postopkov – od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009, Zvezek I“ („HOP I 2004–2009“).

(25)

Sheme oprostitve davka na dohodek, navedene zgoraj pod točko (d), temeljijo na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga letno spreminja Zakon o financah.

(26)

S shemo (f) upravlja država Maharaštra in temelji na resolucijah Ministrstva vlade Maharaštre za industrijo, energijo in delo.

(27)

Shema izvoznih kreditov, navedena zgoraj pod točko (g), temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki Indijski centralni banki („ICB“) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(28)

Ugotovljeno je bilo, da se sodelujoči proizvajalec izvoznik ni nahajal v SPEC niti v SPCC. Kljub temu se je sodelujoči proizvajalec izvoznik vključil v SIUE in je prejel izravnalne subvencije v OPP. Opis in presoja spodaj je torej omejena na SIUE.

(29)

Natančni podatki o SIUE se nahajajo v poglavju 6 politike EXIM 2004–2009 in v HOP I 2004–2009.

(30)

Z izjemo izključno trgovskih družb so lahko v SIUE ali SPEC vključene vse družbe, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev. Podjetja v industrijskem sektorju morajo izpolnjevati minimalen investicijski prag fiksnih sredstev (10 milijonov indijskih rupij), da so lahko upravičena do SIUE.

(31)

SIUE se lahko nahaja in ustanovi kjer koli v Indiji.

(32)

Vloga za status SIUE mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let o med drugim načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo vlogo podjetja, se pogoji za sprejem posredujejo podjetju. Sporazum o priznanju statusa SIUE podjetja velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(33)

Ključna obveznost SIUE, kot je določeno v politiki EXIM 2004–2009, je doseči neto devizni zaslužek („NDZ“), kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (pet let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(34)

Enote SIUE so upravičene do naslednjih koncesij:

(35)

Enote, ki delujejo po teh shemah, v skladu z oddelkom 65 Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci.

(36)

Te enote so zakonsko zavezane voditi natančno evidenco vseh uvozov, potrošnje in uporabe vsega uvoženega materiala ter opravljenega izvoza v skladu z oddelkom 6.11.1 HOP I 2004–2009. Ti dokumenti se periodično predložijo pristojnim organom v okviru četrtletnih in letnih poročil o napredku.

(37)

Vendar pa se „v nobenem primeru (od IUE) ne sme zahtevati, da vsako uvozno pošiljko uskladi s svojim izvozom, transferji v druge enote, prodajo DTA ali zalogami“, kot je zapisano v oddelku 6.11.2 FTP 2004–2009.

(38)

Domača prodaja se odpremi in registrira na podlagi samocertificiranja. Postopek odpreme izvoznih pošiljk IUE nadzoruje carinski/trošarinski uslužbenec, ki je stalno nameščen pri IUE.

(39)

V zadevnem primeru je sodelujoči proizvajalec izvoznik uporabil shemo za namene dobave blaga, ki je na domačem trgu oproščeno trošarine, ter dobil povračilo centralnega prometnega davka in delno povračilo carine za gorivo, ki so ga dobavile domače naftne družbe. Preiskava je pokazala, da zadevni proizvajalec izvoznik ni bil upravičen do subvencij v okviru določb o oprostitvah od davka od dohodka SIUE.

(40)

V primeru oprostitve trošarine za blago, ki je bilo dobavljeno na domačem trgu, je bilo ugotovljeno, da se lahko carina, ki je bila plačana pri nakupu, ki ga je izvedla enota, ki ni enota SIUE, uporabi kot kredit za prihodnje dajatve (ti. mehanizem CENVAT). Zato trošarina, ki je plačana za nakupe, ni dokončna. S pomočjo kredita „CENVAT“ lahko dokončna dajatev bremeni samo dodano vrednost, ne pa tudi surovine. Tako z oprostitvijo trošarine pri nakupu, ki ga opravi enota IUE, ni opuščen noben vladni dohodek in zaradi tega IUE ne pridobi nobene dodatne koristi.

(41)

Povračilo centralnega prometnega davka in delno povračilo carine, plačane za gorivo, ki so ga dobavile domače naftne družbe, sta subvenciji v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako IUE omogoča dodelitev subvencije v smislu člena 2(2) osnovne uredbe, ker je likvidnost izboljšana s pridobitvijo povračil centralnega prometnega davka in carin, ki se jih ponavadi plača za gorivo. Subvencije so zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične in kot subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi po členu 3(4)(a) osnovne uredbe. Izvozni cilj SIUE, ki je določen v odstavku 6.1 politike EXIM 02–07 je conditio sine qua non za uveljavljanje spodbud.

(42)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi centralnega prometnega davka, ki se povrne za blago, nabavljeno na domačem trgu, in delnega povračila carin, ki se jih plača za gorivo, ki je bilo nabavljeno na domačem trgu v obdobju preiskave. Obvezne pristojbine za pridobitev subvencije so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako ugotovljena višina subvencije pa določena kot števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na zadevni izvozni promet v obdobju preiskave kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Tako dobljena stopnja subvencije znaša 3,2 %.

(43)

Podroben opis DEPBS se nahaja v oddelku 4.3 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 4.37–4.53 HOP I 2004–2009.

(44)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP ni prejemal nobenih subvencij v okviru DEPBS. Zato ni bilo potrebe, da bi še naprej analizirali omenjeno shemo v tej preiskavi.

(45)

Podroben opis SSIIB se nahaja v poglavju 5 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 5 HOP I 2004–2009.

(46)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP ni prejemal nobenih subvencij v okviru SSIIB. Zato ni bilo potrebe, da bi še naprej analizirali omenjeno shemo v tej preiskavi.

(47)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP ni prejemal nobenih subvencij v okviru ITES. Zato ni bilo potrebe, da bi še naprej analizirali omenjeno shemo v tej preiskavi.

(48)

Podroben opis sheme se nahaja v poglavjih od 4.1 do 4.1.14 politike EXIM 2004–2009 in poglavjih od 4.1 do 4.30 HOP I 2004–2009. Ime sheme je bilo spremenjeno v Shemo za vnaprejšnjo pripustitev in se uporablja od 1. aprila 2006.

(49)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalec izvoznik v OPP ni prejemal nobenih subvencij v okviru ARO. Zato ni bilo potrebe, da bi še naprej analizirali omenjeno shemo v tej preiskavi.

(50)

Da bi spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja države Maharaštra, dodeljuje VM od leta 1964 v okviru sheme, splošno znane kot „paketna shema spodbud“ (PSS), ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe velikokrat spremenjena in „Shema 2001“ je veljala od 1. aprila 2001 do 31. marca 2006, potem pa je bila njena veljavnost podaljšana za eno leto do 31. marca 2007. PSS VM sestavlja veliko podshem, od katerih so najpomembnejše: (i) povračilo davka octroi/vstopnega davka, (ii) oprostitev plačila dajatve za elektriko in (iii) oprostitev/odlog plačila lokalnega prometnega davka. Po podatkih VM, shema iz leta 2001 ne vključuje kasnejše sheme davkov, tj. oprostitev od plačila prometnega davka niti odlog plačila prometnega davka. Med preiskavo se je ugotovilo, da je upravičenost podjetja do subvencij v okviru sheme določena v „Certifikatu za izpolnjevanje pogojev“. Med preiskavo se je ugotovilo, da je bila edina podshema, ki jo je uporabljal sodelujoči proizvajalec izvoznik med OPP, shema, ki se nanaša na odloge plačila prometnega davka (del (iii) zgoraj).

(51)

Da bi izpolnili pogoje za upravičenost, morajo podjetja praviloma vlagati v manj razvita območja države (ki so klasificirana po kategorijah glede na njihov gospodarski razvoj, npr. slabo razvita območja, slabše razvita območja, najslabše razvita območja) tako, da ustanovijo nov industrijski obrat ali pa z večjo kapitalsko investicijo v razširitev ali diverzifikacijo že obstoječega industrijskega obrata. Glavno merilo za določitev višine spodbud je klasifikacija območja, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(52)

Certifikat o upravičenosti izdaja VM sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, pod pogojem, da je podjetje pridobilo v okviru podsheme odloga plačila prometnega davka dovoljenje, da odloži plačilo državnega prometnega davka, ki je bil pobran na domačem trgu za obdobje 12 let po zbiranju.

(53)

PSS vlade Maharaštre zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Zgoraj proučena podshema predstavlja finančni prispevek vlade Maharaštre, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade Maharaštre, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinese ta odlog družbi korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(54)

Podshema je na voljo samo družbam, ki so vlagale v posebej določena geografska območja v pristojnosti države Maharaštra. Ni pa na voljo družbam zunaj teh območij. Stopnja ugodnosti se glede na zadevno območje razlikuje. V skladu s členom 3(2)(a) in členom 3(3) osnovne uredbe je shema specifična in zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(55)

Višina odloga državnega prometnega davka v okviru elementa odloga sheme, ki se pobira v OPP v zvezi s pregledom, se šteje za enakovredno posojilu brez obresti v višini enake vsote, ki ga dodeli VM. Subvencija za sodelujočega proizvajalca izvoznika se torej izračuna na osnovi obresti, ki so bile plačane v primerjavi s komercialnim posojilom podjetja med OPP.

(56)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije (imenovalec) dodeljeni na skupni izvozni promet v OPP kot ustrezen denominator, ker subvencija ni odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine.

(57)

Na podlagi zgoraj navedenega je višina subvencije, ki jo je družba pridobila v okviru te sheme, 0,6 %.

(58)

Natančni podatki o shemi so navedeni v Master Circular IECD št. 02/04.02.02/2006-07 (izvozni kredit v tujini in Master Circular IECD št. 01/04.02.02/2006-07 (izvozni kredit v rupijah)) ICB, ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(59)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki. Ugotovljeno je bilo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik koristil ugodnosti v okviru SIK.

(60)

V okviru te sheme ICB obvezujoče določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah ali v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku, z namenom „omogočiti izvoznikom dostop do kreditov z mednarodno konkurenčnimi obrestnimi merami“. SIK sestavljata dve podshemi, shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za embaliranje“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, embaliranja in/ali odpreme blaga pred izvozom, in shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital z namenom financiranja izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(61)

Kot posledica Master Circulars ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po prioritetnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene izključno po tržnih pogojih.

(62)

Prvič, prioritetne obrestne mere kredita SIK, ki jih določa Master Circulars ICB, lahko zmanjšajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih in v tem primeru prenesejo korist na takega uvoznika v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Dodelitev subvencije je bila ugotovljena samo pri tistih sodelujočih izvoznikih, pri katerih so bile ugotovljene takšne razlike v obrestnih merah. Razlike v obrestnih merah kreditov na podlagi ICB Master Circulars in komercialnih „gotovinskih kreditov“ ni mogoče razložiti izključno s tržnim poslovanjem komercialne banke.

(63)

Drugič, kljub dejstvu, da prioritetne kredite v okviru SIK dodeljujejo komercialne banke, je ta subvencija finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. ICB je javni organ in tako spada pod „vlado“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe. Je v 100-odstotni lasti vlade, sledi ciljem javne politike, npr. monetarni politiki, njeno upravo pa imenuje vlada Indije. ICB usmerja zasebna telesa v smislu druge alinee člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe, ker so komercialne banke vezane na njene pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v Master Circulars ICB, ICB pa tudi določa, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta usmeritev komercialne banke zavezuje k izvajanju funkcij, omenjenih v členu 2(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru posojil v obliki prioritetnega financiranja izvoza. Takšen neposreden prenos sredstev bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se na noben bistven način ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Ta subvencija se pojmuje kot specifična in upravičena do izravnave, ker so prioritetne obrestne mere dostopne samo za financiranje izvoznih poslov, torej pogojene z opravljenim izvozom v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(64)

Višina subvencije je bila izračunana na osnovi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in obrestno mero, ki bi veljala, če bi se uporabljale enake obrestne mere kot veljajo za običajne komercialne kredite, ki jih uporablja določeno podjetje. Ta znesek subvencije (števec) je bil dodeljen na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen denominator v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je koristil ugodnosti v okviru SIK in pridobil subvencijo v višini 0,9 %.

(65)

Višina subvencij v OPP, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena ad valorem, je za preiskovanega proizvajalca izvoznika znašala 4,7 %.

(66)

Na podlagi pridobljenih informacij je sodelujoči proizvajalec izvoznik med OPP predstavljal 100 % izvoza sulfanilne kisline iz Indije v Skupnost. Podatki, ki bi kazali, da je bila stopnja subvencioniranja drugih morebitnih proizvajalcev izvoznikov nižja, niso bili na voljo.

(67)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi prenehanje veljavnih ukrepov lahko vodilo v nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja.

(68)

Ugotovljeno je bilo, da je, čeprav je bila stopnja subvencioniranja, ki je bila ugotovljena med pregledom, nižja kot stopnja, ki je bila ugotovljena med prvotno preiskavo, sodelujoči indijski izvoznik zadevnega izdelka še naprej koristil ugodnosti subvencioniranja indijskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi Kar zadeva glavno shemo, ki je bila raziskana v obdobju preiskave z namenom pregleda, tj. SIUE, se status Izvozno usmerjene enote v skladu s politiko EXIM še naprej nadaljuje in ni indikacij, da bodo omenjeni programi v prihodnosti odpravljeni. V okviru teh pogojev je jasno, da bo izvoznik zadevnega izdelka še naprej prejemal subvencije, pri katerih se lahko izvedejo izravnalni ukrepi.

(69)

Ker je bilo dokazano, da se je subvencioniranje nadaljevalo v času pregleda, in obstaja verjetnost, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, je vprašanje verjetnosti ponovnega pojava subvencioniranja nepomembno.

(70)

V skladu s členom 19(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali se spremenjene okoliščine glede na prvotno preiskavo glede subvencioniranja lahko upravičeno štejejo kot spremenjene okoliščine trajne narave.

(71)

Treba je opozoriti, da je domet vmesnega pregleda zaradi odsotnosti sodelovanja drugih izvoznikov v Indiji omejen na raven subvencioniranja družbe Kokan Synthetics & Chemicals Pvt. Ltd.

(72)

Ob upoštevanju trajne narave spremenjenih okoliščin in v luči ugotovitev, ki so zapisane v uvodni izjavi 68, je bilo ugotovljeno, da ni razloga, da spremenjena stopnja subvencioniranja ne bi štela za netrajno spremembo.

(73)

V Skupnosti podoben izdelek izdelujeta dva proizvajalca, katerih proizvodnja predstavlja celotno proizvodnjo podobnega izdelka Skupnosti v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(74)

Treba je poudariti, da sta se v primerjavi s prvotno preiskavo podjetji Sorochimie Chimie Fine in Quimigal SA preimenovali, in sicer prva v Ardenity in druga v CUF Químicos Industriais.

(75)

Oba proizvajalca sta sodelovala pri preiskavi in podprla zahtevo po pregledu. Zaradi tega se šteje, da družbi predstavljata industrijo Skupnosti v smislu členov 9(1) in 10(8) osnovne uredbe.

(76)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi:

(77)

Potrošnja Skupnosti sulfanilne kisline v OPP je bila približno 10 000 ton. V obravnavanem obdobju je prišlo do upada pri potrošnji v višini 6 %.

Preglednica 1

Potrošnja na trgu Skupnosti

(78)

Z namenom upoštevanja zaupnih poslovnih informacij in glede na to, da Kokan predstavlja 100 % uvoza iz Indije ter da industrijo Skupnosti predstavljata zgolj dva proizvajalca, je treba informacije v spodnjih preglednicah 2 do 5 predstaviti v indeksni obliki.

(79)

Obseg in tržni deleži uvoza zadevnega izdelka iz Indije so se spreminjali, kot je prikazano v preglednici.

Preglednica 2

Uvoz iz zadevne države

Preglednica 3

Tržni delež zadevne države

(80)

Uvoz iz zadevne države članice se je zmanjšal za 40 % med letom 2003 in OPP, tržni delež indijskega uvoza pa se je zmanjšal za 36 %.

(81)

Povprečna cena zadevnega uvoza iz Indije se je povečala za 11 % v obravnavanem obdobju.

(82)

Za izračun ravni nelojalnega nižanja cen v OPP so se cene industrije Skupnosti franko tovarna nepovezanim strankam primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Skupnosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zadevnih držav, ki so bile ustrezno prilagojene, da odražajo ceno z vsemi stroški, vključno z raztovarjanjem. Ta prilagoditev se je izvedla s pomočjo zvišanja cen prek običajnih carinskih dajatev in pouvoznih stroškov. Primerjava je pokazala, da zaradi prilagojenih indijskih cen ni prišlo do zbijanja cen v industriji Skupnosti. Na višanje cen in odsotnost nelojalnega nižanja je treba gledati v duhu različnih cenovno zavezujočih ponudb, ki jih je ponudil indijski izvoznik od uvedbe ukrepov leta 2002.

(83)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je zmanjšal za 9 % v obravnavanem obdobju. Njihov tržni delež je rahlo upadel za 3 %. Glavni državi izvoznici, ZDA in LRK, predstavljata skoraj 100 % uvoza v obravnavanem obdobju.

(84)

Cene sulfanilne kisline iz drugih tretjih držav so bile v povprečju nižje kot cene industrije Skupnosti ter nižje tudi od indijskih cen. Uvoz sulfanilne kisline s poreklom iz LRK je bil podvržen protidampinški dajatvi 21 % leta 2002, ter je narasel na 33,7 % v letu 2004 po preiskavi za ugotavljanje absorpcije dajatev.

(85)

Da bi upoštevali zaupnost poslovnih informacij, je bilo treba informacije glede dveh podjetij, ki predstavljata industrijo Skupnosti, predstaviti v indeksni obliki.

(86)

V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe so bili pregledani vsi pomembni gospodarski faktorji in pokazatelji, ki so povezani z industrijo Skupnosti.

(87)

Stopnja proizvodnje industrije Skupnosti je bila v OPP za 17 % višja kot stopnja, ki je bila zabeležena na začetku obravnavanega obdobja. Kapaciteta proizvodnje industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 12 %, saj je eden izmed proizvajalcev Skupnosti povečal svoje zmogljivosti s pomočjo vlaganj v opremo z namenom pridobivanja čiste sulfanilne kisline. Kombinacija omenjenih dveh dejavnikov je pripeljala do splošnega povečanja stopnje uporabljenih zmogljivosti industrije Skupnosti med obravnavanim obdobjem. Treba je tudi poudariti, da je industrija Skupnosti dosegla zadovoljivo raven uporabljenih zmogljivosti (približno 75–80 %) v OPP.

(88)

Raven zalog industrije Skupnosti ob koncu leta se je v obravnavanem obdobju znižala za 22 %. Raven zaloge je občutno padla leta 2004 in 2005, a se je progresivno povečala leta 2006 in v OPP.

Preglednica 7

Količina končnih zalog

(89)

Obseg prodaje industrije Skupnosti v OPP je bil za 5 % večji kot na začetku obravnavanega obdobja. Ker je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju padla za 6 % (glej uvodno izjavo 77 zgoraj), se je tržni delež industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšal za 12 %. Industrija Skupnosti je pridobila okoli 7 odstotnih točk tržnega deleža v obravnavanem obdobju. Tržni delež industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju obdržal nad 50 %.

Preglednica 8

Obseg prodaje in tržni delež

(90)

Treba je poudariti, da je upad potrošnje Skupnosti leta 2006 in v OPP vplival na rast industrije Skupnosti. Rast tržnega deleža se pojasni na enak način kot povečanje obsega prodaje in manjša potrošnja proti koncu obravnavanega obdobja.

(91)

Povprečne prodajne cene industrije Skupnosti so se v obravnavanem obdobju znižale za 26 %. Razvoj od leta 2005 odraža učinke protiabsorpcijskih ukrepov, ki so bili uvedeni v zvezi s kitajskim uvozom v letu 2004. Povprečne prodajne cene industrije Skupnosti so se zelo zvišale med leti 2004 in 2005, nato pa ostale dokaj stabilne. Kljub temu pa je bilo omenjeno povišanje na manjše kot povišanje cene anilina, ki je najpomembnejša surovina za proizvodnjo sulfanilne kisline. Anilin, ki je benzenov derivat, je med OPP predstavljal približno 50 % celotnega proizvodnega stroška in zaznamoval povišanje cen za približno 45 % med letom 2003 in OPP.

Preglednica 9

Prodajne cene

(92)

Stopnja zaposlovanja je med letom 2003 in OPP upadla za 9 %, medtem pa se je proizvodnja povečala, kar je bil odraz povečanja produktivnosti in konkurenčnosti industrije Skupnosti. Povprečni strošek na zaposlenega se je v istem obdobju zvišal za 15 %.

Preglednica 10

Zaposlovanje in produktivnost

(93)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti je bila z izjemo leta 2005 približno ali manj kot 1 % njenega prometa. Do večjih izgub je prišlo leta 2004, industrija Skupnosti pa je zabeležila dobiček v letih 2005, 2006 in OPP. Glede na to, da je bila leta 2003 dobičkonosnost industrije Skupnosti izredno nizka, je očitno povečanje, do katerega je prišlo v obravnavanem obdobju, vodilo do stopnje dobičkonosnosti, ki je še vedno veliko pod nivojem, ki bi bil lahko sprejemljiv pri tovrstni industriji.

(94)

Na dobičkonosnost industrije Skupnosti je vplival razvoj cen surovin. Povprečni proizvodni strošek se je med letom 2003 in OPP povišal za 25 %. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 91, anilin predstavlja glavno surovino pri proizvodnji sulfanilne kisline ter predstavlja približno polovico proizvodnih stroškov. Glede na to, da so se cene anilina v letu 2004 zelo zvišale, industrija Skupnosti višjih cen ni mogla prenesti na stranke, zato so nastale izgube. Položaj industrije Skupnosti se je izboljšal leta 2005, ko so se cene anilina umirile in je industrija Skupnosti lahko zvišala svoje cene sulfanilne kisline do mere, ki je bila potrebna za kritje višjih stroškov surovin. Leta 2006 in v OPP je ob vnovičnem zvišanju cen anilina dobičkonosnost industrije Skupnosti padla na raven pod 1 % glede na promet.

(95)

Industrija Skupnosti je še naprej izvajala naložbe v dejavnosti, povezane s sulfanilno kislino v obravnavanem obdobju. Leta 2006 in v OPP je poleg investicij, ki so bile v osnovi povezane z vzdrževanjem obstoječih kapitalskih sredstev, en proizvajalec Skupnosti izvedel naložbe, da bi povečal svoje zmogljivosti proizvodnje čiste sulfanilne kisline. Treba je poudariti, da bodo nove zmogljivosti postale operativne šele od leta 2008 naprej.

(96)

Ker je imela industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju nizke dobičke, je postavka za donosnost naložb, ki izraža rezultat pred odbitkom davka v odstotkih čiste začetne in končne knjigovodske vrednosti premoženja, ki se uporablja pri proizvodnji sulfanilne kisline, ostala zelo nizka, tj. približno 2 % med OPP.

(97)

Preiskava je pokazala, da je težko finančno stanje proizvajalcev Skupnosti negativno vplivalo na kapitalske zahteve. Čeprav je eden izmed proizvajalcev Skupnosti del velike skupine, kapitalske zahteve niso vedno izpolnjene do želene ravni, ker so finančna sredstva običajno dodeljena najbolj dobičkonosnim subjektom znotraj te skupine.

(98)

Denarni tok je zelo upadel, tj. za 85 % med letom 2003 in OPP, a je še vedno ostal pozitiven. Denarni tokovi ne sledijo trendu dobičkonosnosti, saj so nanje vplivale nedenarne postavke kot sta amortizacija sredstev in gibanje zalog.

Preglednica 13

Denarni tok

(99)

Med letom 2003 in OPP se je večina pokazateljev, ki pripada industriji Skupnosti, razvila pozitivno: obseg prodaje, izkoriščenost zmogljivosti, obseg proizvodnje, končno stanje zalog, produktivnost, naložbe in donosnost naložb. Kljub temu je njena dobičkonosnost ostala pod 1 % prometa med OPP.

(100)

Industrija Skupnosti je imela korist od zvišanja cene na enoto sulfanilne kisline od leta 2004 do konca OPP. Vendar pa zvišanje prodajne cene ni moglo izravnati dviga stroškov proizvodnje in tako so se stopnje dobička zmanjšale.

(101)

Treba je poudariti, da je upad potrošnje Skupnosti leta 2006 in v OPP zaviral obnovo industrije Skupnosti.

(102)

Nedvomno je vzpostavitev protisubvencijskih ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da stabilizira svoj položaj, a si ni popolnoma opomogla od škodnega stanja zaradi povišanja stroškov surovin, ki jih industrija Skupnosti ni mogla prenesti svojim strankam. Kljub temu je preiskava pokazala, da je industrija Skupnosti začela vlagati v novo opremo v času obravnavanega obdobja.

(103)

Na podlagi zgornje analize se je izkazalo, da so se kazalniki obsega v obravnavanem obdobju razvili pozitivno. Po drugi strani pa so finančni kazalniki v zvezi z industrijo Skupnosti, kot sta dobičkonosnost in denarni tok, pokazali, da je industrija Skupnosti še vedno v ranljivem položaju. Zato je bilo ugotovljeno, da si še ni popolnoma opomogla od učinkov škodljivega subvencioniranja.

(104)

Na podlagi člena 18(2) osnovne uredbe je bila izvedena analiza verjetnosti nadaljevanja škode v primeru razveljavitve obstoječih ukrepov. V tem pogledu je bil še zlasti proučen možen razvoj obsega izvoza in cen tretjih držav, prav tako pa tudi možni vplivi na položaj industrije Skupnosti v primeru odsotnosti ukrepov.

(105)

Tudi ob izvajanju protisubvencijskih ukrepov je uvoz iz zadevne države v OPP predstavljal 9,7-odstotni tržni delež.

(106)

Preiskava je pokazala, da ima sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik veliko prostih zmogljivosti, več kot 30 % potrošnje Skupnosti. Te proste zmogljivosti nakazujejo, da ima omenjeni proizvajalec izvoznik možnost povišanja svoje trenutne proizvodnje in povečanja izvoza sulfanilne kisline v Skupnost.

(107)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju rahlo znižala, ob tem pa se ne pričakuje, da bo potreba v naslednjih letih tako velika, da bo prišlo do absorpcije potencialnega povečanja uvoza iz Indije v primeru, da se ukrepi ne izvajajo več. V tem primeru bo izvoz sulfanilne kisline iz Indije verjetno nadomestil velik prodajni delež industrije Skupnosti, saj bodo cene uvoza zelo verjetno nižje kot cene industrije Skupnosti.

(108)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da trg Skupnosti ostaja privlačen za indijskega proizvajalca izvoznika. Ugotovljeno je bilo, da je povprečna izvozna cena prodaje drugim tretjim državam veliko nižja kot običajna izvozna cena v Skupnosti. Dejstvo, da ni prišlo do nelojalnega nižanja cen pri indijskih izvoznih cenah, se lahko razloži s cenovno zavezo in ukrepi za Indijo. Čeprav se je ob tem ugotovilo, da so bile indijske CIF izvozne cene v povprečju nižje kot povprečne cene industrije Skupnosti (približno 7 %).

(109)

Zato je zelo verjetno, da bi neizvajanje ukrepov indijskega proizvajalca izvoznika spodbudilo k uporabi znatne količine neizkoriščenih zmogljivosti in preusmeritvi njegovega izvoza v druge tretje države na privlačnejši trg Skupnosti po cenah, ki bi bile še vedno veliko nižje kot trenutne cene v industriji Skupnosti.

(110)

Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da bi v primeru izteka veljavnosti ukrepov uvoz na trg Skupnosti iz zadevne države potekal v velikih količinah in ob nesubvencioniranih cenah, ki bi bile nižje od cen industrije Skupnosti. Vse to bi najverjetneje povzročilo učinek trenda nižanja cen na trgu Skupnosti, kar bi po pričakovanjih negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Skupnosti. To bi zlasti negativno vplivalo na obnovo, do katere je delno prišlo med obravnavanim obdobjem, ter ponovno povzročilo škodo.

(111)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protisubvencijskih ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Pri določitvi interesa Skupnosti so bili upoštevani vsi različni s tem povezani interesi.

(112)

Dejstvo, da je sedanja preiskava pregled in analizira položaj, pri katerem so bili protisubvencijski ukrepi že v veljavi, omogoča oceno kakršnega koli neupravičenega negativnega učinka na stranke, ki jih zadevajo trenutni protisubvencijski ukrepi.

(113)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali so kljub sklepom o verjetnosti ponovitve škodljivega subvencioniranja obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da ohranitev ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Skupnosti.

(114)

Upravičeno se lahko pričakuje, da bo industrija Skupnosti imela še naprej koristi od trenutno uvedenih ukrepov in bo njen tržni delež še naprej rasel ter da bo izboljšala svojo dobičkonosnost. V primeru, da se ukrepi ne ohranijo, obstaja verjetnost, da bo industrija Skupnosti ponovno utrpela škodo zaradi povečanega uvoza po subvencioniranih cenah iz zadevnih držav in da se bo trenutno ranljivo finančno stanje še poslabšalo.

(115)

Na splošno je mogoče skleniti, da bi bilo nadaljevanje ukrepov nedvomno v interesu industrije Skupnosti.

(116)

Treba je poudariti, da je bilo med prvotno preiskavo ugotovljeno, da izvajanje ukrepov ne bi imelo večjega vpliva na uvoznike sulfanilne kisline Skupnosti. To očitno potrjuje tudi pomanjkanje sodelovanja pri tej preiskavi. Zato ne obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo izvajanje ukrepov v nasprotju z interesi uvoznikov.

(117)

Komisija je poslala vprašalnike vsem 31 znanim uporabnikom, od katerih so samo štirje vrnili izpolnjen vprašalnik. Tri vrnjene vprašalnike so poslala podjetja Skupnosti, ki proizvajajo optična belila in en vprašalnik podjetje, ki proizvaja barvila. Kljub temu pa informacije, ki so jih posredovali omenjeni uporabniki glede učinka ukrepov in deleža, ki ga je sulfanilna kislina predstavljala pri njihovih proizvodnih stroških, niso bile pomembne.

(118)

Obseg zadevnega izdelka, ki so ga uvažali omenjeni štirje uporabniki, je predstavljal 47,3 % celotnega uvoza v Skupnost. Ker so navedeni štirje uporabniki kupovali sulfanilno kislino v velikih količinah od industrije Skupnosti, so predstavljali približno 40 % celotne potrošnje Skupnosti v OPP.

(119)

Trije uporabniki so navedli enake razloge za nasprotovanje nadaljevanju izvajanja ukrepov: ker naj bi bila proizvodne zmogljivosti industrije Skupnosti nezadostne za potrebe domačega povpraševanja in ker ukrepi škodijo konkurenčnosti nadaljnjih izdelkov. Četrti uporabnik ni podal mnenja in se ni izrazil, ali je za ali proti ohranjanju ukrepov.

(120)

Glede stanja dobave na trgu Skupnosti je treba upoštevati, da trenutne proizvodne zmogljivosti industrije Skupnosti lahko zadostijo približno 80 % potrošnje Skupnosti, Treba je tudi poudariti, da je industrija Skupnosti investirala v nove objekte, da bi povečala donos čiste sulfanilne kisline. Namen ukrepov ni zapreti trg za uvoz iz zadevnih držav, temveč zagotoviti, da poteka uvoz po nesubvencioniranih in neškodljivih cenah. Zato se pričakuje, da se bo uvoz iz zadevne države še naprej pojavljal na trgu, kot se je to do zdaj dogajalo po uveljavitvi ukrepov leta 2002.

(121)

Treba je tudi upoštevati, da je proizvodnja sulfanilne kisline zunaj Skupnosti zdaj omejena na nekaj držav na svetu, kot so Indija, LRK in ZDA. Zato je pomembno, da se industriji Skupnosti omogoči, da deluje v okviru učinkovitih konkurenčnih pogojev, da so lahko domače zaloge izdelka že vedno dostopne vsem uporabnikom v Skupnosti.

(122)

Glede konkurenčnosti uporabnikov je treba upoštevati, da je bilo kljub pomanjkanju informacij, ki so jih podali uporabniki v okviru te preiskave, v prvotni preiskavi dokazano, da bodo protisubvencijski ukrepi povišali celotne stroške optičnih belil in barvil, ki vsebujejo sulfanilno kislino za manj kot 1 %.

(123)

Na osnovi zgoraj opisanega se podobno kot pri sklepu prvotne preiskave šteje tudi v okviru preiskave zaradi izteka ukrepov, da ohranitev ukrepov nima večjega nezaželenega učinka na položaj uporabnikov.

(124)

Ob upoštevanju navedenega se sklene, da ni nobenih utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih protisubvencijskih ukrepov.

(125)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev in spremembo obstoječih ukrepov. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko podale svoje pritožbe in stališča. Prejeta ni bila nobena pripomba, zaradi katere bi se spremenili zgoraj navedeni sklepi.

(126)

Glede na sklepe, ki so bili sprejeti v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa, in ob upoštevanju možnega nadaljevanja subvencioniranja, ponovnega pojava škode in interesa Skupnosti, se izravnalni ukrepi glede uvoza sulfanilne kisline s poreklom iz Indije ohranijo z namenom preprečevanja ponovnega pojava škode, ki ga je industriji Skupnosti povzročil subvencionirani uvoz.

(127)

Glede na ugotovitve delnega vmesnega pregleda, ki je bil omejen na stopnjo subvencioniranja sodelujočega proizvajalca izvoznika v Indiji, se sprememba stopnje izravnalne dajatve s 7,1 % na 4,7 % šteje za ustrezno. Ker sodelujoči proizvajalec izvoznik predstavlja 100 % izvoza sulfanilne kisline iz Indije v Skupnost v OPP, se šteje za primerno, da ta stopnja dajatve velja tudi za uvoz izdelkov drugih indijskih proizvajalcev. Stopnja dajatve se ne bo uporabljala za uvoz zadevnega izdelka, ki se proizvaja in prodaja za izvoz v Skupnost s pomočjo sodelujočega proizvajalca izvoznika, od katerega je bila sprejeta zaveza s Sklepom 2006/37/ES. V tem smislu je treba poudariti, da so bile najnižje uvozne cene zaveze, sprejete od indijskega podjetja, spremenjene z namenom odražanja padca pri splošni stopnji dajatve (protidampinške in protisubvencijske), ki se uporablja za to podjetje.

(128)

Sprememba stopnje izravnalne dajatve bo vplivala na dokončno protidampinško dajatev 18,3 %, ki je uvedena na uvoz sulfanilne kisline iz Indije z Uredbo (ES) št. 1000/2008, saj je bila slednja prilagojena z namenom izogibanja dvojnim štetjem učinka koristi od izvoznih subvencij (dokončna protidampinška dajatev je bila osnovana na stopnji dampinga, saj je bila slednja nižja kot stopnja odprave škode). Člen 24(1) osnovne uredbe in člen 14(1) osnovne protidampinške uredbe določata, da noben izdelek ne sme biti predmet protidampinških ali izravnalnih ukrepov za namene izogiba enakemu položaju, ki je posledica dampinga ali izvoznega subvencioniranja. Med prvotno raziskavo je bilo ugotovljeno, da nekatere proučene subvencijske sheme, za katere je bilo ugotovljeno, da so v Indiji takšne, da se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi, so pomenile izvozne subvencije v smislu člena 3(4)(a) osnovne protisubvencijske uredbe. Kot takšne bi lahko te subvencije samo vplivale na izvozno ceno indijskega proizvajalca izvoznika, torej bi povzročile povečanje stopnje dampinga. Zato je bila v skladu s členom 24(1) osnovne uredbe dokončna protidampinška dajatev prilagojena tako, da odraža trenutno stopnjo dampinga, ki ostane po uvedbi dokončne izravnalne dajatve za odpravo učinka izvoznih subvencij (glej uvodno izjavo 46 Uredbe (ES) št. 1339/2002).

(129)

Zato je treba stopnjo dokončne protidampinške dajatve za Indijo prilagoditi tako, da bo upoštevana revidirana stopnja koristi, pridobljena od izvoznih subvencij v OPP trenutne protisubvencijske preiskave. Ker koristi od uvoznih subvencij v tem OPP znašajo 4,1 % in je bila stopnja dampinga prvotno določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1339/2002 ter je znašala 24,6 %, mora biti revidirana stopnja protidampinške dajatve 20,5 %. Uredbo (ES) št. 1000/2008 je treba ustrezno spremeniti –

—

omenjene družbe to blago izdelajo, odpremijo in fakturirajo neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti in

—

je takemu uvozu priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinska faktura, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, predvidene v Prilogi k tej uredbi, in

—

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

1.

Naslov „TRGOVINSKA FAKTURA, KI SPREMLJA BLAGO, KI JE PREDMET ZAVEZE“.

2.

Ime družbe, ki je omenjena v členu 1 Sklepa Komisije 2006/37/ES, ki sprejema zavezo in izdaja trgovinsko fakturo.

3.

Številko trgovinske fakture.

4.

Datum izdaje trgovinske fakture.

5.

Dodatno oznako TARIC, po kateri je blago na fakturi carinjeno na meji Skupnosti.

6.

Natančen opis blaga z naslednjimi podatki:

7.

Prodajne pogoje, ki zajemajo:

8.

Ime družbe, ki nastopa kot uvoznik v Skupnost in kateri družba neposredno izda trgovinsko fakturo, ki spremlja blago, za katero velja zaveza.

9.

Ime uradnika družbe, ki izda trgovinsko fakturo, in naslednjo podpisano izjavo:

„Podpisani potrjujem, da se prodaja blaga za neposredni izvoz v Evropsko skupnost, zajetega s to fakturo, opravlja v obsegu in po pogojih zaveze, ki jo je ponudila [DRUŽBA] in sprejela Evropska komisija s Sklepom 2006/37/ES. Izjavljam, da so podatki v tej trgovinski fakturi popolni in resnični.“