(a)

opazovanju prisotnosti žlahtnih plinov;

(b)

tehnični pomoči.

1.

Sporočene meritve žlahtnih plinov, ki so jih izvedle različne skupine po poskusu DLRK 9. oktobra 2006, so pokazale izvedljivost meritev radioaktivnega ksenona in uporabnost teh podatkov za namene preverjanja. Še vedno pa so potrebna precejšnja raziskovalna prizadevanja, da bi v celoti opredelili potencial te tehnologije za namene CTBT.

2.

Rezultati „Mednarodnega poskusa z žlahtnimi plini“ (INGE), pridobljeni v zadnjih osmih letih, so jasno pokazali, da je prisotnost koncentracije radioaktivnega ksenona precej bolj zapletena, kot je bilo prvotno mišljeno. Dejansko so bili odkriti prvotno nepredvideni antropogeni viri, kot so obrati za proizvodnjo radioizotopov za medicinsko uporabo. Nekateri od teh obratov so začeli delovati po zaključku pogajanj o CTBT. Popoln popis virov radioaktivnega ksenona še ni sestavljen. S tem vprašanjem je povezano spreminjanje prisotnosti koncentracije atmosferskega ksenona glede na lokacijo, sestavo in čas.

3.

Cilj Skupnega ukrepa Sveta 2007/468/SZVP („drugi skupni ukrep o CTBTO“) je bilo preučevanje in merjenje prisotnosti ksenona v različnih delih sveta v omejenih časovnih obdobjih. Namen drugega skupnega ukrepa o CTBTO je bilo izboljšati poznavanje in razumevanje vpliva virov, atmosferskega prenosa in vpliva regionalnih meteoroloških značilnosti. Trenutno se izvajajo meritve na različnih oddaljenostih od poznanih antropogenih virov, kot so jedrske elektrarne in proizvajalci radiofarmacevtskih izdelkov. Rezultati drugega skupnega ukrepa o CTBTO se bodo uporabili za nadaljnji razvoj in potrditev metodologij za kategorizacijo meritev, ki so jih zabeležili učinkoviti sistemi za zaznavanje žlahtnih plinov.

4.

Kot neposredno nadaljevanje dejavnosti v okviru drugega skupnega ukrepa o CTBTO slednja sedaj predlaga obsežnejši svetovni sklop meritev. Ta sklop meritev bo osredotočen na preučevanje vpliva lokalnih virov radioaktivnega ksenona na porazdelitev in časovno spremenljivost koncentracij radioaktivnega ksenona. Projekt je namenjen izpolnitvi naslednjih ciljev:

5.

Koristi za sistem preverjanja bodo:

6.

V okviru projekta se načrtuje nakup dveh sistemov za merjenje ksenona, ki po možnosti uporabljata dve različni metodi odkrivanja. Sistema, prvi robustna mobilna enota in drugi sistem „na ključ“ v prenosnem kontejnerju, bosta uporabljala obstoječe in razpoložljive tehnologije. Vzporedno z nabavo sistemov se bodo izvajali tudi obiski na kraju samem, da se preveri infrastruktura in pripravi sklop meritev. Izbira krajev in trajanje meritev bosta temeljila na podrobnih meteoroloških študijah, ki jih bo začasni tehnični sekretariat izvedel v pripravljalni fazi. Merila za izbiro kraja bodo temeljila tudi na razpoložljivosti sodelujočih lokalnih institucij, logistiki in meteoroloških merilih. Pripravljalna faza naj bi predvidoma trajala od tri do šest mesecev.

7.

Po kratkem obdobju testiranja delovanja na sedežu se bosta sistema premestila na izbrane kraje, kjer bosta skozi reprezentativno časovno obdobje od šest do 12 mesecev merila radioaktivni ksenon. Sistema bo namestil, kalibriral in zagnal dobavitelj sistema. Lokalno osebje, ki bo zaposleno za čas trajanja meritev, bo usposobljeno za opravljanje vsakodnevnega obratovanja in vzdrževanja sistema. Po zaključku meritev bosta sistema vrnjena začasnemu tehničnemu sekretariatu.

8.

Zainteresirane institucije držav, kjer se bodo izvajale meritve, bi morale biti dejavno vključene v vse vidike izvajanja projekta. Poleg tega si bo začasni tehnični sekretariat prizadeval za sodelovanje z institucijami držav članic EU na različnih področjih, kot so laboratorijska podpora, nadzor kakovosti, logistika in študije atmosferskega prenosa.

9.

Podatke bo analiziral začasni tehnični sekretariat. Rezultati se bodo ocenili na delavnici, ki bo organizirana ob koncu projekta.

1.

Edinstveni element sistema preverjanja CTBT v primerjavi z drugimi režimi nadzorovanja orožja je neposredno zagotavljanje informacij o spoštovanju predpisov sodelujočim državam v realnem času. Vsaka država podpisnica lahko uporablja podatke in produkte Mednarodnega opazovalnega sistema (IMS) in Mednarodnega podatkovnega središča (IDC). Začasni tehnični sekretariat te podatke in produkte trenutno zagotavlja več kot 840 pooblaščenim uporabnikom v 96 državah podpisnicah.

2.

Medtem ko se države v razvoju zadnji dve leti vse bolj zanimajo za vzpostavitev nacionalnih podatkovnih središč (NDC) – število naročnikov se je povečalo za približno 20 % –, pa številne še vedno nimajo neomejenega dostopa do sistema CTBTO. To se dogaja zlasti v afriški regiji, kjer je število držav, ki so ustanovile nacionalna podatkovna središča, in število varnih računov podpisnic (SSA) še vedno nizko.

3.

Namen predlagane tehnične pomoči je spodbuditi večjo udeležbo afriških držav v sistemu preverjanja CTBT ter jim omogočiti, da izkoristijo civilne in znanstvene prednosti tega sistema. Morebitnim uporabnikom je treba zagotoviti zadostno tehnično znanje, da bi lahko zahtevali podatke in produkte in jih uporabljali. Tovrstno znanje bi moralo vključevati osnovne funkcije IDC in IMS ter civilnih in znanstvenih aplikacij, ki se lahko pridobijo iz uporabe podatkov IMS in produktov IDC. To se lahko doseže z usposabljanjem v daljšem časovnem obdobju.

4.

Projekt bo zato vključeval podaljšano prisotnost tehničnih strokovnjakov, ki jih najame začasni Tehnični sekretariat v vsaki državi upravičenki in ki v času trajanja tega projekta delujejo kot regionalne kontaktne točke (FP). Če je izvedljivo, bosta ciljna izobraževalna in tehnična pomoč oblikovani za države upravičenke, v katerih so bile opredeljene in ocenjene posebne potrebe za vzpostavitev NDC in SSA ter civilne in znanstvene koristi sistema. V tem projektu bodo sodelovale tudi izbrane afriške države podpisnice, ki do sedaj še niso ratificirale CTBT. Kontaktne točke v državah upravičenkah bodo vse svoje dejavnosti izvajale v tesnem usklajevanju in ob pomoči PTS, da se zagotovita učinkovitost in trajnost usposabljanja in tehnične pomoči, izvedenih v okviru tega projekta, ter ustrezna usklajenost z dejavnostmi, izvedenimi v okviru skupnega ukrepa 2006/243/SZVP („prvi skupni ukrep CTBTO“).

5.

Ob uporabi navedenih meril je PTS v tej prvi fazi ciljne tehnične pomoči predvidel dejavnosti v čim več spodaj navedenih afriških državah, pod pogojem, da PTS pred tem oceni izvedljivost ob upoštevanju prevladujočih lokalnih pogojev v danem trenutku in na podlagi odobritve držav upravičenk v skladu z določbami iz točke IV:

6.

Projekt želi državam upravičenkam zagotoviti dovolj obsežno znanje in pomoč za izgradnjo in/ali izboljšanje lastnih zmogljivosti nacionalnih podatkovnih središč, pa tudi program usposabljanja za osebje v NDC. Program bo velik poudarek namenil tudi postopkom delovanja postaj IMS. Državam upravičenkam bosta omogočena enostavnejši, učinkovitejši in uspešnejši dostop do podatkov in produktov IDC ter njihova uporaba, lahko pa bodo tudi izboljšale postopke za vzdrževanje postaj IMS na svojih ozemljih.

7.

Pričakovati je, da se bo na podlagi sodelovanja s kontaktnimi točkami povečalo število NDC med državami upravičenkami in okrepila udeležba teh držav pri izvajanju sistema opazovanja in preverjanja CTBTO, vključno z učinkovito in uspešno uporabo podatkov in produktov IDC. Projekt bo okrepil povezovanje in sodelovanje med CTBTO ter znanstveniki in znanstvenimi ustanovami v teh regijah.

8.

Sestavni del projekta bo uporaba zmogljivosti e-learning začasnega tehničnega sekretariata, ki so bile razvite s prvim skupnim ukrepom CTBTO. Zagotovila bo forum, na katerem bodo udeleženci lahko prejemali navodila za uporabo produktov e-learning. Na podlagi povratnih informacij, ki jih bodo uporabniki iz držav upravičenk ponudili o tem procesu, bodo izboljšani projekti e-learning in tehnične pomoči.

9.

Namen tehnične pomoči je povečati stopnjo udeležbe držav upravičenk pri razvojnih dejavnostih NDC, ki jih izvaja PTS. Te dejavnosti bodo v pomoč določbam o tehnični pomoči iz dela I F. 22 Protokola k CTBT.

10.

Cilj projekta so številne pomembne koristi za CTBTO in države upravičenke, zlasti:

11.

Državam, ki ustanovijo NDC, PTS nudi pomoč v finančnih sredstvih, tehničnem znanju in človeških virih, s katero bodo države prejemnice lahko razvile in ohranjale tehnično ekspertizo, potrebno za celovito sodelovanje v sistemu opazovanja in preverjanja CTBT.

12.

Države upravičenke bodo bolje ocenile, kako lahko z vzpostavitvijo NDC obogatijo lastne zbirke podatkov in kako lahko na podlagi podatkov IMS analizirajo dogodke v regiji.

13.

Zaradi vse večjega števila in geografske razpršenosti NDC, ki prejemajo in samostojno analizirajo informacije IDC, bo mogoča bolj učinkovita uporaba IDC in s tem nadaljnje izboljšanje natančnosti sistema (kakor je bilo opozorjeno med prvim preskusom delovanja celega sistema, ki ga je izvedel PTS aprila in maja 2005).

14.

PTS bo za trajanje tega projekta določil in dodelil dva tehnična strokovnjaka svetovalca, ki bosta delovala kot kontaktni točki s sedežem v Afriki ter usklajevala vse dejavnosti v posvetovanju in v dogovoru z vodstvom IDC. Države upravičenke bodo razvrščene med kontaktni točki v dve skupini. Delo v vsaki regiji bo razdeljeno na dve fazi:

15.

Faza 1: Delovni tehnični obiski vsake države:

16.

Faza 2: Nadaljnje ukrepanje

Po zaključku faze 1 bi morali udeleženci znati uporabljati pridobljeno znanje ter programsko in računalniško opremo, jo namestiti in novo opremo uporabljati v skladu z znanjem, pridobljenim med usposabljanjem. Za utrditev pridobljenega znanja in/ali odpravo preostalih pomanjkljivosti bosta kontaktni točki ponovno obiskali države upravičenke in ocenili, kako udeleženci uporabljajo znanje, pridobljeno med usposabljanjem v fazi 1. Ti krajši obiski za spremljanje stanja bodo zagotovili, da bo lokalno tehnično osebje redno uporabljalo podatke in produkte PTS. Ta prizadevanja bodo prilagojena lokalnim potrebam in znanju, usmerjena pa k doseganju trajnosti za nadaljevanje dejavnosti tudi po zaključku projekta.

17.

Projekt bo zaključen z obsežnim poročilom za vsako državo upravičenko, v katerem bo opisan dosežen napredek, pa tudi izražene in zaznane potrebe ter odnosi med obiskanimi organizacijami. Poročilo bo osnova za nadaljnje ukrepanje v zadevnih državah.

(a)

vmesno poročilo po prvih šestih mesecih izvajanja projektov;

(b)

končno poročilo najkasneje en mesec po koncu izvajanja projektov.