EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32008E0307
Council Joint Action 2008/307/CFSP of 14 April 2008 in support of World Health Organisation activities in the area of laboratory bio-safety and bio-security in the framework of the European Union Strategy against the proliferation of Weapons of Mass Destruction
Skupni ukrep Sveta 2008/307/SZVP z dne 14. aprila 2008 v podporo dejavnostim Svetovne zdravstvene organizacije na področju biološke varnosti in biološke zaščite v laboratorijih v okviru Strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje
Skupni ukrep Sveta 2008/307/SZVP z dne 14. aprila 2008 v podporo dejavnostim Svetovne zdravstvene organizacije na področju biološke varnosti in biološke zaščite v laboratorijih v okviru Strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje
OJ L 106, 16.4.2008, p. 17–23
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 18 Volume 006 P. 92 - 98
In force
- Date of document:
- 14/04/2008
- Date of effect:
- 14/04/2008; začetek veljavnosti datum dokumenta glej člen 5
- Date of end of validity:
- Not known; glej člen 5
- Author:
- Svet Evropske unije
- Form:
- Skupni ukrep
- Treaty:
- Pogodba o Evropski uniji
- Legal basis:
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Instruments cited:
- Link
- EUROVOC descriptor:
- Subject matter:
- Directory code:
-
- 18.00.00.00 Skupna zunanja in varnostna politika
|
16.4.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 106/17 |
SKUPNI UKREP SVETA 2008/307/SZVP
z dne 14. aprila 2008
v podporo dejavnostim Svetovne zdravstvene organizacije na področju biološke varnosti in biološke zaščite v laboratorijih v okviru Strategije Evropske unije proti širjenju orožja za množično uničevanje
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje (v nadaljevanju „Strategija EU“), ki v Poglavju III vsebuje seznam ukrepov proti širjenje tega orožja. |
|
(2) |
Evropska unija dejavno izvaja Strategijo EU in uveljavlja ukrepe iz Poglavja III Strategije EU, še zlasti ukrepe za krepitev Konvencije o biološkem in toksičnem orožju (v nadaljevanju „BTWC“), ki vključujejo tudi podporo izvajanju BTWC na nacionalni ravni, med drugim s Skupnim ukrepom 2006/184/SZVP z dne 27. februarja 2006 v podporo Konvenciji o biološkem in toksičnem orožju (1) v okviru Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje in Akcijskega načrta EU glede biološkega in toksičnega orožja, ki dopolnjuje Akcijski načrt EU v podporo BTWC (2). |
|
(3) |
Svet Evropske unije je 20. marca 2006 sprejel Skupno stališče 2006/242/SZVP o revizijski konferenci Konvencije o biološkem in toksičnem orožju (BTWC) leta 2006 (3), da bi še dodatno okrepil univerzalnost BTWC in pripomogel k uspešnemu zaključku revizijske konference (v nadaljevanju „Šesta revizijska konferenca“). Na Šesti revizijski konferenci, ki je bila decembra 2006, je EU pozvala vse države pogodbenice, da v celoti spoštujejo določbe BTWC ter po potrebi okrepijo nacionalne izvedbene ukrepe, tudi kazensko pravo, in nadzor nad patogenimi mikroorganizmi in toksini v okviru BTWC. EU je poleg tega predložila delovne dokumente, med drugim o biološki varnosti in biološki zaščiti. |
|
(4) |
Na Šesti revizijski konferenci je bila ponovno potrjena zavezanost držav pogodbenic, da sprejmejo potrebne nacionalne ukrepe v skladu s členi I, III in IV BTWC ter tako zagotovijo varnost in zaščito pred mikrobnimi in drugimi biološkimi agensi ali toksini v laboratorijih in drugih objektih ter med prevozom in preprečijo nepooblaščen dostop do takih agensov in toksinov ter njihovo nepooblaščeno odnašanje. Države pogodbenice z ustreznimi izkušnjami s pravnimi in upravnimi ukrepi za izvajanje določb BTWC so bile na konferenci pozvane, naj drugim državam pogodbenicam na njihovo prošnjo pomagajo. Na konferenci so se zavzeli za takšno pomoč na regionalni podlagi. |
|
(5) |
Na Šesti revizijski konferenci je bila sprejeta odločitev, da bodo leta 2008 obravnavali in spodbujali oblikovanje enotnega stališča in učinkovito delovanje, med drugim glede nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ukrepov za izboljšanje biološke varnosti in zaščite, tudi varnosti in zaščite pred patogeni in toksini v laboratorijih. |
|
(6) |
Šesta revizijska konferenca je v okviru člena VII BTWC opozorila, da nacionalna pripravljenost držav pogodbenic prispeva k mednarodnim zmogljivostim za odzivanje na izbruhe bolezni, tudi bolezni, ki jih povzroči domnevna uporaba biološkega ali toksičnega orožja, ter za preiskovanje takih izbruhov in ublažitev njihovih posledic. |
|
(7) |
Na Šesti revizijski konferenci so v okviru člena X BTWC spodbudili države pogodbenice, naj še naprej krepijo mednarodne organizacije in mreže, še posebej tiste, ki spadajo pod Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), Organizacijo za prehrano in kmetijstvo (FAO), Svetovno organizacijo za zdravje živali (OIE) in Mednarodno konvencijo za varstvo rastlin (IPPC), ter podpirajo in/ali izboljšujejo nacionalne in regionalne zmogljivosti za raziskovanje, odkrivanje, diagnosticiranje in zatiranje nalezljivih bolezni in morebitnih drugih bioloških nevarnosti; poleg tega so pozvali države pogodbenice, ki lahko nudijo podporo pri krepitvi zmogljivosti v tistih državah pogodbenicah, ki potrebujejo pomoč pri nadzorovanju, odkrivanju, diagnosticiranju in zatiranju nalezljivih bolezni ter pri raziskavah s tem v zvezi, naj s to podporo nadaljujejo, in sicer neposredno in prek mednarodnih organizacij. |
|
(8) |
Mednarodni zdravstveni pravilnik (v nadaljevanju „MZP“) je začel veljati 15. junija 2007. MZP ureja gibanje ter nadzorovanje izbruhov nalezljivih bolezni ne glede na njihov izvor in ukrepanje ob takih izbruhih ter od držav članic WHO zahteva, da vzpostavijo osnovne laboratorijske in nadzorne zmogljivosti, potrebne za izvajanje MZP. Sekretariat WHO se je zavezal, da bo s svojega sedeža in regionalnih uradov, tudi urada WHO v Lyonu, države članice WHO podpiral pri izvajanju njihovih nacionalnih načrtov MZP. Program WHO za upravljanje zmanjševanje bioloških nevarnosti zagotavlja usmeritve za delovanje laboratorijev, in sicer z normativnimi smernicami, delavnicami in usposabljanjem o postopkih za zagotovitev biološke varnosti, biološki zaščiti v laboratorijih in o kodeksih ravnanja pri raziskovanju na področju znanosti o življenju. Prav tako pa igra vlogo pri pripravi smernic ZN o prevozu infektivnih snovi. V skladu z MZP javnozdravstveni laboratoriji sodelujejo pri pripravljenosti na ukrepanje v primeru bioloških, kemičnih, radioloških in jedrskih nevarnosti. Biološka varnost in biološka zaščita v laboratorijih sta opredeljeni v priročniku WHO Laboratory Biosafety Manual, (3. izdaja, letnik 2004) in smernicah Biorisk Management, Laboratory Biosecurity Guidance (2006). |
|
(9) |
Ta skupni ukrep se izvaja v skladu s finančnim in upravnim okvirnim sporazumom (v nadaljevanju „okvirni sporazum“), sklenjenim med Evropsko komisijo na eni strani in Združenimi narodi na drugi strani, ki določa okvir, v katerem bodo lahko ZN in Evropska komisija izboljšali sodelovanje, tudi operativno partnerstvo – |
SPREJEL NASLEDNJI SKUPNI UKREP:
Člen 1
1. Da bi omogočila takojšnjo in praktično uporabo ustreznih elementov Strategije EU, EU prispeva k izvajanju odločitev, ki so jih države pogodbenice sprejele na Šesti revizijski konferenci BTWC, s temi cilji:
|
(a) |
zagotoviti varnost in zaščito pred mikrobnimi in drugimi biološkimi agensi ali toksini v laboratorijih in drugih objektih ter po potrebi med prevozom in tako preprečiti nepooblaščen dostop do takih agensov in toksinov ter njihovo nepooblaščeno odnašanje; |
|
(b) |
z mednarodnim sodelovanjem na tem področju spodbujati ozaveščanje in dejavnosti za zmanjšanje bioloških nevarnosti, med drugim biološko varnost, biološko zaščito, bioetiko in pripravljenost na ukrepanje proti zlorabam bioloških agensov in toksinov. |
2. EU za doseganje ciljev iz odstavka 1 uvede projekte s temi ukrepi:
|
(a) |
organizacija delavnic za ozaveščanje, posvetovanj in usposabljanj, namenjenih pristojnim organom v ustreznih sektorjih in upravam/uslužbencem laboratorijev na nacionalni, podregionalni in regionalni ravni; njihov cilj je izboljšati poznavanje in učinkovitost izvajanja dejavnosti za zmanjševanje bioloških nevarnosti v laboratorijih in drugih objektih, po potrebi tudi med prevozom; |
|
(b) |
pomoč izbrani državi pri preverjanju odzivne sposobnosti v primeru nevarnosti za javno zdravje v okviru izboljševanja nacionalne pripravljenosti na biološke nevarnosti, pri pripravljanju in izvajanju načrta upravljanja za zmanjšanje bioloških nevarnosti, še zlasti glede laboratorijske prakse in varnosti, in njihovem usklajevanju s celovitimi nacionalnimi načrti pripravljenosti, ter izboljšanju delovanja in finančne vzdržnosti nacionalnih laboratorijev prek njihovega povezovanja z regionalnimi in mednarodnimi mrežami. |
Projekti so podrobno opisani v Prilogi k temu skupnemu ukrepu.
Člen 2
1. Za izvajanje tega skupnega ukrepa je odgovorno predsedstvo ob pomoči generalnega sekretarja/visokega predstavnika (v nadaljevanju „GS/VP“). Komisija je v ta postopek v celoti vključena.
2. Za tehnično izvedbo ukrepov iz člena 1(2) je odgovorna WHO skupaj z uradom WHO v Lyonu.
WHO svoje naloge izvaja pod nadzorom GS/VP, ki pomaga predsedstvu. V ta namen GS/VP z WHO sklene potrebne dogovore.
3. Predsedstvo, GS/VP in Komisija drug drugega redno obveščajo o izvajanju tega skupnega ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.
Člen 3
1. Referenčni finančni znesek za izvajanje ukrepov iz člena 1(2) v višini 2 105 000 EUR bo financiran iz splošnega proračuna Evropske unije za leto 2007.
2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska, določenega v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili Evropske skupnosti, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti.
3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 2, ki so v obliki nepovratnih sredstev. Komisija v ta namen sklene sporazum o financiranju z WHO. V sporazumu o financiranju je določeno, da bo WHO zagotovila razpoznavnost prispevka EU, ustrezno njegovi višini, tudi z udeležbo strokovnjakov EU.
4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega skupnega ukrepa. Komisija Svet obvesti o kakršnih koli težavah v tem postopku in o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.
Člen 4
Predsedstvo, ki mu pomaga GS/VP, poroča Svetu o izvajanju tega skupnega ukrepa na podlagi četrtletnih poročil WHO. Ta poročila bodo podlaga za ocenjevanje, ki ga bo opravil Svet. Komisija je v ta postopek v celoti vključena. Svetu poroča o finančnih vidikih izvajanja tega skupnega ukrepa.
Člen 5
Ta skupni ukrep začne veljati na dan sprejetja.
Veljati preneha 24 mesecev po dnevu sklenitve sporazuma o financiranju iz člena 3(3) ali 6 mesecev po dnevu sprejetja, če v tem času ni sklenjen sporazum o financiranju.
Člen 6
Ta skupni ukrep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Luxembourgu, 14. aprila 2008
Za Svet
Predsednik
I. JARC
(1) UL L 65, 7.3.2006, str. 51.
(2) UL C 57, 9.3.2006, str. 1.
(3) UL L 88, 25.3.2006, str. 65.
PRILOGA
OPIS FINANCIRANIH PROJEKTOV:
1. Splošni cilji
Glavni cilj tega skupnega ukrepa je s projekti, opisanimi v nadaljevanju, podpirati izvajanje BTWC, predvsem vidikov v zvezi z varnostjo in zaščito pred mikrobnimi in drugimi biološkimi agensi in toksini v laboratorijih in drugih objektih, po potrebi tudi med prevozom, ter tako preprečiti nepooblaščen dostop do teh agensov in toksinov in njihovo nepooblaščeno odnašanje.
Poleg tega naj bi prispeval k ozaveščanju o dejavnostih obvladovanja bioloških nevarnosti, predvsem s Projektom 2 pa spodbudil tudi dobre nacionalne laboratorijske prakse in ustrezno ukrepanje ob pojavu bioloških agensov, ki bo usklajeno s splošno nacionalno pripravljenostjo na biološko nevarnost.
2. Posebni projektni cilji
Projekti iz nadaljevanja se bodo ukvarjali s tremi zaskrbljujočimi področji nenamernega in namernega širjenja bolezni:
|
1. |
Nevarnost, da bi teroristi ali drugi zločinci imeli dostop do nevarnih bioloških patogenov/toksinov. Treba je preprečiti namere teroristov, da pridobijo bolezen in jo uporabijo kot orožje. Dogodki, kot so bila pisma z antraksom leta 2001 v ZDA, lahko povzročijo zelo velike politične in gospodarske težave. |
|
2. |
Znatno povečanje števila novih laboratorijev nasploh in predvsem laboratorijev s potrebno visoko stopnjo biološke varnosti in biološke zaščite, ki prepočasi izpolnjujejo ustrezne standarde biološke varnosti in biološke zaščite. V zadnjih letih je precej držav, tudi tistih z manj sredstvi, namenjalo finančna sredstva za izgradnjo laboratorijev s potrebno visoko stopnjo biološke varnosti in zaščite. To naj bi sicer omogočilo znanstvenikom, da dobijo izkušnje za delo z nevarnimi patogeni, kot so virus sars-korona ali virusi hemoragičnih vročic, vendar pa je to lahko tudi nevarno, predvsem v državah, ki ne morejo nameniti zadostnih sredstev za dolgoročno vzdrževanje svojih objektov in ne zagotavljajo ustreznega usposabljanja osebja. |
|
3. |
Primeri laboratorijskih nesreč in nenamernega izpusta zelo nevarnih bioloških snovi zaradi neustrezne biološke varnosti in biološke zaščite v laboratorijih in drugih objektih ter neupoštevanja pravil ZN o pakiranju in pošiljanju infektivnih snovi. Kakšne nevarnosti so povezane z nezadostno biološko varnostjo in biološko zaščito v laboratorijih je razvidno iz treh ločenih laboratorijskih nesreč s sarsom v Aziji v letih 2003 in 2004, nedavnega smrtnega primera zaradi laboratorijske okužbe z Ebola hemoragično vročico v Rusiji ter iz laboratorijskih okužb v ZDA, do katerih je prišlo zaradi pomanjkljive biološke varnosti (tularemija in melioidoza); še bolj se je treba zavezati zagotavljanju biološke varnosti in biološke zaščite, in sicer z ustreznim upravljanjem in usposabljanjem osebja ne glede na laboratorijsko okolje, v katerem delajo (človeško, živalsko ali kmetijsko). |
2.1 Projekt 1: Spodbujanje upravljanja za zmanjšanje bioloških nevarnosti z ozaveščanjem na regionalni in nacionalni ravni
Namen projekta
Namen tega projekta je spodbuditi države, da prevzamejo odgovornost za pripravo programov za preprečevanje nenamernega izpostavljanja ali izpusta ter nezakonitega prilaščanja ali zlorab bioloških agensov v laboratorijih. Udeleženci bodo oblikovalci nacionalne zdravstvene politike ter vodstvo in osebje laboratorijev, projekt pa jih bo spodbujal, da se zavežejo zagotavljanju biološke varnosti/biološke zaščite. Projekt bo prispeval tudi k razvoju programov za zmanjšanje bioloških nevarnosti na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni, tudi z vzpostavljanjem povezav med laboratoriji ter enotno opredelitvijo biološke varnosti in biološke zaščite v laboratorijih v državah v regiji, s čimer bo spodbujal preglednost in zavezanost bioetiki (tudi neširjenja orožja za množično uničevanje). Posebna pozornost bo posvečena medresorskemu povezovanju sektorja javnega zdravja in drugih sektorjev, npr. sektorjev za zdravje živali in okolje, kar naj bi zagotovilo usklajen in celovit pristop k zmanjševanju bioloških nevarnosti.
Rezultati projekta
|
(i) |
Vključitev regij in držav v dejaven dialog o vprašanjih varnosti in zaščite pred nevarnimi biološkimi agensi in toksini v laboratorijih in drugih objektih. |
|
(ii) |
Popis obstoječih laboratorijskih praks pri biološki varnosti in biološki zaščiti. |
|
(iii) |
Podpora razvoju nacionalnih načrtov, zlasti v skladu z MZP, predpisov o patogenih in ukrepov nadzorovanja, da bi se povečali varnost in zaščita pri delu z zelo infektivnimi snovmi. |
|
(iv) |
Razvoj načrtov usposabljanja, s katerimi bi poskrbeli za stalno udejstvovanje oblikovalcev politik ter vodij in osebja laboratorijev pri zmanjševanju bioloških nevarnosti (zajemali bodo bioetiko in spodbujanje kodeksov ravnanja). |
|
(v) |
Zagotavljanje sredstev za medsebojno povezovanje akterjev in njihovo povezovanje z mednarodnimi organizacijami (tudi s FAO, OIE in IPPC), da bi nadaljevali s svojimi dejavnostmi in postali odgovorni globalni partnerji v strokovnih regionalnih združenjih in mednarodnih mrežah. |
Opis projekta
(a) Regionalne delavnice za ozaveščanje o upravljanju zmanjševanja bioloških nevarnosti in za zasnovo operativnih pobud na področju biološke varnosti in biološke zaščite, prilagojenih ciljnim državam
WHO je leta 2006 organizirala delavnice za ozaveščanje o upravljanju za zmanjšanje bioloških nevarnosti v Srednji in Južni Ameriki, državah vzhodnega Sredozemlja in angleško govorečih afriških državah. Zaključila bo prvi krog splošnega ozaveščanja v preostalih regijah in zagotovila, da se bodo prizadevanja nadaljevala z bolj usmerjenim ozaveščanjem v skladu s posebnimi potrebami držav v izbranih regijah, tudi o bioetiki in kodeksih ravnanja. WHO se bo o projektih v teku in potrebovani pomoči posvetovala z ustreznimi akterji in donatorji (mednarodnimi akterji in nevladnimi organizacijami), da bi se tako izognila podvajanju dejavnosti ter uskladila in poenotila pristope.
Predvidenih je pet regionalnih delavnic, ki bi se lahko osredotočile na naslednje regije: podsaharsko Afriko, Južno Ameriko, južno in jugovzhodno Azijo, vzhodno Azijo/zahodni Pacifik, srednjo Azijo in vzhodnoevropske države (tudi Rusijo).
(b) Posvetovanja z ustreznimi pristojnimi organi, da se zavežejo upravljanju za zmanjšanje bioloških nevarnosti v zdravstvenem sektorju
WHO se bo posvetovala s pristojnimi organi iz ustreznih sektorjev in z upravami referenčnih laboratorijev, da bi jih spodbudila, naj se zavežejo upravljanju za zmanjšanje bioloških nevarnosti. Predvideni so vsaj štirje obiski. Obiskane države bodo izbrane po postopku posvetovanj v usmerjevalnem odboru, pri izboru držav pa bo upoštevana njihova zavezanost izvajanju politike neširjenja orožja za množično uničevanje.
(c) Poglobljene delavnice, posvečene posebnim vprašanjem na področju zmanjševanja bioloških nevarnosti
WHO bo organizirala vsaj dve regionalni delavnici za oblikovalce zdravstvene politike ter uprave in uslužbence laboratorijev, na katerih bodo razpravljali o posebnih vprašanjih, da bi poglobili poznavanje elementov zmanjševanja biološke nevarnosti. Obravnavali bodo vprašanja zakonodaje in upravljanja, pa tudi kako se lahko s pomočjo mrež, seminarjev in strokovnih društev zagotovi finančna vzdržnost programov. Seminarji bodo namenjeni predvsem vzhodnosredozemskim in vzhodnoevropskim državam ter drugim državam, ki bodo ustrezale postopku izbire iz Projekta 2.
2.2 Projekt 2: Izboljšanje varnostne prakse in prakse laboratorijskega upravljanja za zmanjšanje bioloških nevarnosti (demonstracijski model za države).
Nameni projekta
|
(i) |
Ugotoviti in oceniti odzivno sposobnost ob nevarnosti za javno zdravje, zlasti v primeru bioloških agensov in toksinov, v okviru izboljševanja nacionalne pripravljenosti na biološko nevarnost s povezovanjem zdravstvenega sektorja s sektorji za zunanje zadeve, pravosodje, okolje, trgovino, kmetijstvo (in zdravje živali) in obveščanje. |
|
(ii) |
Razviti forum za obveščanje in povezovanje ustreznih nacionalnih akterjev na področju pripravljenosti na nevarnost za javno zdravje in odzivne sposobnosti. |
|
(iii) |
Pripraviti načrt upravljanja za zmanjšanje bioloških nevarnosti, predvsem glede laboratorijske prakse in varnosti in ga uskladiti s celovitimi načrti nacionalne pripravljenosti. |
|
(iv) |
Izvajati nacionalne načrte upravljanja za zmanjšanje bioloških nevarnosti, zlasti glede laboratorijske prakse in varnosti. |
|
(v) |
Povezati nacionalne laboratorije z regionalnimi in mednarodnimi laboratorijskimi mrežami in tako določiti in izboljšati njihovo delovanje, zmogljivost in finančno vzdržnost. |
Rezultati projekta
|
(i) |
Program izbrane države bo krepljen, da bi minimalizirali biološke nevarnosti. |
|
(ii) |
Akterji v državi bodo bolje razumeli vlogo sektorja javnega zdravja pri ukrepanju ob biološki nevarnosti in pridobili zaupanje vanjo. |
|
(iii) |
Biološki laboratoriji bodo pri ukrepanju ob biološki nevarnosti povezani z nacionalnimi akterji. |
|
(iv) |
Izboljšana bo varnost, kakovost in delovanje laboratorijev. |
|
(v) |
Stalnost priznane kakovosti in povezljivosti laboratorijev se bo zagotavljala z regionalnim in mednarodnim potrjevanjem. |
|
(vi) |
Država bo razpolagala z osnovnimi laboratorijskimi zmogljivostmi, potrebnimi v skladu z MZP. |
Opis projekta
Da bi dosegli navedene cilje, bo projekt trajal ustrezno obdobje, zaradi česar bo potrebna dolgotrajna zavezanost države uporabnice in EU. Projekt bo potekal po fazah. Kot vodja projekta v državi naj bi bil imenovan dodeljeni strokovnjak, ki ga bo financirala EU.
Pripravljalna faza
WHO bo določila več držav kandidatk za projekt, da bi državam članicam EU lahko prek usmerjevalnega odbora priporočil primerno kandidatko. Izbirna merila bodo prednostno upoštevala zavzetost na področju neširjenja orožja. WHO in predsedstvo ob pomoči GS/VP bosta opravila predhodne pogovore z državami kandidatkami. Glede na napredek v teh pogovorih bo WHO pred ocenjevanjem državo predhodno obiskala, ustrezno naslednji fazi projekta. WHO bo imenovala projektnega uradnika, ki bo državljan države članice EU.
Po tem pripravljalnem postopku bodo EU (ki jo bo v ta namen predstavljalo predsedstvo ob pomoči GS/VP), WHO in izbrana država podpisale memorandum o soglasju.
Faza ocenjevanja
V fazi ocenjevanja bo WHO ocenila nacionalne biološke dejavnosti in sredstva v izbrani državi ter pomagala pri usklajevanju z nacionalno pripravljenostjo na ukrepanje v primeru bioloških nesreč. Del tega bo ocenitev bioloških nevarnosti in dokončanje načrtov za usklajevanje, da bi lahko vse akterje obvestili o stanju nacionalne pripravljenosti za primer biološke nesreče, ter začetek usklajevanja odgovornosti za javno zdravje v okviru načrta nacionalne pripravljenosti na biološke nevarnosti in/ali primere ogroženosti javnega zdravja mednarodnih razsežnosti.
Faza strokovne pomoči
Namen te faze je izboljšati laboratorijsko prakso pri ukrepanju ob nevarnosti za javno zdravje mednarodnih razsežnosti ter zagotoviti, da je delovanje laboratorijev varno in da so rezultati potrjeni na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Da bi dosegli te cilje, bo organizirano usposabljanje za odgovorne akterje na področju javnega zdravja in ukrepanja ob biološki nevarnosti. Izdelani bodo načrti laboratorijske infrastrukture, nacionalni strokovnjaki za biološko varnost pa bodo vključeni v mednarodne mreže, tudi tako, da bodo sodelovali na letnih sestankih in konferencah mednarodnih združenj za biološko varnost.
Faza vrednotenja
WHO bo vsako četrtletje v sodelovanju z izbrano državo pripravila poročilo, v katerem bo ovrednotila izvajanje nacionalnih načrtov pripravljenosti za primer biološke nevarnosti ter delovanje nacionalnih laboratorijev z vidika biološke varnosti in biološke zaščite; ta ocenjevalna poročila bo nato poslala predsedstvu, ki mu bo pomagal GS/VP, in Komisiji.
3. Trajanje
Ta skupni ukrep naj bi v celoti trajal 24 mesecev.
4. Upravičenke
Upravičenke so države pogodbenice BTWC ali države, ki so začele postopek ratifikacije ali pristopa. Skupni ukrep je namenjen predvsem državam in regijam, ki so ranljive zaradi pomanjkljive varnosti v bioloških laboratorijih, zaradi česar je povečana nevarnost izgube, kraje ali zlorabe mikroorganizmov, ki lahko imajo hude posledice, in njihovih proizvodov.
5. Izvajalec
Za politično izvajanje in nadzor skupnega ukrepa je odgovorno predsedstvo ob pomoči GS/VP. Predsedstvo naj strokovno izvajanje zaupa WHO.
Projekte bo izvajalo osebje WHO, po potrebi v sodelovanju z državami članicami WHO (njihovimi strokovnjaki), predvsem državami članicami EU. Pri najemanju novega osebja za izvajanje projektov bi bilo treba prednost dati državljanom držav članic EU. Izvajanje Skupnega ukrepa nadzoruje usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki WHO, predsedstva EU ob pomoči GS/VP in Komisije. Usmerjevalni odbor se bo sestajal po potrebi, vendar vsaj dvakrat letno, da pregleda napredek in razpravlja o vprašanjih glede izvajanja. Tako naj bi bila zagotovljena skladnost izvajanja celotnega projekta in ocenjevalnih poročil. Usmerjevalni odbor bo deloval tudi kot mehanizem za izbor držav za Projekt 1(b) in Projekt 2.
