Help Print this page 

Document 32007R1244

Title and reference
Uredba Komisije (ES) št. 1244/2007 z dne 24. oktobra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 v zvezi z izvajanjem ukrepov za nekatere proizvode živalskega izvora, namenjene za prehrano ljudi, in določitvi posebnih pravil uradnega nadzora pri pregledu mesa (Besedilo velja za EGP)
  • In force
OJ L 281, 25.10.2007, p. 12–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 03 Volume 019 P. 143 - 149

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/1244/oj
Multilingual display
Dates
  • Date of document: 24/10/2007
  • Date of effect: 14/11/2007; začetek veljavnosti datum objave + 20 glej člen 2
  • Date of effect: 14/11/2007; začetek veljavnosti datum objave + 20 glej člen 2
  • Date of end of validity: 31/12/9999
Miscellaneous information
  • Author: Evropska komisija
  • Form: Uredba
  • Additional information: velja za EGP
Relationship between documents
Text

25.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 281/12


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1244/2007

z dne 24. oktobra 2007

o spremembi Uredbe (ES) št. 2074/2005 v zvezi z izvajanjem ukrepov za nekatere proizvode živalskega izvora, namenjene za prehrano ljudi, in določitvi posebnih pravil uradnega nadzora pri pregledu mesa

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (1), in zlasti členov 16 ter 18(3), (7) in (12) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2), Uredba (ES) št. 854/2004 in Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3), določajo zdravstvena pravila in zahteve za živila živalskega izvora ter zahteve za uradni nadzor.

(2)

Izvedbena pravila za navedene uredbe so določena v Uredbi Komisije (ES) št. 2074/2005 z dne 5. decembra 2005 o določitvi izvedbenih ukrepov za nekatere proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in za organizacijo uradnega nadzora po uredbah (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, o odstopanju od Uredbe (ES) št. 852/2004 ter o spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004. (4).

(3)

V skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004 lahko pristojni organ odloči, da ni potrebno, da je uradni veterinar ves čas prisoten pri post mortem pregledih v nekaterih klavnicah ali obratih za obdelavo divjadi, določenih na podlagi analize tveganj. V takšnih primerih opravi post mortem pregled uradni preglednik, kar prispeva k zmanjšanju finančne obremenitve manjših obratov.

(4)

Merila za takšna odstopanja je treba določiti na podlagi analize tveganj. Obrati, ki diskontinuirano izvajajo klanje ali obdelavo divjadi, imajo v podeželskih skupnostih zlasti socialno in gospodarsko vlogo. Zato je treba navedenim obratom, ki izpolnjujejo zakonodajne in higienske predpise, omogočiti, da izkoristijo takšna odstopanja.

(5)

V skladu z Uredbo (ES) št. 854/2004 lahko pristojni organ odloči, da za prašiče pitance, ki so od odstavitve rejeni v nadzorovanih pogojih v integriranih sistemih proizvodnje, zadošča le vizualen pregled. Potrebno je določiti podrobnejše pogoje pri katerih se lahko dovoli zmanjšan, vendar na podlagi tveganja opravljen pregled.

(6)

Znanstveni odbor za veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravstvom je 24. februarja 2000 sprejel mnenje o „Oceni postopkov za pregled mesa“, ki se ukvarja s splošnimi načeli pri pregledih mesa. V mnenju navaja, da je možno trenutne sisteme pregleda izboljšati, če se jim priložijo informacije o celotni proizvodni verigi, uporabi načel analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP) v klavnicah in o mikrobiološkem spremljanju indikatorskih fekalnih organizmov.

(7)

Znanstveni odbor za veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravjem je 20. in 21. junija 2001 sprejel mnenje o „Opredelitvi vrst/kategorij živali za proizvodnjo mesa v integriranih sistemih reje, pri katerih lahko ponovno oceni pregled mesa.“ V mnenju je bilo ugotovljeno, da so v državah članicah že zdaj številni sistemi proizvodnje, ki izpolnjujejo merila za uporabo poenostavljenega sistema pregleda mesa.

(8)

Znanstveni odbor za veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravjem je 14. in 15. aprila 2003 sprejel mnenje o „Oceni načina pregleda mesa pri teletih“, ki navaja, da vizualen pregled telet, rejenih v integriranih sistemih, zadošča za rutinski pregled, toda dokler se ne izkorenini goveje tuberkuloze, je treba na ravni kmetijskih gospodarstev in klavnic ohranjati nadzor nad govejo tuberkuloza pri govedu.

(9)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 26. novembra 2003 sprejela mnenje o „Tuberkulozi pri govedu: tveganja za zdravje ljudi in strategije nadzora“, katerega sklep navaja, da učinkovit post mortem pregled določenih bezgavk in pljuč predstavlja pomemben element nacionalnih programov za izkoreninjenje goveje tuberkuloze in je sestavni del programov veterinarskih pregledov mesa za zaščito zdravja ljudi.

(10)

EFSA je dne 1. decembra 2004 sprejela mnenje o „Oceni pregledov mesa goved, rejenih v integriranih sistemih proizvodnje“, ki navaja, da naj bo zarezovanje bezgavk še naprej del ocenjenega sistema post mortem pregledov mesa, da se zagotovi odkrivanje tuberkuloznih sprememb.

(11)

EFSA je 18. maja 2006 sprejela mnenje o „Oceni tveganj za javno zdravje in zdravje živali v povezavi s sprejetjem sistema vizualnega pregleda pri teletih, rejenih za meso v državah članicah (ali delih držav članic) in za katere velja, da so prosta goveje tuberkuloze“. Mnenje navaja, da se post mortem pregled lahko omeji le na opazovanje in palpacije bezgavk, če so teleta, vzrejena v integriranih proizvodnih enotah in v čredah, uradno prostih goveje tuberkuloze.

(12)

EFSA je 22. aprila 2004 sprejela „Mnenje o postopkih za pregled mesa pri jagnjetih in kozah“. Mnenje navaja, da je pomembna patološka stanja pri pregledu mesa jagnjet in kozličev možno diagnosticirati z vizualnim pregledom, kar zaradi manjše manipulacije preprečuje tudi navzkrižno kontaminacijo.

(13)

Znanstveni odbor za veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravjem je 27. in 28. septembra 2000 sprejel mnenje o „Nadzoru trakuljavosti in cisticerkoze pri ljudeh in živalih“. Mnenje določa predpogoje, potrebne za zagotovitev pogojev, v katerih ni cisticerkoze.

(14)

EFSA je 26. in 27. januarja 2005 sprejela mnenje o „Oceni tveganja spremenjenega pregleda živali za zakol na območjih z nizko razširjenostjo Cysticercusa“. Mnenje poudarja potrebo za oceno tveganja v različnih sistemih proizvodnje telet. Poenostavljeni post mortem pregled se lahko uporabi za teleta iz integriranih sistemov proizvodnje, ki so bila ocenjena z nizkim tveganjem.

(15)

Na podlagi navedenih strokovnih mnenj je treba določiti pogoje na podlagi tveganja za zmanjšan obseg inšpekcijskega pregleda mesa mladih prežvekovalcev.

(16)

Razpoložljivost podatkov o prehranjevalni verigi 24 ur pred zakolom je predpogoj za na podlagi tveganja opravljen pregled mesa brez zarezovanja. Zato kadar koli se uporablja poenostavljeni postopek pregleda mesa, se za nosilca živilske dejavnosti ne uporabljajo prehodne določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 2076/2005 z dne 5. decembra 2005 o prehodnih ureditvah za izvajanje uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 ter o spremembi uredb (ES) št. 853/2004 in (ES) št. 854/2004 (5).

(17)

Uredba (ES) št. 2074/2005 določa analitske metode za odkrivanje količine biotoksina školjk, ki povzroča izgubo spomina (Amnesic Shellfish Poison – ASP) v užitnih delih mehkužcev. Metodo ASP ELISA 2006.02, kakor je bila junija 2006 objavljena v AOAC Journal, je treba obravnavati kot alternativno presejalno metodo poleg tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) za odkrivanje ASP v školjkah. Prednost metode ELISA je, da se lahko z njo na cenovno relativno ugoden način pregleda veliko število vzorcev.

(18)

Del D poglavja IX oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 določa, da je treba pregledati kopitarje za smrkavost, kadar je to ustrezno. Natančen post mortem pregled za smrkavost bi moral biti obvezen za tiste kopitarje ali njihovo meso, ki izvirajo iz držav, ki niso proste bolezni.

(19)

Uredbo (ES) št. 2074/2005 je zato treba ustrezno spremeniti.

(20)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2074/2005 se spremeni:

1.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 6 b

Zahteve za uradni nadzor pri pregledih mesa za potrebe Uredbe (ES) št. 854/2004

Zahteve za uradni nadzor pri pregledih mesa so določene v Prilogi VI b.“

2.

Poglavje II Priloge III se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

3.

Besedilo v Prilogi II k tej uredbi se vstavi kot Priloga VI b.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. oktobra 2007

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(2)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

(3)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

(4)  UL L 338, 22.12.2005, str. 27. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1664/2006 (UL L 320, 18.11.2006, str. 13).

(5)  UL L 338, 22.12.2005, str. 83. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 479/2007 (UL L 111, 28.4.2007, str. 46).


PRILOGA I

V Prilogi III k Uredbi (ES) št. 2074/2005 se poglavje II nadomesti z naslednjim:

„POGLAVJE II

METODA ZA ODKRIVANJE BIOTOKSINA ŠKOLJK, KI POVZROČA IZGUBO SPOMINA (ASP)

Skupno količino biotoksina školjk, ki povzroča izgubo spomina (Amnesic Shellfish Poison – ASP), v užitnih delih mehkužcev (telesu v celoti ali vsakem užitnem delu posebej) je treba odkrivati s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) ali drugo mednarodno priznano metodo.

Vendar se za presejalne namene lahko za odkrivanje skupne količine ASP v užitnih delih mehkužcev uporablja tudi metoda ELISA, kakor je bila junija 2006 objavljena v AOAC Journal.

Če so rezultati sporni, je referenčna metoda HPLC.“


PRILOGA II

PRILOGA VI b

ZAHTEVE ZA URADNI NADZOR PRI PREGLEDIH MESA

1.   V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

‚nadzorovani pogoji bivanja in integrirani sistemi proizvodnje‘ je način vzreje živali, kjer živali bivajo v pogojih, ki so v skladu z merili iz Dodatka;

(b)

‚mlado govedo‘ je govedo obeh spolov, ki ni starejše od 8 mesecev;

(c)

‚mlade ovce‘ so ovce obeh spolov, ki še nimajo stalnih sekalcev in niso starejše od 12 mesecev;

(d)

‚mlade koze‘ so koze obeh spolov, ki niso starejše od 6 mesecev;

(e)

‚čreda‘ je žival ali skupina živali, ki bivajo na gospodarstvu kot epidemiološka enota; če je na gospodarstvu več čred, vsaka od njih predstavlja ločeno epidemiološko enoto;

(f)

‚gospodarstvo‘ pomeni kakršen koli obrat, objekt ali v primeru kmetije na prostem kateri koli kraj na območju iste države članice, na katerem živali bivajo, se gojijo ali oskrbujejo;

(g)

‚obrat, ki izvaja diskontinuirano klanje ali obdelavo divjadi‘ je klavnica ali obrat za obdelavo divjačine, ki ga na podlagi analize tveganj določi pristojni organ in v katerem se zakol ali obdelava divjadi ne izvaja cel delovni dan ali v zaporednih delovnih dnevih.

2.   Post mortem pregledi v obratih, ki diskontinuirano izvajajo zakol ali obdelavo divjačine.

(a)   V skladu s točko 2(b) poglavja II oddelka III Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 lahko pristojni organ določi, da ni potrebno, da je uradni veterinar prisoten ves čas post mortem pregleda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

zadevni obrat je obrat, ki občasno izvaja zakol ali obdelavo divjačine in ima zadostne zmogljivosti, da lahko shrani meso s spremembami, dokler uradni veterinar ne opravi končni post mortem pregled;

(ii)

uradni preglednik opravlja post mortem pregled;

(iii)

uradni veterinar obišče obrat vsaj enkrat v dnevu, ko se izvaja zakol ali se je zakol izvajal;

(iv)

pristojni organ je vzpostavil postopek za redno oceno dela uradnih preglednikov v teh obratih, vključno s:

spremljanjem dela posameznika,

pregledom dokumentacije v zvezi z ugotovitvami pregleda in primerjavo z ustreznimi trupi,

pregledom trupov v hladilnicah.

(b)   Pri analizi tveganj, ki jo opravi pristojni organ, kot je navedeno v točki 1(g), za določitev obratov, ki se jim lahko odobri odstopanja iz točke 2(a) in ki jo opravi pristojni organ v skladu s točko 1(g), je treba upoštevati vsaj naslednje elemente:

(i)

število zaklanih ali obdelanih živali na uro ali na dan;

(ii)

vrsto in kategorijo zaklanih ali obdelanih živali;

(iii)

promet obrata;

(iv)

preteklo izvajanje postopkov v zvezi z zakolom ali obdelavo;

(v)

učinkovitost kakršnih koli dodatnih ukrepov v prehranjevalni verigi za oskrbo živali za zakol, sprejetih za zagotavljanje varnosti živil;

(vi)

učinkovitost sistema v uporabi, ki temelji na HACCP (načelih analize tveganj in kritičnih kontrolnih točk);

(vii)

revizijski zapisi;

(viii)

pretekla poročila pristojnega organa o opravljenih ante in post mortem pregledih;

3.   Zahteve za pregled mesa, ki se na podlagi tveganja opravi brez zarezovanja.

(a)   V skladu s točko 2 dela B poglavja IV oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 lahko pristojni organ omeji postopke post mortem pregleda prašičev pitancev na vizualni pregled, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

nosilec živilske dejavnosti zagotavlja, da živali bivajo v nadzorovanih pogojih bivanja in integriranih sistemih proizvodnje, kakor je določeno v Dodatku k tej Prilogi;

(ii)

za nosilca živilske dejavnosti se ne uporabljajo prehodne določbe glede podatkov o prehranjevalni verigi, kakor je določeno v členu 8 Uredbe Komisije (ES) št. 2076/2005;

(iii)

pristojni organ izvaja ali odredi izvajanje rednega serološkega in/ali mikrobiološkega spremljanja izbranega števila živali na podlagi analize tveganja glede dejavnikov tveganja za varnost živil, ki so prisotni v živih živalih in pomembni na ravni kmetijskega gospodarstva.

(b)   Z odstopanjem od posebnih zahtev poglavij I in II oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 se lahko postopki post mortem pregleda mladega goveda, mladih ovc in mladih koz omejijo le na vizualni pregled z omejeno palpacijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

nosilec živilske dejavnosti zagotavlja, da mlado govedo biva v nadzorovanih pogojih bivanja in integriranih sistemih proizvodnje, kakor je določeno v Dodatku k tej prilogi;

(ii)

nosilec živilske dejavnosti zagotavlja, da je mlado govedo rejeno v čredi, ki je uradno prosta goveje tuberkuloze;

(iii)

za nosilce živilske dejavnosti se ne uporabljajo prehodne določbe v zvezi z podatki o prehranjevalni verigi, kakor je določeno v členu 8 Uredbe (ES) št. 2076/2005;

(iv)

pristojni organ izvaja ali odredi izvajanje rednega serološkega in/ali mikrobiološkega spremljanja izbranega števila živali na podlagi analize tveganja glede dejavnikov tveganja za varnost živil, ki so prisotni v živih živalih in pomembni na ravni kmetijskega gospodarstva;

(v)

post mortem pregled mladega goveda vedno vključuje palpacijo retrofaringealnih, bronhialnih in mediastinalnih bezgavk.

(c)   Če se odkrijejo kakršne koli spremembe, se pri trupu in drobovini opravi celoten post mortem pregled, kakor je določeno v poglavjih I in II oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004. Vendar lahko pristojni organ na podlagi analize tveganj določi, da ni potrebno opraviti celotnega post mortem pregleda mesa z določenimi manjšimi spremembami, ki jih opredeli pristojni organ in ki ne predstavljajo tveganja za zdravje živali ali ljudi.

(d)   Mlado govedo, mlade ovce, mlade koze in odstavljeni prašiči, ki ne gredo neposredno s kmetijskega gospodarstva rojstva v klavnico, se lahko pred odpremo v klavnico enkrat premaknejo na drugo kmetijsko gospodarstvo (za rejo ali pitanje). V takih primerih:

(i)

se med kmetijskim gospodarstvom izvora in kmetijskim gospodarstvom za rejo ali pitanje kakor tudi med temi kmetijskimi gospodarstvi in klavnico lahko za mlado govedo, jagnjeta in kozliče uporabi nadzorovane zbirne centre;

(ii)

mora biti zagotovljena sledljivost na ravni posamezne živali ali serije živali.

4.   Dodatni zahtevi za post mortem preglede kopitarjev.

(a)   Sveže meso kopitarjev, rejenih v državah, ki niso proste smrkavosti v skladu s členom 2.5.8.2. Kodeksa o zdravstvenem varstvu kopenskih živali Svetovne organizacije za zdravje živali, se ne sme dajati v promet, razen če takšno meso izvira od kopitarjev, ki so bili pregledani za smrkavost v skladu s točko D poglavja IX oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

(b)   Sveže meso kopitarjev, pri katerih je bila diagnosticirana smrkavost, se označi kot neustrezno za prehrano ljudi, kakor je določeno v točki D poglavja IX oddelka IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

Dodatek k Prilogi VI b

V tem dodatku ‚nadzorovani pogoji bivanja in integrirani sistemi proizvodnje‘ pomenijo, da mora nosilec živilske dejavnosti izpolnjevati naslednja merila:

(a)

vsa krma je bila proizvedena v obratu, ki proizvaja krmo v skladu s predpisi iz členov 4 in 5 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 (1); kadar se za krmo za živali uporabi krma bogata z vlakninami ali poljščine, se ti ustrezno obdelajo in kadar je možno, posušijo in/ali peletirajo;

(b)

če je le možno, se uporablja sistem ‚all-in/all-out‘. Kadar se v čredo doda nove živali, se jih osami tako dolgo, kolikor zahteva veterinarska služba, da se prepreči vnos bolezni;

(c)

nobena žival nima dostopa do zunanjih objektov, razen če nosilec živilske dejavnosti z analizo tveganja dokaže pristojnemu organu, da časovno obdobje, objekti in okoliščine dostopa ne predstavljajo tveganja za vnos bolezni v čredo;

(d)

na voljo so podrobne informacije o živalih od rojstva do zakola in pogoji ravnanja z njimi v skladu z oddelkom III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(e)

če se za živali uporablja nastilj, se bolezen ali vnos bolezni preprečuje z ustrezno obdelavo nastilja;

(f)

osebje kmetijskega gospodarstva mora upoštevati splošne higienske določbe iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 852/2004;

(g)

uporabljajo se postopki, s katerimi se nadzira dostop do prostorov, kjer bivajo živali;

(h)

gospodarstvo nima objektov za turiste ali kampiranje, razen če nosilec živilske dejavnosti z analizo tveganja dokaže pristojnemu organu, da so objekti primerno ločeni od objektov za rejo živali in da posreden in neposreden stik ljudi z živalmi ni mogoč.

(i)

živali nimajo dostopa do odlagališča odpadkov ali odpadkov z gospodarstva;

(j)

izvaja se zatiranje in nadzor škodljivcev;

(k)

silaže se ne uporablja za krmljenje, razen če nosilec živilske dejavnosti z analizo tveganja pristojnemu organu dokaže, da krma ne predstavlja tveganja za živali;

(l)

odpadnih vod in usedlin iz komunalnih čistilnih naprav se ne sprošča na področje, do katerega imajo dostop živali ali se uporablja za pridelavo poljščin za krmo, razen če se jih ne obravnava ustrezno, kar potrdi pristojni organ.


(1)  UL L 35, 8.2.2005, str. 1.


Top