29.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/14

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (2) določa mejne vrednosti toksinov iz rodu Fusarium v nekaterih živilih.

(2)

Mejne vrednosti je treba določiti tako strogo, da jih je še mogoče doseči v razumnih mejah z uporabo dobrih kmetijskih in proizvodnih praks ter ob upoštevanju tveganja, povezanega z uživanjem živil.

(3)

Podnebne razmere med rastjo, zlasti med cvetenjem, imajo velik vpliv na vsebnost toksina iz rodu Fusarium. Vseeno lahko dobre kmetijske prakse, pri katerih so dejavniki tveganja zmanjšani na najnižjo možno raven, do neke stopnje preprečijo onesnaženost z glivo Fusarium. Priporočilo Komisije 2006/583/ES z dne 17. avgusta 2006 o preprečevanju in zmanjševanju prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v žitu in žitnih izdelkih (3), vključno s koruzo in koruznimi proizvodi, vsebuje splošna načela za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti s toksini iz rodu Fusarium (zearalenon, fumonizini in trihoteceni) v žitih, ki jih je treba upoštevati pri pripravi nacionalnega kodeksa ravnanja na podlagi teh načel.

(4)

Mejne vrednosti za toksine iz rodu Fusarium so bile za žito in žitne izdelke, vključno s koruzo in koruznimi proizvodi, določene leta 2005. Za koruzo še niso natančno znani vsi dejavniki, ki vplivajo na nastajanje toksinov iz rodu Fusarium, zlasti zearalenona ter fumonizinov B1 in B2. Zato je bilo predvideno, da se mejne vrednosti v koruzi in koruznih proizvodih uporabljajo šele od 1. julija 2007 za deoksinivalenol in zearalenon ter od 1. oktobra 2007 za fumonizina B1 in B2, če pred tem niso določene posebne mejne vrednosti, ki temeljijo na novih informacijah o prisotnosti in nastajanju. To časovno obdobje je omogočilo nosilcem živilske dejavnosti v verigi žita izvajanje raziskav o virih nastajanja teh mikotoksinov in ugotavljanju upravljalnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za čim učinkovitejšo preprečevanje njihove prisotnosti.

(5)

Ob upoštevanju novih informacij od leta 2005 se zdi nujno spremeniti mejne vrednosti v koruzi in koruznih proizvodih, kot tudi datum začetka uporabe navedenih mejnih vrednosti.

(6)

Zadnje informacije kažejo, da so bile zaradi vremenskih razmer pri žetvah leta 2005 in leta 2006 ugotovljene višje vrednosti v glavnem zearalenona ter fumonizinov in v manjši meri deoksinivalenola v koruzi kot pri žetvah v letih 2003 in 2004. Predvidene vrednosti zearalenona ter fumonizinov so zato pri nekaterih vremenskih razmerah za koruzo nedosegljive, tudi ob največji možni uporabi preventivnih ukrepov. Zato je treba mejne vrednosti spremeniti, da se preprečijo motnje na trgu ob ohranjanju visoke ravni varovanja javnega zdravja in ob zagotavljanju, da bo izpostavljenost ljudi ostala bistveno nižja od na podlagi zdravja dosežene orientacijske vrednosti.

(7)

Da bi se zagotovila pravilna in nemotena uporaba teh mejnih vrednosti, je primerno, da se uporabijo za vso koruzo in koruzne proizvode, pridelane v sezoni, zato mora datum začetka uporabe odražati začetek prodajne sezone naslednjega leta pridelave. Ker se žetev koruze v Evropi običajno začne sredi septembra in traja do konca oktobra, je primerno, da se določi 1. oktober 2007 kot datum začetka uporabe.

(8)

Glede na zgoraj navedeno je treba to uredbo uporabljati od 1. julija 2007.

(9)

Poleg tega je treba opraviti tudi številne manjše tehnične spremembe.

(10)

Primerno je določiti, da se mejna vrednost ne uporablja za nepredelano koruzo, namenjeno obdelavi s postopkom mokrega mletja (proizvodnja škroba). Znanstveni podatki so pokazali, da ne glede na vrednosti toksinov iz rodu Fusarium, ki so prisotni v nepredelani koruzi, v škrobu, proizvedenem iz koruze, toksini iz rodu Fusarium niso bili ugotovljeni ali pa so bile ugotovljene zelo nizke vrednosti. Kljub temu morajo nosilci živilske dejavnosti v sektorju mokrega mletja za varovanje javnega zdravja in zdravja živali intenzivno nadzorovati stranske proizvode iz postopka mokrega mletja, namenjene za krmo, da se preveri skladnost z orientacijskimi vrednostmi iz Priporočila Komisije 2006/576/ES z dne 17. avgusta 2006 o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT-2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo (4).

(11)

Postopek suhega mletja povzroča frakcije mletja nepredelane koruze različnih velikosti v isti seriji. Znanstveni podatki kažejo, da frakcije mletja z manjšo velikostjo delcev vsebujejo višjo vrednost toksinov iz rodu Fusarium kot frakcije mletja z večjo velikostjo delcev. Frakcije mletja koruze so razvrščene v skladu z velikostjo delcev v različnih tarifnih številkah v kombinirani nomenklaturi, na podlagi odstotka proizvoda, ki prehaja skozi sito z velikostjo odprtin 500 mikronov. Za frakcije mletja, manjše in večje od 500 mikronov, je treba določiti različne mejne vrednosti, da se upoštevajo vednosti onesnaženosti v različnih frakcijah.

(12)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

V členu 11 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

2.

V Prilogi se oddelek 2 spremeni: