Help Print this page 

Document 32007R1066

Title and reference
Uredba Komisije (ES) št. 1066/2007 z dne 17. septembra 2007 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst manganovega dioksida s poreklom iz Južne Afrike
  • No longer in force, Date of end of validity: 18/03/2007
OJ L 243, 18.9.2007, p. 7–20 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/1066/oj
Multilingual display
Dates
  • Date of document: 17/09/2007
  • Date of effect: 19/09/2007; začetek veljavnosti datum objave + 1 glej člen 3
  • Date of end of validity: 18/03/2007; glej člen 3
Miscellaneous information
  • Author: Evropska komisija
  • Form: Uredba
  • Additional information: damping
Text

18.9.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 243/7


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1066/2007

z dne 17. septembra 2007

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst manganovega dioksida s poreklom iz Južne Afrike

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (osnovna uredba) in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začetek

(1)

Komisija je 10. novembra 2006 prejela pritožbo, ki jo je na podlagi člena 5 osnovne uredbe vložila družba Tosoh Hellas AIC (pritožnik), ki predstavlja večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih vrst manganovega dioksida Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 21. decembra 2006 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2).

2.   Stranke v postopku

(4)

Komisija je pritožnika, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalca izvoznika, uvoznika, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike Južne Afrike uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(5)

Pritožnik, proizvajalec izvoznik, uvoznik in uporabniki so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(6)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od proizvajalca izvoznika v Južni Afriki, proizvajalca pritožnika, uvoznika zadevnega izdelka iz Južne Afrike in od štirih uporabnikov zadevnega izdelka.

(7)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, potrebne za začasno določitev dampinga, škode, ki je zaradi njega nastala, in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritve v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalci Skupnosti

Tosoh Hellas AIC, Solun, Grčija in njen povezani prodajni zastopnik Mitsubishi International GmbH, Düsseldorf, Nemčija

(b)

Proizvajalec izvoznik v Južni Afriki

Delta E.M.D. (Pty) Ltd, Nelspruit, Južna Afrika (Delta)

(c)

Povezani dobavitelj proizvajalca izvoznika v Južni Afriki

Manganese Metal Company (Pty) Ltd, Nelspruit, Južna Afrika

(d)

Nepovezani uvoznik v Skupnosti

Traxys France SAS, Courbevoie, Francija

(e)

Uporabniki v Skupnosti

Panasonic Battery Belgium NV, Tessenderlo, Belgija

VARTA Consumer Batteries GmbH & Co. KGaA, Sulzbach, Nemčija

Duracell Batteries BVBA, Aarschot, Belgija.

3.   Obdobje preiskave

(8)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2005 do 30. septembra 2006 („obdobje preiskave“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2002 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(9)

Zadevni izdelek so manganovi dioksidi s poreklom iz Južne Afrike, ki so proizvedeni z elektrolizo in po elektrolizi niso toplotno obdelani (EMD). Običajno je uvrščen pod oznako KN ex 2820 10 00.

(10)

Zadevni izdelek zajema dve glavni vrsti, in sicer cink-ogljikov EMD in alkalen EMD. Obe vrsti se proizvajata z elektrolizo s pomočjo adaptacije nekaterih parametrov v procesu, da se pridobi EMD cink-ogljikove stopnje ali EMD alkalne stopnje. Pri obeh vrstah ima mangan običajno visoko stopnjo čistoče in obe se na splošno uporabljata kot vmesna izdelka v proizvodnji suho celičnih potrošniških baterij.

(11)

Preiskava je pokazala, da imata kljub nekaterim razlikam med nekaterimi fizičnimi in kemičnimi lastnostmi, kot so gostota, povprečna velikost delcev, površina Brunauer-Emmet-Teller (BET) in alkalni potencial, obe vrsti zadevnega izdelka enake osnovne fizične, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljata za enake namene. Zato se za namene tega postopka obe vrsti obravnavata kot en izdelek.

(12)

Treba je poudariti, da obstajajo druge vrste manganovih dioksidov, ki nimajo enakih osnovnih fizičnih, kemičnih in/ali tehničnih lastnosti kot EMD in se bistveno drugače uporabljajo. Zato niso del zadevnega izdelka. Ti posebni izdelki vključujejo (i) naravne manganove diokside, ki vsebujejo znatne nečistoče in so običajno uvrščeni po drugačno oznako KN, tj. 2602 00 00; (ii) kemične manganove diokside, ki se proizvajajo s kemičnim procesom in imajo znatno nižjo gostoto in znatno večjo površino BET kot EMD; ter (iii) toplotno obdelane elektrolitske manganove diokside, ki se kljub temu, da se proizvajajo z elektrolizo tako kot EMD, od EMD razlikujejo po številnih bistvenih lastnostih, kot so delež vlage, kristalna struktura in alkalni potencial, zaradi česar so primerni za uporabo v litijevih baterijah, ki temeljijo na nevodnih sistemih in imajo litijevo kovino za anodo, toda ne v cink-ogljikovih ali alkalnih baterijah, ki temeljijo na vodnih sistemih in imajo cinkovo kovino za anodo tako kot EMD.

(13)

Prav tako je treba poudariti, da nobena zainteresirana stranka ni spodbijala navedene opredelitve ali razlikovanja med dvema glavnima vrstama zadevnega izdelka.

2.   Podobni izdelek

(14)

Preiskava je pokazala, da imajo EMD, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti znotraj Skupnosti, ter EMD, ki se proizvajajo in prodajajo na južnoafriškem domačem trgu in/ali uvažajo v Skupnost iz Južne Afrike, iste osnovne fizične, kemične in tehnične lastnosti ter se enako uporabljajo.

(15)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   DAMPING

1.   Normalna vrednost

(16)

Pri določanju normalne vrednosti je Komisija najprej ugotavljala, ali je bila skupna domača prodaja EMD družbe Delta reprezentativna v primerjavi s celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja obravnavala kot reprezentativna, saj je bil celotni obseg domače prodaje proizvajalca izvoznika več kot 5 % njegovega celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(17)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki so se prodajale na domačem trgu in so imele reprezentativno domačo prodajo, ki je bila enaka ali neposredno primerljiva z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(18)

Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je obravnavala kot dovolj reprezentativna, kadar je v obdobju preiskave obseg navedene vrste izdelka, prodane neodvisnim strankam na domačem trgu, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Skupnost.

(19)

Za vse vrste izdelka, prodane za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, da se na domačem trgu ne prodaja nobena enaka ali neposredno primerljiva vrsta izdelka v reprezentativnih količinah. Zato je bilo treba normalno vrednost konstruirati za vse izvožene vrste izdelka v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(20)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka izvoznika po potrebi prišteli razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške (stroški PSA) ter primeren znesek dobička. Stroški PSA in dobiček so bili določeni v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. V ta namen je Komisija proučila, ali nastali stroški PSA in dobiček, ki ga je družba Delta ustvarila na svojem domačem trgu, predstavljajo zanesljive podatke.

(21)

Dejanski domači stroški PSA so se šteli za zanesljive podatke, ker je bil skupni obseg domače prodaje zadevne družbe reprezentativen v primerjavi z obsegom izvoza v Skupnost, kot je navedeno zgoraj.

(22)

Da bi lahko ocenila, ali dobiček, ki ga je ustvarila Delta na svojem domačem trgu, predstavlja zanesljive podatke, je Komisija najprej proučila, ali se lahko šteje, da je bila domača prodaja vsake vrste zadevnega izdelka, prodane na domačem trgu v reprezentativnih količinah, izvedena po običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je storila tako, da je za zadevno vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu.

(23)

Obseg dobičkonosne prodaje za nobeno vrsto izdelka ni predstavljal več kot 10 % skupnega obsega prodaje navedene vrste na domačem trgu, zato se je štelo, da domače cene ne morejo zagotoviti ustrezne osnove za določitev stopnje dobička, ki se uporablja za določanje normalne vrednosti.

(24)

Delta je edini znani proizvajalec EMD v Južni Afriki, zato primeren dobiček, ki je potreben za določitev normalne vrednosti, ne more temeljiti na dejanskih dobičkih, določenih za druge izvoznike ali proizvajalce, ki so predmet preiskave v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka na domačem trgu, kot je navedeno v členu 2(6)(a) osnovne uredbe.

(25)

Ker je poleg tega EMD edini izdelek, ki ga Delta proizvaja in prodaja, primeren dobiček, ki je potreben za določitev normalne vrednosti, ne more temeljiti na dejanskih dobičkih, ki se v običajnem poteku trgovine uporabljajo za proizvodnjo in prodajo iste splošne kategorije izdelkov za zadevnega proizvajalca izvoznika, kakor je navedeno v členu 2(6)(b) osnovne uredbe.

(26)

Primeren dobiček, potreben za določitev normalne vrednosti, je bil tako določen v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(27)

V zvezi s tem so bile zbrane informacije o dobičkonosnosti vseh drugih znanih proizvajalcev EMD v drugih državah. Informacije izvirajo iz javno dostopnih virov za enega proizvajalca s sedežem v Indiji, dva na Japonskem in dva v ZDA. Vendar za enega proizvajalca v ZDA in oba japonska proizvajalca ali za oddelek družbe, za katerega bi bil EMD pomemben, ni bilo na voljo informacij o dobičkonosnosti za EMD.

(28)

Povprečna stopnja dobička za obdobje preiskave je bila izračunana na podlagi javno dostopnih virov za indijskega proizvajalca in drugega proizvajalca v ZDA ter informacij, ki jih je zagotovila Delta v zvezi z dobičkonosnostjo na domačem trgu njene povezane družbe Delta EMD Avstralija Proprietary Ltd. s sedežem v Avstraliji. Izračunana povprečna stopnja dobička je znašala 9,2 %. Glede na razpoložljive informacije se je metodologija štela za primerno v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe, njen rezultat pa konzervativen. Javno dostopne informacije so pokazale, da ta stopnja dobička ni presegla dobička, ki so ga v obdobju preiskave ustvarili znani proizvajalci iste splošne kategorije izdelkov (tj. posebnih kemikalij) v Južni Afriki.

2.   Izvozne cene

(29)

Delta je v Skupnost izvažala izključno prek neodvisnega zastopnika, in sicer Traxys France SAS.

(30)

Izvozne cene so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo za zadevni izdelek, kadar je prodan za izvoz iz Južne Afrike v Skupnost.

3.   Primerjava

(31)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V zvezi s provizijami, stroški prevoza, zavarovanja, manipulativnimi stroški in drugimi zadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita in bančnimi stroški so se ustrezne prilagoditve odobrile v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

4.   Stopnje dampinga

(32)

Tehtana povprečna normalna vrednost zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kot je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(33)

Na podlagi tega je začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednja:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Delta E.M.D. (Pty) Ltd

14,9 %

(34)

V zvezi s stopnjo dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v Južni Afriki, je Komisija najprej ugotovila stopnjo sodelovanja. Primerjala je podatke Eurostata in izpolnjene vprašalnike, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Južni Afriki. Ta primerjava je pokazala, da je po razpoložljivih informacijah izvoz Delte v Skupnost predstavljal 100 % izvoza zadevnega izdelka iz Južne Afrike. Ugotovljena raven sodelovanja je bila tako zelo visoka, stopnja dampinga na ravni države pa je bila določena na enaki ravni kot stopnja dampinga, izračunana za Delto.

D.   ŠKODA

1.   Proizvodnja Skupnosti in industrija Skupnosti

(35)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so v Skupnosti na začetku obravnavanega obdobja podobni izdelek proizvajali trije proizvajalci. Vendar je en proizvajalec opustil proizvodnjo leta 2003, tako da sta v obdobju preiskave v Skupnosti bila samo dva proizvajalca.

(36)

Pritožbo je vložil samo en proizvajalec, ki je v preiskavi v celoti sodeloval. Drugi proizvajalec sicer ni sodeloval, vendar pritožbi tudi ni nasprotoval. Ker je samo ena družba predložila v celoti izpolnjen vprašalnik, so za zaščito zaupnosti vsi podatki v zvezi z industrijo Skupnosti predstavljeni v obliki indeksov ali razponov.

(37)

Zato je bil obseg proizvodnje Skupnosti za namen člena 4(1) osnovne uredbe začasno izračunan tako, da se je proizvodnja edinega sodelujočega proizvajalca Skupnosti prištela k obsegu proizvodnje drugega proizvajalca na podlagi podatkov, predloženih v pritožbi. Skupna proizvodnja Skupnosti v obdobju preiskave je bila v razponu 20 do 30 tisoč ton.

(38)

Proizvodnja sodelujočega proizvajalca Skupnosti je predstavljala več kot 50 % EMD, proizvedenega v Skupnosti. Zato se šteje, da ta družba predstavlja industrijo Skupnosti v skladu s členoma 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

2.   Potrošnja Skupnosti

(39)

Očitna potrošnja Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje proizvajalca pritožnika na trgu ES, prodaje drugih proizvajalcev v Skupnosti, ugotovljene na podlagi nakupov uporabnikov, ter uvoza iz zadevnih držav na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov in drugih tretjih držav, o katerih je podatke zagotovil Eurostat.

(40)

Na podlagi tega se je potrošnja Skupnosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. Do velikega povečanja je prišlo v letih 2003 in 2004, kar je sovpadalo z največjim povečanjem obsega uvoza EMD iz Južne Afrike po zelo nizkih cenah (– 35 %) in opustitvijo proizvodnje večjega proizvajalca Skupnosti. Leta 2005 se je potrošnja vrnila na prejšnjo raven, še eno znatno zmanjšanje pa se je pojavilo v obdobju preiskave. Videti je, da je na gibanje potrošnje vplivala opustitev proizvodnje večjega proizvajalca, ki predstavlja tretjino proizvodnje Skupnosti, v letu 2003.

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Potrošnja Skupnosti Indeks 2002 = 100

100

102

113

102

93

3.   Uvoz iz zadevne države v Skupnost

(41)

Obseg uvoza iz Južne Afrike je temeljil na preverjenih podatkih, ki jih je predložil edini proizvajalec izvoznik. Kot je navedeno zgoraj, je večina kazalnikov zaradi zaupnosti podatkov, ker analiza zadeva eno samo družbo, predstavljenih v obliki indeksov ali razponov.

(42)

V smislu obsega in tržnega deleža je bil razvoj uvoza naslednji:

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Obseg uvoza iz Južne Afrike (tone), 2002 = 100

100

129

156

185

169

Tržni delež Južna Afrika

30-40 %

40-50 %

44-54 %

60-70 %

60-70 %

Tržni delež Južna Afrika, 2002 = 100

100

126

139

181

181

(43)

Medtem ko se je potrošnja EMD v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %, se je uvoz iz zadevne države v istem obdobju povečal za 69 %. Posledično se je južnoafriški tržni delež v obravnavanem obdobju bistveno povečal za okrog 81 % od razpona 30–40 % do razpona 60–70 %.

(44)

V obravnavanem obdobju so povprečne cene uvoza kljub povišanju cene glavne surovine padle za 31 %.

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Obseg uvoza iz Južne Afrike euro/tona, 2002 = 100

100

70

65

66

69

(45)

Za ugotovitev nelojalnega nižanja cen v obdobju preiskave so bile ustrezne prodajne cene industrije Skupnosti neto cene za neodvisne stranke, ki so bile po potrebi prilagojene ravni cene franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti in po odbitku popustov in rabatov. Te cene so se primerjale s prodajnimi cenami, ki jih je južnoafriški proizvajalec izvoznik zaračunal brez popustov in so bile po potrebi prilagojene cenam CIF meja Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za stroške carinjenja in stroške po uvozu.

(46)

Primerjava je pokazala, da je bila v obdobju preiskave tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen, izražena v odstotkih prodajnih cen industrije Skupnosti, v razponu 11–14 %. Ravni prodaje pod ceno so bile celo še višje, ker je industrija Skupnosti v obdobju preiskave utrpela znatne izgube.

4.   Stanje industrije Skupnosti

(47)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza iz Južne Afrike na industrijo Skupnosti vključevala analizo vseh ekonomskih dejavnikov in indeksov, ki zadevajo stanje industrije od leta 2002 do obdobja preiskave. Kot je navedeno zgoraj, je večina kazalnikov zaradi zaupnosti podatkov, ker analiza zadeva eno samo družbo, predstavljenih v obliki indeksov ali razponov.

(48)

Razvoj proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti so bili naslednji:

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Proizvodnja, 2002 = 100

100

87

128

135

130

Zmogljivost, 2002 = 100

100

100

100

100

100

Izkoriščenost zmogljivosti, 2002 = 100

100

87

128

135

130

(49)

V obravnavanem obdobju se je proizvodnja Skupnosti povečala za 30 %. Vendar je proizvodna zmogljivost ostala stabilna v celotnem obravnavanem obdobju. Raven proizvodnje je dosegla vrhunec leta 2005 po močnem povečanju potrošnje na trgu ES leta 2004, kar je bilo združeno z likvidacijo večjega proizvajalca in povečanjem povpraševanja na izvoznem trgu industrije Skupnosti. Od leta 2004 do obdobja preiskave, ko so se cene surovine podvojile, je industrija Skupnosti skušala doseči ekonomijo obsega in zmanjšati stroške proizvodnje na enoto v obdobju preiskave.

(50)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju povečale za 32 %, kar kaže, da je industrija Skupnosti zaradi konkurenčnosti dampinškega uvoza vedno težje prodajala svoje izdelke na trgu Skupnosti.

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Zaloge, 2002 = 100

100

71

48

113

132

(51)

Spodnje številke prikazujejo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim strankam v Skupnosti.

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Obseg prodaje na trgu ES, 2002 = 100

100

80

152

113

91

Tržni delež, 2002 = 100

100

78

135

110

97

Povprečne prodajne cene, 2002 = 100

100

76

71

75

75

(52)

Ob 7-odstotnem znižanju potrošnje ES se je tržni delež industrije Skupnosti znižal za 3 %. Poleg tega se je njen celotni obseg prodaje na trgu ES v obravnavanem obdobju znatno znižal za 9 % v absolutnem smislu, močno pa se je znižal zlasti v obdobju preiskave, in sicer za 22 odstotnih točk.

(53)

Medtem ko je industrija Skupnosti leta 2004 nekaj časa imela koristi od povečanja potrošnje ter je v primerjavi z letom 2002 povečala obseg prodaje za 52 % in tržni delež za 35 %, se je v nadaljnjih letih njena udeležba na trgu zmanjšala sočasno z močnim povečanjem obsega dampinškega uvoza iz Južne Afrike.

(54)

Povprečne prodajne cene za nepovezane kupce na trgu Skupnosti so se nižale do leta 2004. To kaže na to, da je industrija Skupnosti skušala konkurirati z dampinškim uvozom in ostati na trgu. Leta 2004 pa so cene dosegle nevzdržno raven. Nato so se leta 2005 povišale za 4 odstotne točke. Vendar kljub temu majhnemu povišanju cen v letu 2005, ki je bilo potrjeno v obdobju preiskave, industrija Skupnosti s svojimi cenami ni mogla slediti razvoju cen manganove rude, glavne surovine, ki so se med letoma 2004 in 2005 močno povišale, in sicer za skoraj 100 %.

(55)

Ravni dobička in denarnega toka industrije Skupnosti pri prodaji EMD so izrazito negativne.

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Stopnja dobička iz poslovanja za zadevni izdelek (razpon, %)

0 % do 20 %

0 % do – 20 %

0 % do 5 %

0 % do 3 %

0 % do – 20 %

Stopnja dobička iz poslovanja za zadevni izdelek, indeks 2002 = 100

100

–85

20

13

–72

(56)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšala za – 172 %. Najnižjo raven je dosegla leta 2003, v času največjega znižanja cen uvoza (– 30 %). V letih 2004 in 2005 se je izboljšala, hkrati pa so se povečale prodane količine. V obdobju preiskave je dobičkonosnost padla nazaj na najnižjo raven zaradi pritiska na cene in povečanja stroškov surovin.

(57)

V obravnavanem obdobju se je hkrati z zmanjšanjem dobičkonosnosti poslabšal tudi denarni tok.

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Denarni tok, indeks 2002 = 100

100

22

46

–35

–8

(58)

V obravnavanem obdobju so se naložbe povečale za 7 %. Na sredini tega obdobja je industrija Skupnosti namenila določen obseg naložb zmanjšanju stroškov proizvodnje in vzdrževanju novih strojev. V nadaljnjih letih so se naložbe nadaljevale, vendar na nižji ravni.

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Naložbe, 2002 = 100

100

67

126

109

107

(59)

Donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka je sledila gibanju prodaje in dobičkonosnosti ter je bila negativna leta 2003 in ob koncu obravnavanega obdobja.

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Donosnost naložb, (2002 = 100)

100

–58

18

10

–55

(60)

Ugotovljeno je bilo, da se zmožnost industrije Skupnosti za zbiranje kapitala v obravnavanem obdobju ni bistveno spremenila glede na velikost naložb, ki so zadostovale za kritje potrebnih kapitalskih naložb.

(61)

Razvoj zaposlovanja, produktivnosti in stroškov dela v industriji Skupnosti je bil naslednji:

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Število zaposlenih, 2002 = 100

100

68

69

70

67

Produktivnost (ton/zaposlenega), 2002 = 100

100

129

184

192

195

Stroški dela skupaj, 2002 = 100

100

77

79

84

82

Stroški dela na zaposlenega, 2002 = 100

100

115

114

119

123

(62)

Število zaposlenih se je med letom 2002 in obdobjem preiskave zmanjšalo za 33 %. To je bil rezultat zmanjšanja prodaje in prizadevanja industrije Skupnosti, da izboljša produktivnost. Rezultat tega procesa racionalizacije v industriji Skupnosti se je dejansko odražal v stopnji produktivnosti, ki se je v obravnavanem obdobju precej povečala.

(63)

Skupni stroški dela so se znatno znižali, in sicer za 18 %. Povprečni stroški na zaposlenega so se ob upoštevanju razvoja inflacije sorazmerno povišali. Vendar se je splošno gledano delež stroškov dela v skupnih stroških proizvodnje znatno znižal, kar kaže na jasen napredek v učinkovitosti.

(64)

Stopnja dampinga je navedena v rubriki „damping“ zgoraj. Ta stopnja je občutno višja od stopnje de minimis. Poleg tega glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanske stopnje dampinga nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

(65)

Nobenih znakov ni, da bi si Skupnost opomogla od učinkov preteklega dampinga ali subvencioniranja.

5.   Sklepne ugotovitve o škodi

(66)

Treba je opomniti, da se je uvoz iz Južne Afrike občutno povečal, v absolutnem smislu in v smislu tržnega deleža. V obravnavanem obdobju se je uvoz dejansko povečal za 69 % v absolutnem smislu in za okrog 81 % glede na potrošnjo Skupnosti, pri čemer je bil dosežen tržni delež 60–70 %.

(67)

Dampinški uvoz zadevnega izdelka je v obdobju preiskave poleg tega znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Skupnosti. Na tehtani povprečni osnovi je bilo nelojalno nižanje cen v obdobju preiskave v razponu 11–14 %.

(68)

Medtem ko se je v obravnavanem obdobju potrošnja Skupnosti znižala za 7 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti znižal za 9 %, tržni delež pa za 3 %. Do bistvenega poslabšanja teh kazalcev je prišlo v obdobju preiskave, pri čemer se je v primerjavi z letom 2005 prodaja znižala za 22 odstotnih točk, tržni delež pa za 13 odstotnih točk.

(69)

Zaradi vse manjšega obsega prodaje, tržnega deleža in cen industrija Skupnosti svojim strankam ni mogla posredovati globalnega povišanja cen surovine. To je privedlo do zelo negativne dobičkonosnosti (izgube).

(70)

Kljub precejšnjim naložbam industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju in njenim nenehnim prizadevanjem za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, so se njena dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb močno zmanjšali do zelo negativnih ravni.

(71)

Slabšanje stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju potrjuje tudi negativni razvoj zaposlovanja.

(72)

Ob upoštevanju navedenega se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

E.   VZROČNA ZVEZA

1.   Uvodna opomba

(73)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Južne Afrike in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Proučeni so bili tudi drugi znani dejavniki poleg dampinškega uvoza, ki bi lahko v istem času povzročili škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti dejavniki, ne pripiše dampinškemu uvozu.

2.   Učinek uvoza iz Južne Afrike

(74)

Kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah 43 in 44, se je uvoz v obravnavanem obdobju postopno in znatno povečeval, in sicer za 69 % v smislu obsega in za 81 % v smislu tržnega deleža. Prodajna cena na enoto pri uvozu iz Južne Afrike se je v obravnavanem obdobju znižala za 31 %. V obdobju preiskave so cene uvoza iz Južne Afrike nelojalno nižale cene industrije Skupnosti za 11–14 %.

(75)

Učinki dampinškega uvoza se jasno odražajo v odločitvi nekaterih večjih uporabnikov, ki predstavljajo več kot 60 % skupne potrošnje, da ne kupujejo več izdelka industrije Skupnosti, temveč izdelek iz Južne Afrike. Medtem ko so na začetku obravnavanega obdobja ti uporabniki kupovali le majhne količine izdelkov iz Južne Afrike, so ob koncu obravnavanega obdobja in v obdobju preiskave z izdelki iz Južne Afrike krili do 70–100 % svojih potreb.

(76)

Sočasno je industrija Skupnosti morala občutno znižati cene, da bi lahko obdržala prodajne pogodbe z drugimi uporabniki.

(77)

Manjšanje tržnega deleža industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju je treba obravnavati v povezavi s povečanjem obsega in tržnega deleža uvoza iz Južne Afrike. Poleg tega se je leta 2005 in v obdobju preiskave, ko je potrošnja Skupnosti upadla za 18 % v primerjavi z velikim povečanjem leta 2004, uvoz iz Južne Afrike povečal za 8 % v absolutnem smislu in za okrog 31 % v smislu tržnega deleža. Sočasno je tržni delež industrije Skupnosti upadel za 28 %, prodaja pa za 40 %.

(78)

Zato se začasno sklene, da je pritisk dampinškega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se od leta 2002 občutno povečala in ki se je izvajal po dampinških cenah in pri znatnem nelojalnem nižanju cen in prodajanju pod ceno, imel pomembno vlogo pri upadu prodaje industrije Skupnosti in posledično pri njeni dobičkonosnosti, razvoju denarnega toka ter negativnega stanja pri donosnosti naložb, zaposlovanju in povečanju zalog.

3.   Učinek drugih dejavnikov

(79)

Razvoj uvoza iz drugih tretjih držav po podatkih Eurostata:

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Uvoz iz drugih tretjih držav

5 541

4 677

5 992

2 876

2 878

Indeks, 2002 = 100

100

84

108

52

52

Tržni delež

15 %

12 %

14 %

7 %

8 %

Indeks, 2002 = 100

100

82

96

51

56

Povprečne cene uvoza

1 527

1 204

1 226

1 550

1 537

Indeks, 2002 = 100

100

79

80

101

101

(80)

Na začetku obravnavanega obdobja je uvoz EMD iz drugih tretjih držav predstavljal 15 % tržnega deleža. V nadaljnjih letih je ta uvoz znatno upadel in je ob koncu obdobja preiskave predstavljal le 8 % tržnega deleža. Cene tega uvoza so povečini ostale na višji ravni kot cene južnoafriškega izdelka in so se celo povišale za 1 %.

(81)

Glede na več stališč je uvoz EMD iz Kitajske, ki ni vključena v preiskavo, bistveno prispeval k škodi, ki jo je utrpel proizvajalec Skupnosti. Vendar je uvoz iz Kitajske v obdobju preiskave, čeprav po povprečno nižji ceni kot južnoafriški izdelek, predstavljal le 0,6 % celotnega uvoza iz tretjih držav, zato se ne more šteti, da je prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(82)

Prav tako je bilo proučeno, ali je izvoz v države, ki niso članice EU, prispeval k škodi, nastali v obravnavanem obdobju.

(83)

Ugotovljeno je bilo, da se je obseg izvoza industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju povečal za 9 % in čeprav se je cena izvoza zmanjšala za 14 %, je ostala znatno višja od stroškov proizvodnje na enoto. Izvozna dejavnost industrije Skupnosti torej ni mogla prispevati k škodi, ki je nastala v tem obdobju.

(84)

Kot je navedeno zgoraj, sta bila na začetku obravnavanega obdobja v Skupnosti še dva druga proizvajalca.

(85)

En proizvajalec, s sedežem na Irskem, je opustil proizvodnjo leta 2003 zaradi finančnih težav, ki so bile posledica znatnega upada prodaje pod močnim pritiskom cen dampinškega uvoza. Drugi proizvajalec, s sedežem v Španiji, ni sodeloval v postopku. Kot rezultat tega nesodelovanja so bili podatki o prodaji drugega proizvajalca na trgu Skupnosti dobljeni iz izpolnjenih vprašalnikov uporabnikov. Po ugotovitvah preiskave se je slednja družba ukvarjala s proizvodnjo baterij in EMD. Večina EMD, ki jih je proizvedla ta družba, se je očitno uporabljala v njeni lastni proizvodnji baterij. Ta družba pa je prav tako imela pomembno vlogo na trgu EMD Skupnosti.

(86)

Jasno je, da na splošno podobo drugih proizvajalcev ES vpliva dejstvo, da je en proizvajalec opustil proizvodnjo leta 2003, drugi pa v obravnavanem obdobju ni prodal znatnih količin na trgu ES. Vendar se iz podatkov, pridobljenih med preiskavo, lahko sklepa, da je na proizvajalca Skupnosti prav tako vplival pritisk južnoafriškega uvoza na cene ter razvoj na trgu, saj se je njun tržni delež zmanjšal z razpona 10–25 % na razpon 4–10 %. Zato prodaja drugega proizvajalca Skupnosti ni mogla biti odgovorna za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(87)

Proučeno je bilo tudi, ali je upad povpraševanja na trgu Skupnosti prispeval k škodi, nastali v obravnavanem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da upad povpraševanja ni vplival na škodo. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 52 in 77, je prodaja industrije Skupnosti upadla za več kot skupna potrošnja Skupnosti, medtem ko se je ustrezni tržni delež južnoafriškega uvoza znatno povečal.

(88)

Po nekaterih trditvah je škodo povzročilo predvsem svetovno povišanje cene osnovne surovine, manganove rude. Cene manganove rude, ki so do leta 2004 ostale stabilne, so se leta 2005 nenadoma podvojile in v obdobju preiskave nekoliko znižale. To je povečalo stroške proizvodnje na enoto industrije Skupnosti za 19 %.

(89)

Ker pa so se cene uvoza iz Južne Afrike v enakem obdobju (2004/2005) povišale le za 1 odstotno točko, industrija Skupnosti, ki je skušala konkurirati z dampinškim uvozom in ostati na trgu, ni mogla prenesti povišanja skupnih stroškov na uporabnike na nižji stopnji. Industrija Skupnosti je lahko zvišala cene samo za 4 odstotne točke, ki so tako ostale nižje od stroškov proizvodnje.

 

2002

2003

2004

2005

Obdobje preiskave

Skupni stroški proizvodnje, 2002 = 100

100

89

103

110

119

Skupni stroški na enoto na tono, 2002 = 100

100

98

80

85

95

Prodajna cena na enoto, 2002 = 100

100

76

71

75

75

(90)

V teh okoliščinah se je štelo, da povečanje stroškov ni samo po sebi povzročilo škode, temveč dejstvo, da industrija Skupnosti ni mogla prenesti povečanja stroškov na svoje stranke zaradi močnega pritiska dampinškega uvoza iz Južne Afrike, ki ni odražal povišanja cen surovine. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(91)

Nekatere strani so trdile, da so se zaradi globalne prekomerne ponudbe EMD, ki jo je povzročila povečana proizvodna zmogljivost na Kitajskem, znižale cene EMD in da je to razlog za škodo industrije Skupnosti.

(92)

Vendar je glede na majhen obseg uvoza iz Kitajske in kljub njegovim relativno nizkim cenam v obravnavanem obdobju bilo ugotovljeno, da so te domneve napačne.

(93)

Poleg tega so nekatere strani trdile, da je znižanje prodajnih cen EMD industrije Skupnosti bolj rezultat povečane konkurenčnosti med proizvajalci baterij in pritiska na cene, ki so mu izpostavljeni, kot pa dampinškega uvoza iz Južne Afrike.

(94)

Preiskava je pokazala, da so proizvajalci baterij v ES dejansko bili izpostavljeni pritisku na cene, ki je bil posledica povečanja stroškov surovine in povečane konkurenčnosti. Vendar je bilo ugotovljeno, da so glede na majhno število proizvajalcev EMD, ki delujejo na trgu Skupnosti, ti imeli znatno moč, da se pogajajo o cenah zadevnega izdelka s proizvajalci baterij. Zato se šteje, da je upad prodajnih cen EMD Skupnosti neposreden rezultat dampinškega uvoza in nelojalnega nižanja cen južnoafriškega proizvajalca izvoznika od začetka obravnavanega obdobja in ne rezultat domnevnega pritiska proizvajalcev baterij na cene. Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da povečana konkurenčnost med proizvajalci baterij ni prekinila vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Južne Afrike in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

4.   Sklepna ugotovitev o vzročni zvezi

(95)

Zgoraj navedena analiza kaže, da sta se v celotnem obravnavanem obdobju obseg in tržni delež uvoza iz Južne Afrike bistveno povečala, skupaj z znatnim znižanjem cen uvoza in precejšnjim nelojalnim nižanjem cen v obdobju preiskave. Povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza sovpada z znatnim zmanjšanjem obsega prodaje in tržnega deleža industrije Skupnosti. To je skupaj s pritiskom na cene med drugim povzročilo precejšnje izgube industrije Skupnosti v obdobju preiskave.

(96)

Poleg tega je proučitev drugih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Skupnosti, razkrila, da nobeden od teh dejavnikov ne bi mogel imeti takšnega znatnega negativnega vpliva na industrijo kot dampinški uvoz iz Južne Afrike.

(97)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

F.   INTERES SKUPNOSTI

1.   Splošni premisleki

(98)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi vodili do sklepa, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevne države ni v interesu Skupnosti.

(99)

Komisija je poslala vprašalnik edinemu uvozniku EMD iz Južne Afrike in vsem industrijskim uporabnikom, za katere je znano ali verjetno, da jih ukrepi zadevajo. Izpolnjene vprašalnike so poslali uvoznik in štirje večji uporabniki zadevnega izdelka v Skupnosti.

2.   Interes industrije Skupnosti

(100)

Treba je opomniti, da industrijo Skupnosti predstavlja en proizvajalec s proizvodnimi objekti v Grčiji, katerega prodaja in dobičkonosnost sta v obravnavanem obdobju znatno upadla, kar je posledično negativno vplivalo na njegov tržni delež, zaposlovanje, donosnost naložb in denarni tok.

(101)

Če se ukrepi ne uvedejo, obstaja verjetnost, da bo zaradi nedobičkonosnosti kot rezultata pritiska dampinškega uvoza na cene industrija Skupnosti prisiljena, da opusti proizvodnjo EMD v Skupnosti. Opomniti je treba, da je en proizvajalec Skupnosti opustil proizvodnjo v obravnavanem obdobju. To je sovpadalo s povečanim pritiskom južnoafriškega uvoza na trg Skupnosti. Poleg tega je bil proizvajalec pritožnik Skupnosti leta 2003 prisiljen začasno opustiti proizvodnjo za mesec dni, Komisijo pa je obvestil tudi o podobni situaciji za daljše obdobje leta 2007.

(102)

Poudariti je treba, da industrija Skupnosti tako kot južnoafriški proizvajalec izvoznik proizvaja samo EMD in da se proizvodna linija ne more uporabljati za proizvodnjo drugih izdelkov.

(103)

Vendar se po uvedbi protidampinških ukrepov pričakuje, da se bodo obseg prodaje in cene industrije Skupnosti na trgu Skupnosti povečali, tako da se bo izboljšala dobičkonosnost industrije Skupnosti in preprečila opustitev proizvodnje.

(104)

Zato je očitno, da so protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

3.   Interes uporabnikov

(105)

Edino industrijo, ki uporablja EMD, predstavljajo proizvajalci primarnih baterij na alkalični in cink-ogljikovi osnovi.

(106)

Kot je navedeno zgoraj, so bili vprašalniki poslani vsem znanim proizvajalcem baterij v Skupnosti. Odgovore so poslale štiri družbe, ki predstavljajo 93 % potrošnje Skupnosti; trije med odgovori so bili preverjeni na kraju samem.

(107)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo ugotovljeno, da so bili proizvajalci baterij v ES izpostavljeni znatnemu pritisku, ki je bil rezultat globalnega povišanja cen surovin (cinka, niklja, bakra, jekla) in povečanja globalne konkurence na trgu baterij. Trdili so, da bi uvedba protidampinških ukrepov na uvoz iz Južne Afrike povečala obstoječi pritisk na cene in povzročila izgube, saj povišanja cen ne bi mogli prenesti na svoje stranke. Vendar je bilo ugotovljeno, da so bili v obdobju preiskave na splošno še vedno v dobrem finančnem položaju z znatnim dobičkom pred obdavčitvijo, v obravnavanem obdobju pa so povečali obseg prodaje zaradi pozitivne javne podobe svojih blagovnih znamk. Glede na dobljene informacije je bilo možno preveriti, ali so lahko stroški EMD za proizvajanje baterij med 10 % in 15 % (odvisno od velikosti baterij) skupnih stroškov, in oceniti, ali uvedba protidampinške dajatve na predlagani ravni ne more povečati ocenjene ravni cene baterij za več kot 0,01 EUR do 0,02 EUR. Povišanje cen baterij, ki je lahko rezultat uvedbe protidampinške dajatve, je bilo določeno z uporabo predlagane ravni dajatve za stroške proizvodnje za različne velikosti baterij.

(108)

Kljub splošnemu nasprotovanju uvedbi ukrepov je več uporabnikov priznalo, da bi opustitev proizvodnje industrije Skupnosti imela negativen učinek na njihov položaj in konkurenco na trgu ES, saj industrija Skupnosti proizvaja visoko kvalitetne EMD, primerne za proizvodnjo vrhunskih baterij. Če bi industrija Skupnosti opustila proizvodnjo, bi uporabniki tvegali, da postanejo odvisni samo od EMD iz Južne Afrike.

(109)

Glede na navedeno se lahko začasno sklene, da uvedba kakršnih koli protidampinških ukrepov verjetno ne more resno vplivati na stanje industrije uporabnikov.

4.   Interes nepovezanih uvoznikov/trgovcev v Skupnosti

(110)

Edini uvoznik v Skupnosti, ki uvaža EMD iz Južne Afrike, je sodeloval v preiskavi. Na podlagi predloženih informacij je bilo ugotovljeno, da je ta uvoznik izključni in neodvisni zastopnik družbe Delta. Celoten uvoz EMD iz Južne Afrike je bil v Skupnosti prodan prek te družbe. Njene trgovinske dejavnosti so predstavljale manj kot 20 % njenega prometa. Ta uvoznik je izrazil zaskrbljenost zaradi možne uvedbe ukrepov. Vendar tudi če njegova prodaja po uvedbi ukrepov upade in se provizije zastopnika zmanjšajo, se pričakuje, da bo ohranil dobro finančno stanje, poleg tega pa ukrepi verjetno ne bodo znatno vplivali na uvoznika. Tako je jasno, da bo protidampinška dajatev vplivala na uporabnike.

(111)

Na podlagi tega je bilo začasno sklenjeno, da uvedba protidampinških ukrepov verjetno ne bo imela resnega negativnega učinka na položaj uvoznikov v Skupnosti.

5.   Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

(112)

Lahko se pričakuje, da bodo učinki uvedbe ukrepov industriji Skupnosti omogočili, da nadoknadi izgubljeni delež pri prodaji in tržni delež ter izboljša svojo dobičkonosnost. Glede na čedalje slabše stanje industrije Skupnosti obstaja resno tveganje, da bi ob odsotnosti ukrepov industrija Skupnosti morala zapreti svoje proizvodne obrate ter odpustiti delovno silo.

(113)

Glede na uporabo zadevnega izdelka pri proizvodnji baterij, pri čemer so stroški EMD neznatni v primerjavi z vrednostjo končnega izdelka, vpliv za uporabnike ne bi smel biti bistven, kot je navedeno v uvodni izjavi 107.

(114)

Glede na navedeno se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških dajatev na uvoz nekaterih manganovih dioksidov s poreklom iz Južne Afrike.

G.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1.   Stopnja odprave škode

(115)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(116)

Ukrepe je treba uvesti na ravni, ki omogoča odpravo škode, ki jo je ta uvoz povzročil industriji Skupnosti, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga. Ob računanju zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške in ustvari skupni dobiček od prodaje podobnega izdelka pred obdavčitvijo v Skupnosti, ki bi ga ta industrija lahko ustvarila ob normalnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Stopnja dobička pred obdavčitvijo, ki se je uporabljala za ta izračun, je ustrezala dobičku, ki ga je industrija Skupnosti dosegla na začetku obravnavanega obdobja, v času, ko so bile cene EMD iz Južne Afrike na enaki ravni kot cene podobnega izdelka, ki ga je prodajala industrija Skupnosti.

(117)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen (glej uvodno izjavo 45), z neškodljivo ceno podobnih izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da se je v obdobju preiskave prilagodila prodajna cena industrije Skupnosti za dejansko izgubo/dobiček ter prištela zgoraj navedena stopnja dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

(118)

Stopnja škode je bila znatno višja od ugotovljene stopnje dampinga.

2.   Začasni ukrepi

(119)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti začasno protidampinško dajatev na stopnji dampinga, saj je nižja od zgoraj izračunane stopnje škode.

(120)

Na podlagi navedenega so predlagane stopnje začasne dajatve naslednje:

Delta E.M.D (Pty) Ltd

14,9 %

Vse druge družbe

14,9 %

H.   KONČNA DOLOČBA

(121)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršen koli dokončen ukrep ponovno proučijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz elektrolitskih manganovih dioksidov (tj. manganovi dioksidi, proizvedeni z elektrolizo), ki po elektrolizi niso toplotno obdelani, se uvrščajo pod oznako KN ex 2820 10 00 (oznaka TARIC 2820100010) in so po poreklu iz Južne Afrike.

2.   Stopnja začasne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve, je za izdelke, ki jih izdelajo spodaj navedene družbe, naslednja:

Družba

Protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Delta E.M.D. (Pty) Ltd.

14,9 %

A828

Vse druge družbe

14,9 %

A999

3.   Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Skupnosti je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Brez poseganja v člen 20 Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od dneva začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoja stališča in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke predložijo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v enem mesecu od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. septembra 2007

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL C 314, 21.12.2006, str. 78.


Top