13.6.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 152/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 617/2007

z dne 14. maja 2007

o izvajanju 10. Evropskega razvojnega sklada v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (1), kakor je bil revidiran v Luxembourgu dne 25. junija 2005 (2) (v nadaljnjem besedilu „Sporazum o partnerstvu AKP-ES“),

ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008-2013 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-ES in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katera se uporablja četrti del Pogodbe ES (3) (v nadaljnjem besedilu „Notranji Sporazum“), in zlasti člena 10(1) Notranjega sporazuma,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske investicijske banke,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sklep št. 1/2006 Sveta ministrov AKP-ES (4) določa večletni finančni okvir za obdobje 2008-2013 in vstavlja novo Prilogo Ib v Sporazum o partnerstvu AKP-ES.

(2)

Notranji sporazum določa različna finančna sredstva 10. Evropskega razvojnega sklada (v nadaljnjem besedilu „ERS“), razdelitveni ključ za prispevke in znesek prispevkov za 10. ERS, ustanavlja Odbor ERS in Odbor Sklada za spodbujanje naložb (v nadaljnjem besedilu „Odbor SSN“) ter določa pravilo ponderiranja glasov in kvalificirane večine v navedenih odborih.

(3)

Notranji sporazum poleg tega določa skupni znesek pomoči Skupnosti skupini afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu „države AKP“) (razen Južnoafriški republiki) ter čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu „ČDO“) iz 10. ERS, ki se financira s prispevki držav članic, za šestletno obdobje 2008-2013 v višini 22 682 milijonov EUR. Od zneska iz 10. ERS, določenega z Notranjim sporazumom, bi bilo treba 21 966 milijonov EUR dodeliti državam AKP, kakor je določeno v večletnem finančnem okviru za obdobje 2008-2013 iz Priloge Ib k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, 286 milijonov EUR pa bi bilo treba dodeliti ČDO in 430 milijonov EUR bi bilo treba dodeliti Komisiji za odhodke za podporo, ki so povezani z njenim programiranjem in izvajanjem ERS.

(4)	Dodelitev sredstev iz 10. ERS za ČDO urejajo Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (5), Izvedbena uredba Komisije (ES) št. 2304/2002 (6) ter njene morebitne naknadne posodobitve.

(5)

Ukrepe, ki so zajeti z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (7) in so v skladu z navedeno uredbo upravičeni do financiranja, bi bilo treba iz 10. ERS financirati le v izjemnih primerih, kadar je takšna pomoč potrebna za zagotovitev neprekinjenega sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj in je ni mogoče financirati iz splošnega proračuna Evropske unije.

(6)	Svet je 11. aprila 2006 sprejel načelo o financiranju mirovne pomoči za Afriko iz 10. ERS v višini do 300 milijonov EUR, in sicer v obdobju 2008-2010, obenem pa se je dogovoril glede prihodnjih pogojev in načinov ter zasnove tega instrumenta.

(7)

Države, podpisnice Protokola o sladkorju, iz Protokola 3 k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, ki jih je prizadela sladkorna reforma Skupnosti, bi morale biti upravičene do spremljevalnih ukrepov, financiranih v skladu z Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (8). Države AKP bodo prav tako imele dostop do pomoči Skupnosti iz tematskih programov v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje in Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (9). Ti tematski programi bi morali prispevati dodano vrednost, biti skladni, subsidiarni in dodatni v razmerju do geografskih programov, financiranih iz ERS.

(8)	Sporazum o partnerstvu AKP-ES poudarja pomembnost regionalnega sodelovanja med državami AKP, ČDO in najbolj oddaljenimi regijami Skupnosti.

(9)

Sklep 2005/446/ES predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta (10) določa, da se po 31. decembru 2007 ne bodo več prevzemale obveznosti za sredstva 9. ERS, ki jih upravlja Komisija, subvencionirane obresti, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu „EIB“), in prihodke od obresti na ta odobrena proračunska sredstva. Ta datum se po potrebi lahko spremeni.

(10)

Za izvajanje ERS bi bilo treba določiti postopek programiranja, pregledovanja in odobravanja pomoči ter opredeliti podrobna pravila za nadzor porabe pomoči. Predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, so 17. julija 2006 z namenom sprejetja izvedbene uredbe in finančne uredbe ter med drugim z namenom ustanovitve Odbora ERS in Odbora SSN sprejeli Sklep 2006/610/ES (11) o začasni uporabi Notranjega sporazuma.

(11)

Svet je 24. novembra 2004 sprejel sklepe o učinkovitosti zunanjega ukrepanja EU, vključno z nadaljnjo krepitvijo dopolnjevanja in usklajevanja razvojnega sodelovanja med Skupnostjo in državami članicami. Svet se je 24. maja 2005 obvezal k pravočasni izvedbi in spremljanju Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči ter posebnih obvez EU, sprejetih na forumu v Parizu, ki je potekal od 28. februarja do 2. marca 2005. Svet je 11. aprila 2006 sprejel sklepe o skupnem okviru za strateške dokumente držav, s čimer se je EU in drugim zainteresiranim donatorjem omogočilo skupno večletno programiranje. Svet je 16. oktobra 2006 sprejel sklepe o pomenu dopolnjevanja in delitve dela kot sestavnih elementov učinkovitosti pomoči.

(12)

Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropski parlament in Komisija so 22. decembra 2005 sprejeli Skupno izjavo o razvojni politiki Evropske unije (12) Evropski svet je zatem decembra 2005 sprejel strategijo za Afriko, Svet pa sklepe o strategiji za Karibe (10. aprila 2006) in za Pacifik (17. julija 2006).

(13)

Svet je 16. oktobra 2006 sprejel sklepe o Upravljanju v evropskem soglasju o razvojni politiki: Usklajenemu pristopu v okviru Evropske unije naproti, v katerih poudarja, da bi bilo treba v zvezi z dodelitvijo motivacijskega deleža iz pobude za upravljanje opraviti temeljito razpravo med državami članicami in Komisijo ter poudarja potrebo, da Komisija v svoje delo vključi pristojne organe Sveta –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

Splošni okvir za programiranje in izvajanje

1.   Poglavitni in osnovni cilj sodelovanja v okviru te uredbe je izkoreninjenje revščine v partnerskih državah in regijah v okviru trajnostnega razvoja, vključno z doseganjem razvojnih ciljev tisočletja.

2.   Geografsko sodelovanje z državami in regijami AKP v okviru 10. ERS temelji na osnovnih načelih in vrednotah, ki se odražajo v splošnih določbah Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, ter ob upoštevanju razvojnih ciljev in strategij sodelovanja, določenih v Naslovu XX Pogodbe.

Skupna izjava o razvojni politiki z dne 22. decembra 2005, „Evropsko soglasje“, tvori splošni okvir za usmerjanje programiranja in izvajanja 10. ERS, vključno z načeli iz Pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči iz leta 2005.

3.   Pariška deklaracija o učinkovitosti pomoči zajema tudi načela lastništva, prilagajanja, usklajevanja, v rezultate usmerjenega upravljanja pomoči in vzajemne odgovornosti, ki veljajo tako za partnerske države in regije kot tudi za donatorje.

S temi načeli se za partnerske države in regije ustvarijo pogoji, v katerih bi lahko učinkovito izvajale svoje razvojne politike in strategije ter ki bi omogočili pristop glede na posamezno državo ali regijo in pristop, ki ga vodita država ali regija, vključno z obsežnimi posvetovanji z interesnimi skupinami ter ob vse večjem usklajevanju z nacionalnimi ali regionalnimi razvojnimi cilji in strategijami, zlasti za zmanjševanje revščine. Za to je potrebno učinkovito usklajevanje donatorjev na podlagi prizadevanj po dopolnjevanju, neizključujočem pristopu in pospeševanju pobud na ravni donatorjev, usklajenih in izhajajočih iz obstoječih analiz, procesov in strategij ter postopkov in institucij, lastnih posameznim državam ali regijam.

4.   Brez poseganja v potrebo po zagotavljanju kontinuitete sodelovanja od kriznih razmer do stabilnih pogojev za razvoj se ukrepi, ki so zajeti v Uredbi (ES) št. 1257/96 in so upravičeni do financiranja v skladu z njo, načeloma ne financirajo v okviru te uredbe.

NASLOV II

PROGRAMIRANJE

Člen 2

Postopek programiranja

1.   Postopek programiranja za pomoč državam in regijam AKP, ki jo upravlja Komisija na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, se izvaja v skladu s členi 1 do 14 Priloge IV k navedenemu sporazumu in v skladu s splošnimi načeli iz člena 1 te uredbe.

2.   V tej uredbi programiranje med drugim pomeni:

(a)	pripravo in razvoj strategij podpiranja držav (v nadaljnjem besedilu „strateški dokumenti držav“) in strategij podpiranja regij (v nadaljnjem besedilu „strateški dokumenti regij“);

(b)	jasno navedbo Skupnosti okvirnih programskih dodeljenih finančnih sredstev, do katerih so upravičene države in regije v šestletnem obdobju 10. ERS;

(c)	pripravo in sprejetje večletnega okvirnega programa za izvajanje strateških dokumentov držav in strateških dokumentov regij;

(d)	postopek pregleda, ki zajema strateške dokumente držav in strateške dokumente regij, večletne okvirne programe in obseg sredstev, ki se jim dodelijo.

3.   Programiranje na ravni držav in regij se izvaja usklajeno. V tej uredbi usklajevanje med drugim pomeni:

(a)

zadevna partnerska država ali regija ima v kar največji možni meri vodilno vlogo pri programiranju pomoči Skupnosti. Razen v primerih iz odstavka 5 se programe načrtuje skupaj z zadevno partnersko državo ali regijo in se jih vedno bolj usklajuje s strategijo partnerske države ali regije za zmanjšanje revščine ali s tej ustreznimi strategijami; v skupni proces se po potrebi vključijo druge interesne skupine, skupaj s parlamenti, lokalnimi organi in predstavniki nedržavnih akterjev, ki se postopku programiranja priključijo tako zgodaj, kot je to primerno;

(b)

Komisija pri pripravi in oblikovanju strateških dokumentov usklajeno sodeluje z državami članicami, ki imajo lokalna predstavništva, in z EIB v zvezi z zadevami, ki se navezujejo na njena strokovna področja ter delovanje, vključno glede Sklada za spodbujanje naložb. Usklajevanje bo odprto tudi za države članice, ki nimajo stalnega predstavništva v zadevni državi ali regiji;

(c)

Komisija in države članice, ki imajo lokalna predstavništva, si v mejah možnega in ustreznega prizadevajo za skupno programiranje, vključno s skupno strategijo odziva. Pri skupnem programiranju bodo lahko prek prožnih mehanizmov sodelovale tudi države članice, ki nimajo stalnega predstavništva v zadevni državi ali regiji;

(d)

Komisija in države članice si prizadevajo za redno in pogosto izmenjavo informacij, tudi z drugimi donatorji in razvojnimi bankami, ter spodbujajo boljše usklajevanje politik, postopkov, dopolnjevanje in delitev dela, s čimer se pospešuje izboljševanje učinkov politik in programiranja. Usklajevanje med donatorji se v kar največji meri odvija prek obstoječih mehanizmov za usklajevanje med donatorji in z nadgradnjo obstoječih postopkov usklajevanja v zadevni partnerski državi ali regiji. Zadevna partnerska država ali regija bi morala v kar največji možni meri imeti vodilno vlogo pri usklajevanju pomoči Skupnosti z drugimi donatorji; kadar oblikovanje skupnih strategij že poteka, bi moralo biti skupno programiranje še vedno odprto tudi drugim donatorjem in bi moralo dopolnjevati, krepiti in, kjer je to mogoče, biti del teh obstoječih procesov.

4.   Poleg strateških dokumentov držav in strateških dokumentov regij se skupaj z Odborom veleposlanikov AKP-ES pripravijo in oblikujejo tudi strateški dokument za sodelovanje znotraj držav AKP ter s tem povezani večletni okvirni programi na podlagi meril, določenih za politični okvir sodelovanja znotraj držav AKP v skladu z načeli dopolnjevanja in geografskega obsega iz člena 12 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

5.   V izjemnih primerih iz člena 3(4) in člena 4(5) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, kadar države nimajo dostopa do običajnih programskih sredstev in/ali je nacionalnemu odredbodajalcu preprečeno, da bi opravljal svoje dolžnosti, Skupnost predvidi posebne določbe, kakor je navedeno v členu 4(7) te uredbe.

6.   Programiranje je zasnovano tako, da se v kar največji meri izpolnijo merila OECD/DAC za uradno razvojno pomoč (v nadaljnjem besedilu „ODA“).

7.   Pri programiranju se v partnerskih državah in regijah, kadar je to primerno, zagotavlja evropsko razpoznavnost.

Člen 3

Dodeljevanje sredstev

1.   Na začetku postopka programiranja Komisija na podlagi potreb in meril uspešnosti, opredeljenih v členih 3, 9 in 12 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, v mejah iz člena 2 Notranjega sporazuma določi večletno okvirno dodelitev sredstev, na kateri temelji postopek programiranja, za vsako državo in regijo AKP ter za sodelovanje znotraj držav AKP. Ta merila so standardna, objektivna in pregledna.

2.   V zvezi z nacionalno okvirno dodelitvijo subvencij sredstva zajemajo programski znesek, vključno s spodbujevalnim obrokom, dodeljenim na podlagi meril, povezanih z upravljanjem in v skladu z načeli o upravljanju, ki jih je 16. oktobra 2006 sprejel Svet, in dodelitev za nepredvidene potrebe, kakor so navedene v členu 3(2)(b) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

3.   Odbor ERS iz člena 11 poda v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) mnenje o metodi za uporabo splošnih meril za dodelitev sredstev, ki jo predloži Komisija.

Konsolidirane dodelitve za pomoč državam in regijam so skladne z zneski iz člena 2 Notranjega sporazuma. Vključijo se v strateške dokumente držav in regij ter večletne okvirne programe, Komisija pa jih sprejme v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3). Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) določi tudi sredstva, ki so rezervirana za posebne podporne programe, ter sprejme ukrepe iz člena 4(7).

Člen 4

Strateški dokumenti držav in regij ter večletno programiranje

1.   Strateški dokumenti držav in regij se pripravijo na podlagi splošnih načel usklajevanja, lastništva in učinkovitosti pomoči iz členov 1 in 2, ob upoštevanju skupnega okvira za državne strateške dokumente in načel za skupno večletno programiranje, kakor jih je sprejel Svet 11. aprila 2006.

2.   Cilj strateških dokumentov je zagotoviti skladen okvir za sodelovanje med Skupnostjo in zadevnimi partnerskimi državami ali regijami v skladu s splošnim namenom in obsegom, cilji ter načeli Sporazuma o partnerstvu AKP-ES. Strateški dokument ne zajema le razvojnega sodelovanja, financiranega iz ERS, temveč upošteva tudi vse druge instrumente Skupnosti, ki vplivajo na partnersko državo ali regijo, z namenom zagotoviti skladnost usmeritev z drugimi področji zunanjega ukrepanja Skupnosti, vključno, in kjer je to ustrezno, z EIB.

3.   Razen v primerih iz člena 2(5) se večletni okvirni programi pripravijo na podlagi ustreznih strateških dokumentov in so predmet sporazuma z zadevno državo ali regijo. Poudarek je na skupnih ocenah potreb in uspešnosti ter sektorski analizi, pa tudi na prednostih nalogah. V okviru člena 11(3) in v primerih, ko Komisija sodeluje v postopku skupnega programiranja, se večletni okvirni program, kadar je to primerno, vključi v dokument, ki se pripravi skupaj z drugimi sodelujočimi donatorji. Večletni okvirni programi vključujejo:

(a)	prednostna področja, ki so bila izbrana za financiranje Skupnosti, splošne cilje, ciljne upravičence, splošne zaveze politik in pričakovani učinek;

(b)

okvirna finančna sredstva, dodeljena v celoti in po prednostnih področjih. Dodelitve po prednostnih področjih se lahko navedejo v obliki omejenega razpona, kadar je to primerno. Pomoč Skupnosti se osredotoči na omejeno število prednostnih področij in, če je to primerno, na splošno proračunsko podporo ter zagotovi usklajenost z dejavnostmi, ki jih financira zadevna država ali regija AKP, ter dopolnjevanje in povezanost z dejavnostmi, ki jih financirajo države članice in drugi donatorji;

(c)

posebne cilje in v primeru splošne proračunske podpore zaveze področne politike po prednostnih področjih ter najprimernejše ukrepe in dejavnosti za izpolnjevanje teh splošnih in posameznih ciljev. Okvirni program prav tako opisuje pričakovani učinek in opredeljuje rezultate ter kvantitativne in kvalitativne kazalce uspešnosti in časovni razpored izvajanja, vključno za prevzete obveznosti in izplačila sredstev, ter pričakovanih rezultatov. Kazalci se v kar največji možni meri uskladijo s sistemom partnerske države ali regije za spremljanje in na njem tudi temeljijo;

(d)

sredstva, rezervirana za programe in projekte zunaj prednostnih področij, ter po možnosti splošne predloge takšnih dejavnosti in okvirna sredstva, ki jih je treba nameniti vsaki posamezni dejavnosti. Vključujejo lahko prednostne naloge in posebna sredstva za krepitev sodelovanja z najbolj oddaljenimi regijami Skupnosti, ČDO ali sosednjimi partnerskimi državami in regijami, kakor so navedene v členu 9 te uredbe, ter pogoje in načine opredeljevanja in usklajevanja izbora navedenih projektov skupnega interesa;

(e)	vrsto nedržavnih udeležencev, ki so upravičeni do financiranja, in po možnosti sredstva, ki se dodelijo, ter vrsto dejavnosti, ki so deležne podpore.

Sredstva so lahko usmerjena na različne načine, ki so dopolnilni glede na način, ki bo kar najbolj primeren glede na vsako posamezno državo. Proračunska podpora se uporabi v skladu z merili upravičenosti iz člena 61(2) Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

4.   Strateški dokumenti in večletni okvirni programi upoštevajo ukrepe in programe, ki so upravičeni do financiranja iz ERS ali instrumentov Skupnosti, ter se poskušajo izogniti njihovemu podvajanju. Posebna skrb se nameni medsebojnemu vplivanju med strategijami podpiranja držav, regij in sodelovanja znotraj držav AKP ter usklajenosti z instrumenti Skupnosti, zlasti z Uredbo (ES) št. 1905/2006, Uredbo (ES) št. 1889/2006 in Uredbo (ES) št. 1257/96, ob upoštevanju ukrepov, sprejetih po Uredbi (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (13). Večletne strategije prilagajanja za države, podpisnice Protokola o sladkorju, ki so predvidene v instrumentu za razvojno sodelovanje, se vključijo v strateške dokumente držav.

5.   Strateški dokument iz odstavka 4, vključno s pripadajočim večletnim okvirnim programom, sprejme Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3). Komisija strateške dokumente iz odstavka 1 istočasno kot državam članicam v Odboru ERS posreduje v vednost tudi Skupni parlamentarni skupščini, pri čemer pa v celoti upošteva postopke sprejemanja odločitev v skladu z naslovom IV te uredbe.

6.   Strateški dokumenti, vključno z večletnimi okvirnimi programi, se nato sprejmejo na podlagi skupnega dogovora med Komisijo in zadevno državo ali regijo AKP ter so po sprejetju zavezujoči tako za Skupnost kot za zadevno državo ali regijo. Države, ki niso podpisale strateškega dokumenta, so še naprej upravičene do financiranja iz dodelitve za nepredvidene potrebe iz člena 3(2)(b) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

7.   Določbe iz člena 2(5) te uredbe se lahko izvedejo v obliki posebnih podpornih programov, ki nadomeščajo nacionalni strateški dokument v primerih iz člena 4(5) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, kadar je nacionalnemu odredbodajalcu partnerske države preprečeno, da bi opravljal svoje dolžnosti, ali pa se lahko izvedejo v obliki ukrepov, ki se financirajo iz dodelitve za nepredvidene potrebe iz člena 3(2)b Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES v primerih iz člena 3(4) navedene priloge, če partnerska država nima dostopa do običajnih programskih sredstev iz člena 3(2)a navedene priloge. Ti posebni podporni programi in ukrepi, ki se financirajo iz dodelitve za nepredvidene potrebe, so skladni s prejšnjimi odstavki in upoštevajo posebne okoliščine iz člena 5(4)(c) te uredbe. Sprejme jih Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe.

Člen 5

Pregledi

1.   Strateški dokumenti in večletni okvirni programi ter tudi posebni podporni programi in ukrepi iz člena 4(7) te uredbe se predložijo v letne preglede, preglede na sredi in ob koncu obdobja ter po potrebi v priložnostne preglede. Te preglede na lokalni ravni izvajata Komisija in zadevna partnerska država ali regija v skladu s členom 5 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, pripravljajo pa se na podlagi splošnih načel usklajevanja, lastništva in učinkovitosti pomoči iz členov 1 in 2. Strateški dokumenti in večletni okvirni programi so lahko tudi predmet priložnostnih pregledov med letnimi pregledi ter pregledi na sredi in ob koncu obdobja v skladu s členom 3(5) Priloge IV Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

2.   Pregledi na sredi in ob koncu obdobja so sestavni del postopka programiranja. Z njimi se ocenita strateški dokument, vključno z večletnimi strategijami prilagajanja za države podpisnice protokola o sladkorju ter vsemi drugimi programi, ki se financirajo iz instrumentov Skupnosti iz člena 4(4), in večletni okvirni program glede na trenutne potrebe in uspešnost. Pregled v največji možni meri vključuje oceno učinka razvojnega sodelovanja Skupnosti v zvezi s splošnim ciljem zmanjševanja revščine iz člena 1(1), s cilji, dodeljenimi sredstvi in kazalci, določenimi v strateških dokumentih, in oceno izpolnjevanja načel za učinkovitost pomoči iz členov 1 in 2 ter možnosti za pospeševanje teh načel. Po zaključku pregleda na sredi in ob koncu obdobja:

(a)

se lahko strateški dokumenti in večletni okvirni programi prilagodijo, če pregledi kažejo na posebne težave ali nezadosten napredek pri doseganju ciljev in predvidenih rezultatov, ali glede na spremenjene okoliščine, vključno zaradi potekajočih usklajevalnih procesov, na primer delitve dela med Komisijo in državami članicami in po možnosti drugimi donatorji;

(b)	se lahko nacionalne in regionalne večletne okvirne dodelitve sredstev povečajo ali zmanjšajo glede na trenutne potrebe in uspešnost.

3.   Letni pregledi se izvajajo v skladu s členom 5(4) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. V primeru novih ali posebnih potreb, opredeljenih v členih 3(5) in 9(2) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, na primer potreb, ki izhajajo iz razmer po krizi, ali v primeru izredne uspešnosti, kadar so za večletno okvirno dodelitev sredstev obveznosti prevzete v celoti in se lahko dodatna sredstva absorbirajo na podlagi učinkovitih politik zmanjševanja revščine in dobrega finančnega poslovodenja, se lahko po zaključku letnega pregleda večletna okvirna dodelitev sredstev poveča.

Splošni rezultati letnih pregledov se predložijo Odboru ERS za izmenjavo mnenj v skladu s členom 11(4) te uredbe.

4.   Priložnostni pregledi se lahko izvedejo na prošnjo zadevne države AKP ali Komisije v primeru novih ali posebnih potreb oziroma izredne uspešnosti, kakor je opisano v odstavku 3 tega člena, ali v primeru izrednih okoliščin iz členov 72 in 73 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES glede humanitarne in nujne pomoči. Komisija upošteva prošnje držav članic za priložnostne preglede. Pojav nenadnih in nepredvidljivih hudih humanitarnih, gospodarskih in socialnih težav izredne narave, ki so posledica naravnih nesreč, kriz, ki jih povzroči človek, kot so vojne in drugi konflikti, pokonfliktnih razmer, groženj za demokracijo, vladavino prava, človekove pravice ali temeljne svoboščine, ali pa izrednih okoliščin znotraj države ali regije s primerljivimi posledicami, se lahko šteje za primer, v katerem je upravičeno izvesti priložnostni pregled.

(a)

Po zaključku priložnostnega pregleda se lahko predlagajo posebni ukrepi iz člena 8 te uredbe. Po potrebi se lahko dodelitev iz večletnega okvirnega programa ali posebnega akcijskega programa poveča v mejah razpoložljivih sredstev iz člena 2 Notranjega sporazuma. Kadar strateški dokument ni bil podpisan, se lahko posebna podpora financira iz dodelitve za nepredvidene potrebe iz člena 3(2)(b) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

(b)	Sprejeti sklepi morajo biti skladni in povezani z drugimi instrumenti Skupnosti, vključno z instrumentom za humanitarno pomoč iz člena 4(4), in jih morajo dopolnjevati.

(c)

Kadar so partnerske države ali skupine partnerskih držav neposredno vpletene v krizne razmere ali razmere po krizi ali pa so zaradi njih prizadete, se pri večletnem programiranju nameni poseben poudarek pospeševanju usklajevanja med pomočjo, sanacijo in razvojem, da bi se tem državam pomagalo pri prehodu iz izrednih razmer v fazo razvoja; v programih za države in regije, ki jih pogosto prizadenejo naravne nesreče, se zagotovi pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje.

5.   Pri novih potrebah, kakor so opredeljene v skupni deklaraciji VI o členu 12(2) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES v zvezi s sodelovanjem znotraj držav AKP, se lahko povečanje programske dodelitve sredstev za sodelovanje znotraj držav AKP financira iz rezerve, namenjene za sodelovanje znotraj držav AKP, v celotnih mejah iz člena 2(b) Notranjega sporazuma.

6.   Vse spremembe strateških dokumentov in/ali dodelitve sredstev, ki so posledica pregleda iz odstavkov 1 do 4, sprejme Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3). Dopolnila k strateškim dokumentom, vključno z večletnimi okvirnimi programi, in k posebnim podpornim programom se nato sprejmejo na podlagi skupnega dogovora med Komisijo in zadevno državo ali regijo AKP ter so po sprejetju zavezujoča tako za Skupnost kot za zadevno državo ali regijo.

NASLOV III

IZVAJANJE

Člen 6

Splošni okvir za izvajanje

Izvajanje pomoči za države in regije AKP, ki jo upravlja Komisija na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, poteka v skladu s Prilogo IV k navedenemu sporazumu in Finančno uredbo iz člena 10(2) Notranjega sporazuma ter v skladu z načeloma lastništva in učinkovitosti pomoči iz člena 1.

Člen 7

Letni akcijski programi

1.   Komisija na podlagi strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov iz člena 4 sprejme letne akcijske programe.

Izjemoma lahko Komisija, na primer kadar letni akcijski program še ni bil sprejet, na podlagi strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov sprejme ukrepe, ki niso predvideni v letnem akcijskem programu, in sicer na podlagi istih pravil in postopkov.

2.   Letne akcijske programe pripravlja Komisija skupaj s partnersko državo ali regijo, ob vključitvi držav članic, ki imajo lokalna predstavništva, in ob usklajevanju z drugimi donatorji, kadar je to primerno, zlasti v primerih skupnega programiranja, in z EIB. V letnih akcijskih programih se oriše splošni okvir ter oceni pomoč Skupnosti ter pridobljene izkušnje, vključno glede proračunske podpore, na podlagi zlasti letnih pregledov iz člena 5(3). V njih se opredelijo zastavljeni cilji, področja ukrepanja, skupni znesek načrtovanega financiranja in okvirni zneski, dodeljeni za posamezne ukrepe. V njih se vključijo podrobni opisni listi za vsak predvideni ukrep, ki zajemajo analizo posebnega sektorja, opis ukrepov, ki jih je treba financirati, glavne interesne skupine, pričakovane rezultate, ki temeljijo na kvantitativnih in kvalitativnih kazalcih, postopke upravljanja, okvirni časovni razpored izvajanja in, v primeru proračunske podpore, merila za izplačilo, vključno z možnimi spremenljivimi obroki. Cilji morajo biti jasno opredeljeni, merljivi, uresničljivi, časovno zamejeni in v kar največji možni meri usklajeni s cilji in merili partnerske države ali regije. V njih se navede, kako upoštevajo sedanje ali načrtovane dejavnosti EIB.

3.   Letne akcijske programe sprejme Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe. Vsaka država članica lahko zahteva, da se projekt ali program umakne iz letnega akcijskega programa. Če to zahtevo podpre manjšina držav članic, ki lahko prepreči sprejetje, kakor je določeno v členu 8(3) v povezavi s členom 8(2) Notranjega sporazuma, Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe sprejme letni akcijski program brez zadevnega projekta ali programa. Če želi Komisija v skladu z mnenji držav članic v Odboru ERS umaknjeni projekt ali program nadaljevati, ga kasneje ponovno predloži Odboru ERS ločeno od letnega akcijskega programa, kakor je predvideno v drugem pododstavku odstavka 1 tega člena, in sicer v obliki predloga za financiranje, ki ga Komisija nato sprejme v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe.

4.   Spremembe letnih akcijskih programov ali ukrepi, ki v letnih akcijskih programih niso predvideni, se sprejmejo v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3). Če spremembe letnih akcijskih programov ali ukrepov, ki v letnih akcijskih programih niso predvideni, ne presegajo 20 % zneska prvotnih projektov, programov ali skupnih, njim dodeljenih sredstev, a pri tem ne znašajo več kot 10 milijonov EUR, Komisija sprejme takšne spremembe pod pogojem, da ne vplivajo na prvotne cilje, opredeljene v sklepu Komisije. Komisija obvesti Odbor ERS o takšnih spremembah v enem mesecu.

5.   Komisija sprejme posebne akcijske programe za odhodke za podporo, ki so navedeni v členu 6(2) Notranjega sporazuma in niso zajeti z večletnimi okvirnimi programi, in sicer v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe. Vse spremembe v akcijskih programih za odhodke za podporo se sprejmejo v skladu s členom 4 tega člena.

6.   Komisija redno obvešča države članice, ki imajo predstavništvo v državi ali regiji, druge zainteresirane države članice in, kadar je to primerno, EIB o izvajanju projektov in programov Skupnosti. Po drugi strani pa posamezne države članice in EIB prav tako redno obveščajo Komisijo na ravni države ali regije o dejavnostih sodelovanja, ki jih izvajajo ali načrtujejo v vsaki posamezni državi ali regiji.

7.   V skladu s členom 11(4) te uredbe lahko vsaka država članica kadar koli zahteva, da se na dnevni red Odbora ERS vključi izmenjava mnenj o vprašanjih izvajanja posameznega projekta ali programa, ki ga upravlja Komisija. Takšna izmenjava mnenj lahko vključuje način, na katerega Komisija uporablja merila za izplačilo proračunske podpore iz odstavka 2 tega člena.

Člen 8

Sprejetje posebnih ukrepov

1.   V primerih iz člena 5(4) lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih, in sicer v skladu s členom 2(5).

2.   V posebnih ukrepih se opredelijo zastavljeni cilji, področja ukrepanja, ciljni upravičenci, pričakovani rezultati, postopki upravljanja in skupni znesek financiranja. V njih je zajet opis dejavnosti, ki se bodo financirale, okvirni zneski, dodeljeni posameznim dejavnostim, in okvirni časovni razpored njihovega izvajanja. Vključujejo opredelitev vrste kazalcev uspešnosti, ki jih bo treba spremljati pri izvajanju posebnih ukrepov. Pri teh kazalcih se upoštevajo sistemi partnerske države ali regije za spremljanje, kjer je to ustrezno.

3.   Komisija sprejme takšne posebne ukrepe v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3), če njihovi stroški presegajo vrednost 10 milijonov EUR. Komisija glede posebnih ukrepov v vrednosti pod 10 milijonov EUR obvesti Odbor ERS v enem mesecu od njihovega sprejetja. V skladu s členom 11(4) lahko vsaka država članica kadar koli zahteva, da se na dnevni red Odbora ERS vključi izmenjava mnenj o teh ukrepih. Takšna izmenjava mnenj lahko vodi do oblikovanja priporočil, ki jih Komisija upošteva.

4.   Sprememb posebnih ukrepov, kot so tehnične prilagoditve, podaljšanje obdobja izvajanja, prerazporejanje sredstev znotraj predvidenega proračuna ali pa povečanje oziroma zmanjšanje višine proračuna za manj kot 20 % prvotnega proračuna, a ne več kot za 10 milijonov EUR, ni treba sprejeti v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3), če takšne spremembe ne vplivajo na prvotne cilje, navedene v sklepu Komisije. Kakršne koli tovrstne tehnične prilagoditve je treba sporočiti državam članicam v enem mesecu.

5.   Posebni ukrepi so predmet letne izmenjave mnenj v okviru Odbora ERS na podlagi poročila, ki ga pripravi Komisija.

Člen 9

Sofinanciranje in dodatni prispevki držav članic

1.   Sofinanciranje pomeni, da se projekt ali program financira iz različnih virov:

(a)	v primeru vzporednega sofinanciranja se projekt ali program razdeli na več jasno prepoznavnih delov, pri čemer vsakega financira drug partner, ki zagotavlja sofinanciranje, tako da je končno uporabo financiranja vedno mogoče prepoznati;

(b)	v primeru skupnega sofinanciranja si celotni strošek projekta ali programa razdelijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, in sredstva se združijo tako, da ni več mogoče prepoznati vira financiranja za posamezno dejavnost, prevzeto v okviru projekta ali programa.

2.   Če je Komisija udeležena v skupnem sofinanciranju, se izvedbene rešitve, ki urejajo takšna sredstva, kadar je to primerno vključno s potrebo po skupnih ocenah in kritjem morebitnih upravnih stroškov, ki jih ima organ, odgovoren za upravljanje združenih sredstev, določijo v sporazumu o financiranju v skladu s pravili in postopki, ki se podrobno opredelijo v Finančni uredbi iz člena 10(2) Notranjega sporazuma.

Če Komisija prejme in upravlja sredstva v imenu:

(a)	držav članic ter njihovih regionalnih in lokalnih organov ter zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(b)	drugih držav donatork ter zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(c)	mednarodnih organizacij, vključno z regionalnimi organizacijami, ter zlasti mednarodnih in regionalnih finančnih ustanov;

z namenom izvajanja skupnih ukrepov, se takšna sredstva obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s finančno uredbo iz člena 10(2) Notranjega sporazuma in se kot takšni vključijo v letne akcijske programe. Zagotovi se vidnost prispevkov držav članic.

Če Komisija zaupa organom iz prejšnjega pododstavka sredstva za financiranje nalog javnega organa in zlasti nalog izvajanja ERS, se takšno sofinanciranje upošteva in ustrezno utemelji v letnih akcijskih programih, zagotovi pa se tudi vidnost prispevka ERS.

3.   Če je EIB določena za upravljavca skupnega sofinanciranja, se izvedbene rešitve, ki urejajo takšna sredstva, vključno, in kadar je to primerno, s kritjem upravnih stroškov, ki jih ima EIB, pripravijo v skladu s statutom in notranjimi predpisi EIB.

4.   Države članice lahko na lastno pobudo Komisiji ali EIB nakažejo tudi prostovoljne prispevke v skladu s členom 1(9) Notranjega sporazuma, s čimer pripomorejo k doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-ES ločeno od skupnega sofinanciranja. Takšni prispevki ne vplivajo na celotno dodelitev sredstev iz 10. ERS, namen pa se določi le v ustrezno utemeljenih okoliščinah, na primer kot odziv na izredne okoliščine iz člena 5(4). Dodatna sredstva se vključijo v postopek programiranja in pregleda ter v letne akcijske programe iz te uredbe, upoštevajo pa lastništvo partnerske države ali regije. Prostovoljni prispevki, zaupani Komisiji, se v skladu s finančno uredbo iz člena 10(2) Notranjega sporazuma obravnavajo kot namenski prejemki. Obravnavajo se na enak način kot redni prispevki držav članic iz člena 1(2) Notranjega sporazuma, razen določb členov 6 in 7 Notranjega sporazuma, za katere se lahko določijo posebne rešitve v dvostranskem sporazumu o prispevkih.

5.   Države članice, ki Komisiji ali EIB zaupajo dodatne prostovoljne prispevke za podporo pri doseganju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-ES o teh prispevkih predhodno obvestijo Svet in Odbor ERS. Kakršno koli določitev namena je treba ustrezno utemeljiti, Komisija pa sprejme kakršne koli iz tega izhajajoče spremembe letnih akcijskih programov ali strateških dokumentov v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3).

Člen 10

Udeležba tretje države ali regije

Za zagotovitev skladnosti in učinkovitosti pomoči Skupnosti lahko Komisija odloči, da so države v razvoju, ki niso države AKP, in organi regionalnega povezovanja, v katerih so udeležene članice AKP ter spodbujajo regionalno sodelovanje in povezovanje, upravičeni do pomoči Skupnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1905/2006, Uredbo (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (14), da so ČDO upravičeni do pomoči Skupnosti v skladu s Sklepom 2001/822/ES, najbolj oddaljene regije Skupnosti pa so upravičene do sredstev iz člena 1(2)(a)(i) Notranjega sporazuma, če je zadevni projekt ali program regionalne ali čezmejne narave ter je v skladu s členom 6 Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. To financiranje se lahko predvidi v strateških dokumentih in večletnih okvirnih programih ter posebnih ukrepih iz člena 8 te uredbe. Navedene določbe se vključijo v letne akcijske programe.

NASLOV IV

POSTOPKI ODLOČANJA

Člen 11

Odgovornosti Odbora ERS

1.   Odbor ERS, ustanovljen v skladu s členom 8 Notranjega sporazuma, v skladu s postopkom upravljanja iz odstavka 3 poda mnenje o bistvenih vprašanjih razvojnega sodelovanja na ravni držav in regij ter znotraj držav AKP, financiranega iz 10. ERS in drugih sredstev Skupnosti iz člena 4(3).

2.   Naloge Odbora ERS zajemajo odgovornosti iz naslovov II in III te uredbe:

(a)	načrtovanje pomoči Skupnosti iz 10. ERS in pregledi programiranja, ki se osredotočijo zlasti na državne in regionalne strategije ter strategije znotraj držav AKP; ter

(b)	spremljanje izvajanja pomoči Skupnosti, ki zajema med drugim učinek pomoči na zmanjšanje revščine, sektorske vidike, medsektorska vprašanja, potek usklajevanja z državami članicami in drugimi donatorji na kraju samem ter napredek v zvezi z načeli učinkovitosti pomoči iz člena 1.

3.   Če je Odbor ERS naprošen, da poda mnenje, mu predstavnik Komisije v roku, določenem v Sklepu Sveta o poslovniku Odbora ERS iz člena 8(5) Notranjega sporazuma, predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor ERS poda svoje mnenje v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve in ni daljši od 30 dni. EIB sodeluje v izmenjavi mnenj. Mnenje se sprejme s kvalificirano večino iz člena 8(3) Notranjega sporazuma na osnovi glasov držav članic, ponderiranih na način iz člena 8(2) Notranjega sporazuma.

Potem ko je Odbor ERS podal mnenje, Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj. Če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ERS, Komisija o njih nemudoma obvesti Svet. V takšnem primeru Komisija odloži začetek uporabe ukrepov za obdobje, ki načeloma ni daljše od 30 dni od datuma takšnega obvestila, a se v izrednih okoliščinah lahko podaljša do 30 dni. Svet lahko v tem obdobju z enako kvalificirano večino kot Odbor ERS sprejme drugačen sklep.

4.   Odbor ERS izmenja mnenja o splošnih sklepih letnih pregledov in letnega poročila iz člena 14(3). Vsaka država članica lahko zahteva tudi izmenjavo mnenj o ocenah iz člena 15(3).

Vsaka država članica lahko kadar koli zahteva od Komisije, da Odboru ERS priskrbi informacije in izmenja mnenja o vprašanjih, povezanih z nalogami iz odstavka 2.

Takšne izmenjave mnenj lahko vodijo do oblikovanja priporočil držav članic, ki jih Komisija upošteva.

5.   Na podlagi zaključkov pregledov, ki jih pripravi Komisija, Odbor ERS preuči tudi usklajenost in dopolnjevanje pomoči Skupnosti in pomoči držav članic ter, kadar je to primerno, pomoči drugih donatorjev v skladu s členi 1 in 2.

Člen 12

Mirovna pomoč za Afriko

V skladu s sklepi Sveta z dne 11. aprila 2006, da se mirovna pomoč za Afriko v znesku 300 milijonov EUR za triletno obdobje financira iz 10. ERS, se v okvirnem programu za sodelovanje znotraj držav AKP določijo sredstva za mirovno pomoč za Afriko. Uporabljajo se naslednji posebni postopki upravljanja:

(a)

na prošnjo Afriške unije, ki jo podpre Odbor veleposlanikov AKP-ES, Komisija pripravi akcijski program, ki zajema obdobje 2008-2010. V tem akcijskem programu se med drugim opredelijo zastavljeni cilji, obseg in narava možnih ukrepov, izvedbene rešitve in dogovorjena oblika referenčnih dokumentov in zahtev ter poročanja. V prilogi akcijskega programa se opišejo posebni postopki odločanja za vsak možni ukrep glede na njegovo naravo, obseg in nujnost;

(b)

o tem akcijskem programu, vključno s prilogo iz točke (a), in vseh njegovih spremembah razpravljajo ustrezne pripravljalne delovne skupine Sveta in Politični in vojaški odbor, odobri pa jih COREPER s kvalificirano večino, kakor je določeno v členu 8(3) Notranjega sporazuma, še preden jih sprejme Komisija v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(3) te uredbe;

(c)	akcijski program, z izjemo priloge iz točke (a), je osnova za sporazum o financiranju, ki ga skleneta Komisija in Afriška unija;

(d)

vsako ukrepanje, ki se izvede na podlagi sporazuma o financiranju, mora predhodno odobriti Politični in varnostni odbor; ustrezne pripravljalne delovne skupine Sveta so obveščene ali se z njimi posvetuje pravočasno pred predložitvijo tega ukrepanja Političnemu in varnostnemu odboru v skladu s posebnimi postopki odločanja iz točke (a), da se poleg vojaške in varnostne razsežnosti upoštevajo tudi razvojni vidiki načrtovanih ukrepov. Pri tem se posebna pozornost nameni dejavnostim, ki se štejejo za ODA;

(e)	Komisija pripravi vsako leto na prošnjo Sveta ali Odbora ERS poročilo o dejavnosti v zvezi s porabo sredstev, ki ga predloži v vednost Svetu in Odboru ERS; v poročilu se loči med odobritvami za prevzem obveznosti in izplačili, namenjenimi ODA, in tistimi, ki niso namenjeni ODA;

(f)	v letu 2010 se izvede vrednotenje, da bi se pregledali postopki za mirovno pomoč za Afriko in tudi možnosti alternativnih virov financiranja v prihodnosti, vključno s financiranjem v okviru skupne zunanje in varnostne politike.

Člen 13

Odbor SSN

1.   Odbor SSN, ustanovljen pod pokroviteljstvom EIB, v skladu s členom 9 Notranjega sporazuma sestavljajo predstavniki držav članic in predstavnik Komisije. Vsaka vlada imenuje enega predstavnika in enega namestnika. Komisija na enak način imenuje svojega predstavnika. Zaradi ohranjanja kontinuitete izvolijo člani Odbora SSN iz svoje srede predsednika Odbora SSN za obdobje dveh let. EIB zagotovi Odboru tajniške in podporne storitve. Pravico do glasovanja imajo samo člani Odbora SSN, ki so jih imenovale države članice, ali njihovi namestniki.

Svet soglasno sprejme poslovnik Odbora SSN na podlagi predloga, ki ga pripravi EIB po posvetovanju s Komisijo.

Odbor SSN odloča s kvalificirano večino. Glasovi se ponderirajo, kakor je določeno v členu 8 Notranjega sporazuma.

Odbor SSN se sestane najmanj štirikrat letno. Dodatni sestanki se lahko skličejo na zahtevo EIB ali članov Odbora, kakor je določeno v poslovniku. Poleg tega lahko Odbor SSN poda mnenje s pisnim postopkom pod pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.

2.   Odbor SSN odobri:

(a)	smernice za izvajanje Sklada za spodbujanje naložb, okvir za oceno njegovega učinka na razvoj in predloge za njihovo revizijo;

(b)	naložbene strategije in poslovne načrte Sklada za spodbujanje naložb, vključno s kazalci uspešnosti, na podlagi ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-ES in splošnih načel razvojne politike Skupnosti;

(c)	letna poročila Sklada za spodbujanje naložb;

(d)	vse dokumente splošne politike, vključno s poročili o vrednotenju, v zvezi s Skladom za spodbujanje naložb.

3.   Poleg tega Odbor SSN poda mnenje o:

(a)

predlogih za odobritev subvencioniranja obresti v skladu s členom 2(7) in členom 4(2) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. V takšnih primerih Odbor SNN poda tudi mnenje o uporabi teh subvencioniranih obresti. Zaradi racionalizacije odobritvenega postopka za manjše transakcije lahko Odbor SNN izrazi pozitivno mnenje o predlogih EIB za globalno dodelitev subvencioniranih obresti, ki jih EIB nato brez dodatnega mnenja Odbora SNN in/ali Komisije nadalje dodeli posameznim projektom v skladu z merili, določenimi v globalni dodelitvi, vključno z najvišjim zneskom subvencioniranih obresti, ki se sme nadalje dodeliti posameznemu projektu;

(b)	predlogih za naložbo SSN v vsak projekt, v zvezi s katerim je Komisija izrazila negativno mnenje;

(c)	drugih predlogih v zvezi s Skladom za spodbujanje naložb na osnovi splošnih načel, opredeljenih v operativnih smernicah.

Poleg tega lahko upravljavski organi EIB občasno zahtevajo, da Odbor SSN predloži mnenje o vseh predlogih za financiranje ali nekaterih kategorijah predlogov za financiranje.

4.   Odgovornost EIB je, da Odboru SSN pravočasno predloži vse zadeve, za katere se zahteva njegova odobritev ali mnenje, kakor določajo odstavki 1, 2 in 3. Vse predloge, ki se Odboru predložijo v mnenje, je treba pripraviti v skladu z ustreznimi merili in načeli, opredeljenimi v operativnih smernicah.

5.   EIB tesno sodeluje s Komisijo in, kadar je to primerno, usklajuje svoje dejavnosti z drugimi donatorji. Pri tem zlasti velja naslednje:

(a)

EIB pripravi ali revidira skupaj s Komisijo smernice za izvajanje Sklada za spodbujanje naložb iz odstavka 2(a). EIB je odgovorna za spoštovanje smernic in zagotovi, da projekti, ki jih podpira, spoštujejo mednarodne socialne in okoljske standarde ter da so skladni s cilji iz Sporazuma o partnerstvu AKP-ES in s splošnimi smernicami razvojne politike Skupnosti ter z ustreznimi strategijami države ali regije za sodelovanje;

(b)	EIB predhodno zaprosi Komisijo za mnenje o naložbenih strategijah, poslovnih načrtih in dokumentih splošne politike;

(c)

EIB obvesti Komisijo o projektih, ki jih upravlja v skladu s členom 14(2), in v fazi ocenjevanja projekta zaprosi Komisijo za mnenje glede skladnosti projektov z ustrezno strategijo sodelovanja države ali strategijo sodelovanja regije ali, odvisno od primera, s splošnimi cilji Sklada za spodbujanje naložb;

(d)

z izjemo subvencioniranih obresti, ki so zajete v globalni dodelitvi iz odstavka 3(a), EIB v fazi ocenjevanja projekta zaprosi Komisijo tudi za soglasje v zvezi z vsemi predlogi, ki se predložijo Odboru SSN za subvencioniranje obresti, kar zadeva njihovo skladnost s členom 2(7) in členom 4(2) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES ter z merili, opredeljenimi v operativnih smernicah Sklada za spodbujanje naložb.

Če Komisija v dveh tednih po prejemu predloga ne sporoči svojega negativnega mnenja o takšnem predlogu, se šteje, da je dala pozitivno mnenje ali da se s predlogom strinja. Komisija lahko v zvezi z mnenji o projektih finančnega ali javnega sektorja in odobritvijo subvencioniranja obrestne mere zahteva, da se ji končni predlog projekta predloži v mnenje ali odobritev dva tedna, preden se pošlje Odboru SSN.

6.   EIB ne izvaja ukrepov iz odstavka 2, če Odbor SSN ne da pozitivnega mnenja.

Potem ko Odbor SSN poda pozitivno mnenje, EIB odloča o predlogu v skladu s svojimi postopki. Zlasti se lahko odloči, da s predlogom ne nadaljuje. EIB periodično obvešča Odbor SSN in Komisijo o primerih, v katerih se je odločila, da ne nadaljuje postopka v zvezi s predlogom.

V zvezi s posojili iz svojih lastnih sredstev in naložbami SSN, za katere ni potrebno mnenje Odbora SSN, EIB odloča o predlogu v skladu s svojimi postopki, v primeru Sklada za spodbujanje naložb pa v skladu s smernicami in naložbenimi strategijami, ki jih odobri Odbor SSN.

Ne glede na negativno mnenje Odbora SSN o predlogu za odobritev subvencioniranja obresti lahko EIB nadaljuje postopek v zvezi z zadevnim posojilom brez ugodnosti subvencioniranja obresti. EIB periodično obvešča Odbor SSN in Komisijo o vseh primerih, v katerih se je odločila za takšno ukrepanje.

EIB se lahko, ob upoštevanju pogojev, opredeljenih v operativnih smernicah, in pod pogojem, da bistveni cilj zadevnega posojila ali naložbe SSN ostane nespremenjen, odloči, da spremeni pogoje posojila ali naložbe Sklada za spodbujanje naložb, za katere je Odbor SSN dal pozitivno mnenje v skladu z odstavkom 2, ali katerega koli posojila, za katerega je Odbor SSN dal pozitivno mnenje glede subvencioniranja obresti. EIB se zlasti lahko odloči, da poveča znesek posojila ali naložbe Sklada za spodbujanje naložb do 20 %.

Takšno povečanje lahko v zvezi s projekti, ki so upravičeni do subvencioniranja obresti iz člena 2(7) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, privede do sorazmernega povečanja vrednosti subvencioniranih obresti. EIB periodično obvešča Odbor SSN in Komisijo o vseh primerih, v katerih se je odločila za takšno ukrepanje. Če se zahteva povečanje vrednosti subvencije za projekte iz člena 2(7) Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES, mora Odbor SSN podati mnenje, preden EIB nadalje ukrepa.

7.   EIB upravlja naložbe Sklada za spodbujanje naložb in vsa sredstva navedenega sklada za spodbujanje naložb v skladu s cilji Sporazuma. Zlasti lahko sodeluje v upravnih in nadzornih organih pravnih oseb, pri katerih se vlagajo sredstva Sklada za spodbujanje naložb, in lahko v skladu z operativnimi smernicami spodbija, uveljavlja in spreminja pravice, ki jih ima iz naslova Sklada za spodbujanje naložb.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 14

Zahteve za spremljanje in poročanje v zvezi z napredkom pri izvajanju pomoči ERS

1.   Komisija in EIB, vsaka v mejah svojih pristojnosti, spremljata, kako prejemniki porabljajo pomoč ERS.

2.   EIB periodično obvešča Komisijo o izvajanju projektov in programov, financiranih iz sredstev 10. ERS, ki jih upravlja, v skladu s postopki, določenimi v operativnih smernicah Sklada za spodbujanje naložb.

3.   Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju 10. ERS, in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju in rezultatih ter, kolikor je to mogoče, najpomembnejših dosežkih, rezultatih in učinkih pomoči. To poročilo se pošlje tudi Odboru ERS za izmenjavo mnenj, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Poročilo vsebuje informacije v zvezi s predhodnim letom, in sicer o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in vrednotenja, udeležbi partnerjev in usklajenosti z njimi, vključno z izvajanjem v okviru prenosa sodelovanja, kakor je opredeljeno v Finančni uredbi iz člena 10(2) Notranjega sporazuma, ter stopnji realizacije proračunskih obveznosti in plačil, razčlenjenih po državah, regijah ter področjih sodelovanja.

V poročilu se ocenijo rezultati pomoči v zvezi z izkoreninjenjem revščine, pri čemer se v največji možni meri uporabljajo posebni in merljivi kazalci vloge pomoči pri izpolnjevanju ciljev Sporazuma o partnerstvu AKP-ES. Takšni kazalci se uskladijo s sistemi partnerske države ali regije za spremljanje in s kazalci, ki jih donatorji in partnerska država ali regija skupaj uporabljajo za spremljanje njihove razvojne strategije.

Posebna pozornost se nameni napredku pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja.

V poročilih se prikaže tudi napredek pri izvajanju načel usklajevanja, lastništva in učinkovitosti pomoči iz člena 1 te uredbe, zajamejo pa se spremljevalni ukrepi iz sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

4.   EIB priskrbi Odboru SSN informacije glede napredka pri doseganju ciljev Sklada za spodbujanje naložb. Na podlagi člena 6b Priloge II k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES se izvede skupni pregled splošne uspešnosti Sklada za spodbujanje naložb na sredi in ob koncu obdobja trajanja 10. ERS. Pregled na sredi obdobja izvedejo neodvisni zunanji strokovnjaki v sodelovanju z EIB, na razpolago pa je tudi Odboru SNN.

5.   Komisija leta 2010 Svetu predloži predlog za pregled splošne uspešnosti, ki naj bi se izvedel skupaj z državami AKP na podlagi odstavka 7 Priloge Ib k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. V tem pregledu se ocenijo finančna uspešnost in zlasti stopnja realizacije proračunskih obveznosti in izplačil, pa tudi kvantitativna in kvalitativna uspešnost ter zlasti rezultati in učinki, izmerjeni v smislu napredka pri doseganju ciljev novega tisočletja. V pregledu se raziščejo tudi možnosti, kako okrepiti usklajevanje prihodnje podpore Skupnosti, namenjene AKP, z obstoječimi strategijami države ali regije, programiranjem in proračunskimi cikli ter nadaljnje usklajevanje med donatorji; v zvezi s tem se podajo tudi priporočila.

Člen 15

Vrednotenje

1.   Komisija in EIB redno vrednotita rezultate izvajanja geografskih in tematskih politik ter programov, sektorskih politik in učinkovitosti programiranja za izkoreninjenje revščine, po potrebi s pomočjo neodvisnih zunanjih vrednotenj, da ugotovita, ali so bili cilji doseženi, in da se jima omogoči oblikovati priporočila za izboljšanje dejavnosti v prihodnosti. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju skladnosti razvojne politike Skupnosti in napredku pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja.

2.   Ta vrednotenja se opravijo skupaj s partnersko državo ali regijo in v usklajevanju z državami članicami, ki so lokalno zastopane. Druge zainteresirane države članice in, kadar je to primerno, tudi drugi donatorji so vključeni v vrednotenja. Komisija si pri skupnem vrednotenju prizadeva za izvedbo priporočil glede učinkovitosti pomoči.

3.   Komisija pošlje poročila o vrednotenju držav in regij v vednost Svetu, Odboru ERS in EIB. V skladu s členom 11(4) lahko države članice kadar koli zahtevajo obravnavo posameznih vrednotenj v Odboru ERS. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev, usklajevanju donatorjev in učinkovitosti pomoči.

4.   Komisija vključi zadevne zainteresirane strani, vključno z nedržavnimi udeleženci, v fazo vrednotenja zagotovljene pomoči Skupnosti.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se v istem obdobju kot Notranji sporazum.

---

(1)  UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2)  UL L 209, 11.8.2005, str. 27.

(3)  UL L 247, 9.9.2006, str. 32.

(4)  UL L 247, 9.9.2006, str. 22.

(5)  UL L 314, 30.11.2001, str. 1. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2007/249/ES (UL L 109, 26.4.2007, str. 33).

(6)  UL L 348, 21.12.2002, str. 82.

(7)  UL L 163, 2.7.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(8)  UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

(9)  UL L 368, 29.12.2006, str. 1.

(10)  UL L 156, 18.6.2005, str. 19.

(11)  UL L 247, 9.9.2006, str. 30.

(12)  UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

(13)  UL L 327, 24.11.2006, str. 1.

(14)  UL L 310, 9.11.2006, str. 1.

---