22.3.2007

SL

Uradni list Evropske unije

L 81/1

---

UREDBA SVETA (EURATOM) št. 300/2007

z dne 19. februarja 2007

o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 203 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska skupnost igra pomembno vlogo pri zagotavljanju gospodarske, finančne, tehnične, humanitarne in makroekonomske pomoči tretjim državam. Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Evropske skupnosti, je bil oblikovan nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči, ki vključuje naslednje uredbe: Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (2), ki vzpostavlja instrument predpristopne pomoči, ki zajema pomoč Skupnosti državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam, Uredbo (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (3), Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (4), Uredbo (ES) št. 1717/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost (5), Uredbo (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (6) in Uredbo Sveta (ES) št. 1934/2006 z dne 21. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim dohodkom (7). Ta uredba je dopolnilni instrument, namenjen podpori prizadevanjem za večjo jedrsko varnost ter uporabi učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah.

(2)

Nesreča v Černobilu leta 1986 je izpostavila svetovni pomen jedrske varnosti. Da bi izpolnila cilj vzpostavitve varnostnih razmer, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva, iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu „Pogodba Euratom“), bi moralo biti Evropski skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu „Skupnost“) omogočeno podpirati jedrsko varnost v tretjih državah.

(3)

Skupnost je s Sklepom Komisije 1999/819/Euratom (8) pristopila h Konvenciji o jedrski varnosti iz leta 1994, katere cilj je med drugim doseči in vzdrževati visoko raven jedrske varnosti po vsem svetu. Skupnost je z Odločbo Komisije 2005/510/Euratom (9) pristopila tudi k Skupni konvenciji o varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in o varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki, katere cilj je med drugim doseči in vzdrževati visoko raven varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki po vsem svetu. Obe konvenciji nameravata te cilje doseči s krepitvijo državnih ukrepov ter mednarodnega sodelovanja, vključno s sodelovanjem, povezanim z varnostjo, kjer je to primerno.

(4)	Skupnost v skladu s poglavjem 10 naslova dva Pogodbe Euratom že sedaj tesno sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), tako v zvezi z jedrskimi nadzornimi ukrepi (pri doseganju ciljev poglavja 7 naslova dva Pogodbe Euratom) kot tudi v zvezi z jedrsko varnostjo.

(5)	Zlasti pomembno je, da Skupnost še naprej podpira prizadevanja za spodbujanje uporabe učinkovitih nadzornih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, pri čemer gradi na lastnih nadzornih dejavnostih v okviru Evropske unije.

(6)	Zlasti pomembno je nadgrajevati izkušnje, pridobljene v okviru programov TACIS in PHARE, vključno z delom ustreznih strokovnih skupin, zlasti na področju civilne jedrske odgovornosti.

(7)	Potrebno je financiranje spremljevalnih ukrepov za podporo ciljem te uredbe, vključno z usposabljanjem, raziskovanjem in podporo za izvajanje mednarodnih konvencij in pogodb. Zaželeno je usklajevanje med ukrepi v okviru takšnih konvencij in pogodb in ukrepi Skupnosti.

(8)	Nekatere države članice so poleg mednarodnih konvencij in pogodb sklenile tudi dvostranske sporazume glede zagotavljanja tehnične pomoči.

(9)

Svet v Resoluciji z dne 18. junija 1992 o tehnoloških problemih jedrske varnosti „poudarja poseben pomen, ki ga pripisuje jedrski varnosti v Evropi, in zato od držav članic in Komisije zahteva, da kot temeljni in prednostni cilj v okviru sodelovanja Skupnosti na jedrskem področju, zlasti z drugimi evropskimi državami in še posebej državami Srednje in Vzhodne Evrope ter republikami nekdanje Sovjetske zveze, določijo dvig varnosti njihovih jedrskih naprav na raven, ki bo ustrezala varnostni ravni v Skupnosti, in poenostavitev izvajanja varnostnih meril in zahtev, že priznanih po vsej Skupnosti“. Finančna pomoč bi se morala zagotavljati ob upoštevanju teh ciljev, tudi pri podpori obstoječim objektom, ki še ne obratujejo.

(10)	V skladu s Konvencijo o jedrski varnosti „dovoljenje“ pomeni katero koli dovoljenje, ki ga izda upravni organ prosilcu, da je odgovoren za izbiro lokacije, projektiranje, gradnjo, prevzemanje, obratovanje ali razgradnjo jedrskega objekta.

(11)	Razume se, da se zadevnim jedrskim napravam pomoč nudi z namenom, da bi se s to pomočjo dosegel največji možni učinek, pri tem pa se ne odstopa od načela, da bi morala odgovornost za varnost naprave nositi upravljavec in država, ki ima jurisdikcijo nad napravo.

(12)	Smernice za okrepitev operativne usklajenosti na področju zunanje pomoči iz leta 2001 poudarjajo potrebo po večji usklajenosti zunanje pomoči Evropske unije.

(13)	Komisiji bi moral pri sprejemanju ukrepov, potrebnih za izvajanje te uredbe, pomagati odbor.

(14)

Ta uredba nadomešča Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 99/2000 z dne 29. decembra 1999 o zagotavljanju pomoči partnerskim državam v vzhodni Evropi in srednji Aziji (10), Sklep Sveta 98/381/ES, Euratom z dne 5. junija 1998 o prispevku Evropske skupnosti Evropski banki za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu (11) in Sklep Sveta 2001/824/ES, Euratom z dne 16. novembra 2001 o nadaljnjem prispevku Evropske skupnosti Evropski banki za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu (12). Te instrumente bi bilo zato treba razveljaviti.

(15)	Ta uredba, ki zagotavlja finančno pomoč v podporo ciljem iz Pogodbe Euratom, ne bi smela posegati v pristojnosti Skupnosti oziroma držav članic na zadevnih področjih, zlasti glede jedrskih nadzornih ukrepov.

(16)

Referenčni znesek v smislu točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (13) je vključen v to uredbo za celotno obdobje trajanja instrumenta, ne da bi to vplivalo na pristojnosti proračunskega organa, kakor so opredeljene v Pogodbi Euratom.

(17)	Za sprejetje te uredbe Pogodba Euratom ne predvideva nobenih drugih pooblastil, razen pooblastil iz člena 203.

(18)	Da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2007 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

CILJI

Člen 1

Splošni cilji in področje uporabe

Skupnost v skladu z določbami te uredbe financira ukrepe za podporo pri spodbujanju visoke ravni jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih nadzornih ukrepov za jedrske snovi v tretjih državah.

Člen 2

Namen

Finančna, gospodarska in tehnična pomoč, ki se zagotavlja v okviru te uredbe, dopolnjuje pomoč, ki jo Evropska skupnost zagotavlja v okviru instrumenta za humanitarno pomoč, instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, instrumenta za stabilnost, instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic ter instrumenta za financiranje sodelovanja z industrializiranimi državami in ozemlji. Pri doseganju teh ciljev se bodo v okviru te uredbe podpirali naslednji ukrepi:

(a)

spodbujanje učinkovite jedrske varnostne kulture na vseh ravneh, zlasti s: — stalno podporo upravnim organom in organizacijam za tehnično podporo ter s krepitvijo ureditvenega okvira, zlasti v zvezi z izdajo dovoljenj, — opiranjem predvsem na izkušnje upravljavcev, programe pomoči na kraju samem in programe zunanje pomoči ter dejavnosti svetovanja in podobne dejavnosti, z namenom varnostnih izboljšav pri načrtovanju, delovanju in vzdrževanju jedrskih elektrarn z veljavnim dovoljenjem ali drugih obstoječih jedrskih naprav, da se lahko dosežejo visoke ravni varnosti, — podporo varnemu prevozu in odlaganju izrabljenih jedrskih goriv in radioaktivnih odpadkov ter ravnanju z njimi, ter — razvijanjem in izvajanjem strategij za razgradnjo obstoječih naprav in sanacijo nekdanjih jedrskih lokacij;

(b)	spodbujanje učinkovitih ureditvenih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovi ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, in njihovo varno odlaganje;

(c)	vzpostavitev potrebnega ureditvenega okvira in metodologij za izvajanje jedrskih nadzornih ukrepov, vključno s pravilnim vodenjem evidenc in nadzorom cepljivih snovi, tako na ravni države kot na ravni upravljavcev;

(d)	vzpostavitev učinkovite ureditve za preprečevanje nesreč z radiološkimi posledicami in blažitev takšnih posledic, če nastopijo, ter za načrtovanje, pripravljenost in odziv v primeru izrednih razmer, civilne zaščite in ukrepov za rehabilitacijo;

(e)	ukrepi za spodbujanje mednarodnega sodelovanja (tudi v okviru ustreznih mednarodnih organizacij, zlasti IAEA) na zgoraj navedenih področjih, vključno z izvajanjem in spremljanjem mednarodnih konvencij in pogodb, izmenjavo informacij ter usposabljanjem in raziskovanjem.

Komisija zagotovi, da so sprejeti ukrepi v skladu s celotnim strateškim političnim okvirom Evropske skupnosti za državo partnerico in zlasti s cilji njenih politik in programov za razvojno in gospodarsko sodelovanje, sprejetih v skladu s členom 179 in členom 181a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

NASLOV II

IZVAJANJE: NAČRTOVANJE PROGRAMOV IN DODELITEV SREDSTEV

Člen 3

Strateški dokumenti in indikativni programi

1.   Pomoč Skupnosti v okviru te uredbe se izvaja na podlagi večletnih strateških dokumentov in indikativnih programov.

2.   Večletni strateški dokumenti, ki zajemajo eno ali več držav, so splošna podlaga za izvajanje pomoči v skladu s členom 2, oblikujejo pa se za obdobje do največ sedem let. V njih se vzpostavi strategija Skupnosti za zagotavljanje pomoči v okviru te uredbe, pri čemer se upoštevajo potrebe zadevnih držav, prednostni cilji Skupnosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev.

3.   Komisija pri oblikovanju teh strateških dokumentov zagotovi, da so ti skladni s strategijami in ukrepi, sprejetimi v okviru drugih instrumentov Evropske skupnosti za zunanjo pomoč.

4.   Strateški dokumenti vključujejo večletne indikativne programe, ki določajo prednostna področja za financiranje s strani Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate in okvirna finančna sredstva, skupna in za vsako prednostno področje. Če je to primerno, se finančna sredstva lahko dodelijo v določenem razponu. Ti indikativni programi se oblikujejo v posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami.

Člen 4

Sprejetje programskih dokumentov

1.   Strateški dokumenti in indikativni programi iz člena 3 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 19(2). Zajemajo obdobje, ki ni daljše od obdobja uporabe te uredbe.

2.   Strateški dokumenti se pregledajo na sredini obdobja oziroma kadar koli je to potrebno in se lahko revidirajo v skladu s postopkom iz člena 19(2).

3.   Indikativni programi se po potrebi revidirajo, pri čemer se upoštevajo pregledi zadevnih strateških dokumentov. V izjemnih primerih se lahko uporabi prilagoditev večletnih dodeljenih sredstev, in sicer zaradi posebnih okoliščin, na primer pomembnega nepredvidenega razvoja dogodkov ali izrednih rezultatov. Vsaka revizija indikativnih programov se opravi v skladu s postopkom iz člena 19(2).

NASLOV III

IZVAJANJE: DRUGE DOLOČBE

Člen 5

Delovni programi

1.   Komisija sprejme delovne programe, oblikovane na podlagi strateških dokumentov in indikativnih programov iz člena 3. Ti delovni programi, ki se običajno oblikujejo letno, določajo podrobnosti v zvezi z izvajanjem pomoči v okviru te uredbe.

Komisija lahko izjemoma, na primer takrat, ko še ni sprejet delovni program, na podlagi strateških dokumentov in indikativnih programov iz člena 3 sprejme ukrepe, ki niso predvideni v delovnem programu, v skladu z enakimi postopki, kot se uporabljajo za delovne programe.

2.   Ti delovni programi navajajo zadane cilje, področja pomoči, predvidene ukrepe, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. Kjer je to primerno, lahko vključujejo izsledke na podlagi izkušenj, pridobljenih pri predhodnem zagotavljanju pomoči.

3.   Delovni programi in vsi njihovi popravki ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 19(2), po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji.

Člen 6

Posebni ukrepi

1.   Ne glede na člene 3 do 5 lahko Komisija v primeru nepredvidenih in nujnih potreb ali okoliščin sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v strateških dokumentih in indikativnih programih iz člena 3 oziroma v delovnih programih iz člena 5.

2.   Posebni ukrepi navajajo zadane cilje, področja dejavnosti, pričakovane rezultate, uporabljene postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja.

3.   Če stroški posebnih ukrepov presegajo 5 000 000 EUR, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 19(2), po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji.

4.   Če stroški posebnih ukrepov znašajo 5 000 000 EUR ali manj, Komisija v roku enega meseca po sprejetju teh ukrepov pisno obvesti Svet in odbor, ustanovljen v skladu s členom 19.

Člen 7

Upravičenost

1.   Naslednji subjekti so upravičeni do sredstev v okviru te uredbe za namene izvajanja delovnih programov iz člena 5 in posebnih ukrepov iz člena 6, če lahko dejansko prispevajo k ciljem te uredbe, kot so navedeni v členu 2:

(a)	partnerske države in regije ter njihove institucije;

(b)	decentralizirani organi v partnerskih državah, kot so regije, departmaji, pokrajine in občine;

(c)	skupni organi, ki jih ustanovijo partnerske države in regije ter Skupnost;

(d)	mednarodne organizacije, vključno z regionalnimi organizacijami ter organi, službami in misijami ZN, mednarodnimi finančnimi ustanovami in razvojnimi bankami, če prispevajo k ciljem te uredbe;

(e)	Skupno raziskovalno središče Skupnosti in agencije Evropske unije;

(f)

naslednji subjekti in organi držav članic, partnerskih držav in regij ter drugih tretjih držav, če prispevajo k ciljem te uredbe: (i) javni in paradržavni organi, lokalne oblasti ali uprave in njihovi konzorciji; (ii) družbe, podjetja in druge zasebne organizacije in dejavnosti; (iii) finančne ustanove, ki odobrijo, spodbujajo in financirajo zasebne naložbe v partnerskih državah in regijah; (iv) nedržavni akterji, kot so opredeljeni v odstavku 2; (v) fizične osebe.

2.   Nedržavni akterji, ki so upravičeni do podpore v okviru te uredbe, so: nevladne organizacije, organizacije, ki predstavljajo domorodna ljudstva, skupine domačinov in lokalna trgovska združenja, zadruge, sindikati, organizacije, ki zastopajo ekonomske in socialne interese, lokalne organizacije (vključno z mrežami), vključene v decentralizirano regionalno sodelovanje in integracijo, potrošniške organizacije, ženske in mladinske organizacije, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve in verska združenja in skupnosti, mediji in kakršna koli nevladna združenja in neodvisne ustanove, ki lahko prispevajo k razvoju ali zunanjim razsežnostim notranjih politik.

Člen 8

Vrste ukrepov

1.   Financiranje Skupnosti je lahko v naslednjih oblikah:

(a)	projekti in programi;

(b)	sektorska podpora;

(c)	prispevki v jamstvene sklade v skladu s členom 16;

(d)	v izjemnih primerih programi za odpis dolgov, in sicer v okviru mednarodno dogovorjenega programa za odpis dolgov;

(e)	donacije za financiranje ukrepov;

(f)	donacije za pokrivanje stroškov delovanja;

(g)	financiranje programov tesnega medsebojnega sodelovanja med javnimi institucijami, državnimi javnimi organi ali subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javno službo, na ravni države članice ali partnerske države ali regije;

(h)	prispevki v mednarodne sklade, zlasti tiste, ki jih upravljajo mednarodne ali regionalne organizacije;

(i)	prispevki v državne sklade, ki jih ustanovijo partnerske države in regije, da bi spodbudile skupno financiranje več donatorjev, ali prispevki v sklade, ki jih ustanovi eden ali več donatorjev za skupno izvajanje operacij;

(j)	človeški in materialni viri, potrebni za učinkovito upravljanje in nadziranje projektov in programov s strani partnerskih držav in regij.

2.   Dejavnosti, ki so upravičene do financiranja v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (14), se ne morejo financirati v okviru te uredbe.

3.   Financiranje Skupnosti se načeloma ne uporablja za plačevanje davkov, carinskih dajatev ali drugih finančnih dajatev v državi upravičenki.

Člen 9

Podporni ukrepi

1.   Financiranje Skupnosti lahko krije izdatke, povezane z dejavnostmi priprave, nadaljevanja, spremljanja, revizije in vrednotenja, ki so neposredno pomembne za izvajanje te uredbe in za doseganje njenih ciljev, na primer dejavnosti v zvezi s študijami, srečanji, obveščanjem, ozaveščanjem, usposabljanjem in objavljanjem, izdatke, povezane z računalniškimi omrežji za izmenjavo informacij, ter vse druge izdatke za administrativno ali tehnično pomoč, ki jih lahko ima Komisija v zvezi z upravljanjem programa. Zajema tudi izdatke za administrativno podporno osebje, zaposleno pri delegacijah Komisije za upravljanje projektov, financiranih v okviru te uredbe.

2.   Nobeden od podpornih ukrepov ni nujno zajet v večletnem načrtovanju programov in se zato lahko financira zunaj obsega strateških dokumentov in večletnih indikativnih programov. Vendar pa se lahko financira tudi v skladu z večletnimi indikativnimi programi. Komisija v skladu s členom 6 sprejme podporne ukrepe, ki niso zajeti v večletnih indikativnih programih.

Člen 10

Sofinanciranje

1.   Ukrepi, ki se financirajo v okviru te uredbe, so upravičeni do sofinanciranja, med drugim s strani:

(a)	držav članic in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(b)	drugih držav donatork in zlasti njihovih javnih in paradržavnih agencij;

(c)	mednarodnih in regionalnih organizacij in zlasti mednarodnih in regionalnih finančnih ustanov;

(d)	družb, podjetij, drugih zasebnih organizacij in dejavnosti ter drugih nedržavnih akterjev iz člena 7(2);

(e)	partnerskih držav in regij, ki prejmejo sredstva.

2.   V primeru vzporednega sofinanciranja se projekt ali program razdeli v več jasno prepoznavnih podprojektov, vsakega od njih pa financira drug partner, ki zagotavlja sofinanciranje na tak način, da je njegovo končno uporabo mogoče kadar koli prepoznati. V primeru skupnega sofinanciranja se skupni stroški projekta ali programa razdelijo med partnerje, ki zagotavljajo sofinanciranje, in viri združijo tako, da ni mogoče prepoznati vira financiranja za katero koli dejavnost iz projekta ali programa.

3.   V primeru skupnega sofinanciranja lahko Komisija prejme in upravlja sredstva v imenu organov iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 za namen izvajanja skupnih ukrepov. V tem primeru Komisija izvaja ukrepe centralizirano, neposredno ali posredno, tako da podeli naloge agencijam Skupnosti ali organom, ki jih ustanovi Skupnost. Ta sredstva se obravnavajo kot namenski prejemki v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (15).

Člen 11

Postopki upravljanja

1.   Ukrepi, financirani v okviru te uredbe, se izvajajo v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002.

2.   Komisija se lahko pri ustrezno upravičenih primerih v skladu s členom 54 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 odloči, da prenese naloge javne oblasti in zlasti naloge izvrševanja proračuna na organe iz člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, če imajo ti priznan mednarodni ugled, spoštujejo mednarodno priznane sisteme upravljanja in nadzora ter jih nadzoruje javni organ.

3.   V primeru decentraliziranega upravljanja se lahko Komisija odloči, da uporabi postopke za javna naročila in postopke za donacije upravičene države ali regije.

Člen 12

Proračunske obveznosti

1.   Proračunske obveznosti se prevzemajo na podlagi odločitev Komisije v skladu s členi 5, 6 in 9.

2.   Pravne oblike financiranja Skupnosti so lahko naslednje:

—	finančni sporazumi,

—	sporazumi o donacijah,

—	javna naročila,

—	pogodbe o zaposlitvi.

Člen 13

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Vsi sporazumi, ki izhajajo iz te uredbe, vsebujejo določbe, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti, zlasti v zvezi z goljufijami, korupcijo in drugimi nepravilnostmi, v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (16) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (17), ter Uredbo (Euratom) št. 1074/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (18).

2.   Sporazumi izrecno določajo, da sta Komisija in Računsko sodišče pristojna za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Skupnosti. Prav tako Komisijo izrecno pooblaščajo, da izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem v skladu z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96.

3.   Vse pogodbe iz naslova izvajanja pomoči zagotavljajo Komisiji in Računskemu sodišču pravice, predvidene v odstavku 2, med izvajanjem pogodb in po njem.

Člen 14

Pravila o sodelovanju in poreklu

1.   Udeležba pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donacijah, financiranih v okviru te uredbe, je odprta za vse fizične osebe, ki imajo državljanstvo države članice Evropske unije ali države, ki je upravičenka do pomoči iz akcijskega programa v skladu s sedanjo uredbo, upravičenka instrumenta predpristopne pomoči ali Evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, ali ki ni država članica EU, a je članica Evropskega gospodarskega prostora, oziroma za pravne osebe, ki imajo sedež v eni od teh držav.

2.   Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobri sodelovanje fizičnih oseb, ki imajo državljanstvo katere od držav s tradicionalnimi gospodarskimi, trgovinskimi ali geografskimi vezmi z državo prejemnico, oziroma pravnih oseb s sedežem v eni od takih držav.

3.   Pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v okviru te uredbe, lahko sodelujejo tudi vse fizične osebe, ki so državljani katere koli druge države, ali pravne osebe s sedežem v državi, ki ni navedena v odstavku 1, če se ugotovi vzajemnost pri dostopu do njihove zunanje pomoči. Vzajemni dostop se odobri, če taka država pod enakimi pogoji zagotavlja upravičenost državam članicam in zadevni državi prejemnici.

Vzajemni dostop do dodeljevanja javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v okviru te uredbe in drugih instrumentov zunanje pomoči Skupnosti, se ugotovi na podlagi posebne odločitve o zadevni državi ali zadevni regionalni skupini držav. Tako odločitev sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 19(2), velja pa najmanj za obdobje enega leta.

Odobritev vzajemnega dostopa do dodeljevanja javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v okviru te uredbe ter drugih instrumentov zunanje pomoči Skupnosti, temelji na primerjavi med Skupnostjo in ostalimi donatorji ter se izvede na sektorski ravni ali na ravni države, ne glede na to, ali gre za državo donatorko ali državo prejemnico. Odločitev o odobritvi te vzajemnosti državi donatorki temelji na preglednosti, skladnosti in sorazmernosti pomoči, ki jo priskrbi ta donatorka, vključno z njeno kakovostjo in količino. Z državami prejemnicami se posvetuje v okviru postopka, opisanega v tem odstavku.

Vzajemni dostop do dodeljevanja javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo na podlagi te uredbe v korist najmanj razvitih držav, kot jih opredeli Odbor za razvojno pomoč pri OECD, se avtomatično odobri članicam Odbora za razvojno pomoč pri OECD.

4.   Sodelovanje pri dodeljevanju javnih naročil ali pogodb o donaciji, ki se financirajo v okviru te uredbe, je na voljo mednarodnim organizacijam.

5.   Strokovnjaki imajo lahko katero koli državljanstvo. Ta določba ne posega v kakovostne in finančne zahteve, določene v pravilih za javna naročila Skupnosti.

6.   Vse pošiljke in materiali, dobavljeni v skladu s pogodbami, ki se financirajo v okviru te uredbe, morajo izvirati v Skupnosti ali v državi, ki je upravičenka v skladu s tem členom. Za namene te uredbe je pojem „poreklo“ opredeljen v ustrezni zakonodaji Skupnosti o pravilih o poreklu v carinske namene.

7.   Komisija lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobri sodelovanje fizičnih oseb, ki so državljani kakšne druge države in pravnih oseb s sedežem v kakšni drugi državi, in ne v kateri od držav iz odstavkov 1, 2 in 3, oziroma tudi dobavo pošiljk in materialov drugačnega porekla, kakor ga določa odstavek 6. Odstopanja se lahko utemeljijo v izredno nujnih primerih, če izdelki in storitve na trgih zadevnih držav niso dostopni ali če pravila o upravičenosti onemogočijo uresničitev projekta, programa ali dejavnosti oziroma ga/jo prekomerno otežijo.

8.   Kadar finančna sredstva Skupnosti zajemajo dejavnost, ki se izvaja prek mednarodne organizacije, se ustreznih pogodbenih postopkov lahko udeležijo vse fizične ali pravne osebe, ki so upravičene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, in tudi vse fizične ali pravne osebe, ki so upravičene v skladu s pravili take organizacije, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo za vse donatorje. Enaka pravila se uporabljajo za pošiljke, materiale in strokovnjake.

Kadar finančna sredstva Skupnosti zajemajo dejavnost, ki jo sofinancira tretja država pod pogojem vzajemnosti, kakor je opredeljeno v odstavku 2, ali regionalna organizacija ali država članica, se ustreznih pogodbenih postopkov lahko udeležijo vse fizične ali pravne osebe, ki so upravičene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, in tudi vse fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje na podlagi pravil te tretje države, regionalne organizacije ali države članice. Enaka pravila se uporabljajo za pošiljke, materiale in strokovnjake.

9.   Ponudniki, ki pridobijo naročila na podlagi te uredbe, spoštujejo poglavitne delovnopravne standarde, kakor so opredeljeni v ustreznih konvencijah MOD.

Člen 15

Donacije

V skladu s členom 114 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 lahko fizične osebe prejmejo donacije.

Člen 16

Sredstva, ki so na voljo Evropski investicijski banki ali drugim finančnim posrednikom

S sredstvi iz člena 8(1)(c) in (h) upravljajo finančni posredniki, Evropska investicijska banka ali katera koli druga banka ali organizacija, ki ima zmogljivosti za njihovo upravljanje. Komisija sprejme izvedbene določbe za ta člen na osnovi presoje posameznega primera, da bi zajela porazdelitev tveganja, plačilo posrednika, zadolženega za izvajanje, uporabo in vračilo obresti za sredstva ter zaključek dejavnosti.

Člen 17

Ocenjevanje

Komisija redno ocenjuje rezultate politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pomembnejša ocenjevalna poročila pošlje odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 19. Ti rezultati se kot povratna informacija upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Poročilo

Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih v okviru te uredbe, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju pomoči. Poročilo je naslovljeno tudi na Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Poročilo vsebuje informacije o financiranih ukrepih za preteklo leto, informacije o rezultatih spremljanja in ocenjevalnih pregledov ter o izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil, ki so razčlenjeni po državah, regijah in področju sodelovanja.

Člen 19

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja naslednji postopek:

(a)

predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki naj se sprejmejo. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga predsednik lahko določi na podlagi nujnosti zadeve. Za odločitve, ki jih Svet sprejme na predlog Komisije, odbor poda mnenje z večino, določeno v členu 118(2) Pogodbe Euratom. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se tehtajo v skladu z navedenim členom. Predsednik ne glasuje;

(b)	Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo uporabljati takoj. Kadar pa ti ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, jih Komisija takoj sporoči Svetu. V takem primeru lahko Komisija izvajanje ukrepov, ki jih je sprejela, odloži za 30 dni;

(c)	Svet lahko s kvalificirano večino v roku iz (b) sprejme drugačno odločitev.

3.   Na podlagi standardiziranega poslovnika, kakor je objavljen v Uradnem listu Evropske unije, odbor na predlog svojega predsednika sprejme poslovnik odbora. Odbor v svojem poslovniku določi posebna pravila o posvetovanju, ki Komisiji po potrebi omogočajo sprejetje posebnih ukrepov po hitrem postopku.

Za odbor se uporabljajo načela in pogoji za dostop javnosti do dokumentov, ki se uporabljajo za Komisijo.

Komisija o delu odbora redno obvešča Evropski parlament. V ta namen Evropski parlament prejema dnevne rede sej odbora in izide glasovanj in povzetke zapisnikov sestankov ter sezname organov in organizacij, katerim pripadajo osebe, ki so jih države članice imenovale za svoje predstavnike.

4.   Pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z Evropsko investicijsko banko, lahko sodeluje opazovalec Banke.

Člen 20

Referenčni finančni znesek

Referenčni finančni znesek za izvajanje te uredbe v obdobju 2007–2013 znaša 524 000 000 EUR.

Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v okviru večletnega finančnega okvira.

Člen 21

Preverjanje

Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o potrebnih spremembah instrumenta.

Člen 22

Razveljavitev

1.   S 1. januarjem 2007 se razveljavijo naslednji instrumenti:

—	Uredba (ES, Euratom) št. 99/2000,

—	Sklep 98/381/ES, Euratom,

—	Sklep 2001/824/ES, Euratom.

2.   Razveljavljeni instrumenti se še naprej uporabljajo za pravne akte in obveznosti za izvrševanje proračunskih let pred letom 2007.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

---

(1)  Mnenje z dne 14. decembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

(3)  UL L 310, 9.11.2006, str. 1.

(4)  UL L 378, 27.12.2006, str. 41.

(5)  UL L 327, 24.11.2006, str. 1.

(6)  UL L 386, 29.12.2006, str. 1

(7)  UL L 405, 30.12.2006, str. 41. Uredba, kakor je bila popravljena v UL L 29, 3.2.2007, str. 16.

(8)  UL L 318, 11.12.1999, str. 20. Sklep, kakor je bil spremenjen z Odločbo 2004/491/Euratom (UL L 172, 6.5.2004, str. 7).

(9)  UL L 185, 16.7.2005, str. 33.

(10)  UL L 12, 18.1.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 310, 9.11.2006, str. 1).

(11)  UL L 171, 17.6.1998, str. 31.

(12)  UL L 308, 27.11.2001, str. 25.

(13)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(14)  UL L 163, 2.7.1996, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(15)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(16)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(17)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(18)  UL L 136, 31.5.1999, str. 8.

---