(a)

žlahtne pline;

(b)

integrirano terensko vajo 2008 (IFE08/OSI).

(a)

Trenutno delujeta dve tretjini postaj mednarodnega opazovalnega sistema. Vzpostavljanje sistema je prednostna naloga, da bi zgodaj leta 2008 v najboljšem primeru delovalo že 90 % postaj. Osnovne in pomožne seizmološke postaje začasnega Tehničnega sekretariata so dobro zabeležile poskus DLRK, tako da so takratne države podpisnice dobile zanesljive meritve o času, lokaciji in moči poskusa. Do sedaj je bilo zgrajenega približno 80 % sistema seizmoloških postaj.

(b)

Vendar pa je treba po začetku veljavnosti Pogodbe povečati stopnjo delovanja postaj, ki lahko spremljajo prisotnost ustreznih žlahtnih plinov v ozračju. Trenutno deluje ali je v izgradnji 10 prototipov postaj, ali 25 % načrtovanega števila ob začetku veljavnosti.Te postaje zagotavljajo poskusne in začasne meritve v okviru Mednarodnega poskusa z žlahtnimi plini začasnega Tehničnega sekretariata. Opozoriti je treba, da ta raziskovalni in razvojni program temelji na štirih tehnologijah, ki so jih predlagale naslednje štiri države: Francija, Rusija, Švedska in Združene države Amerike. Po jedrskem poskusu so številne države podpisnice, tudi države članice Evropske unije, izrazile mnenje, da je treba povečati zmogljivosti začasnega Tehničnega sekretariata za spremljanje prisotnosti žlahtnih plinov.

(c)

Spremljanje žlahtnih plinov je bistvena in izredno občutljiva metoda odkrivanja podzemnih in podvodnih jedrskih eksplozij. Poleg spremljanja prisotnosti delcev radionuklidov je to edina tehnologija preverjanja, s katero je mogoče zagotovo dokazati jedrsko eksplozijo.

(d)

Za zagotovitev kakovosti in točnosti sedanjih in prihodnjih zmogljivosti začasnega Tehničnega sekretariata za merjenje žlahtnih plinov je treba vedeti, kakšna „koncentracija žlahtnih plinov“ se lahko pričakuje v drugih regijah po svetu, v katerih trenutno ni postaj. Zato je treba razviti metodologijo za kategorizacijo dogodkov, ki jih pokažejo meritve sistema za žlahtne pline. To se lahko najbolje doseže s terenskimi meritvami žlahtnih plinov, ki zagotovijo tudi najboljše odgovore glede takih „neznank“. Postaje Mednarodnega poskusa z žlahtnimi plini zbirajo podatke v Severni in Južni Ameriki, Evropi, Aziji in Oceaniji. Vendar jedrske zmogljivosti obstajajo tudi v južni Aziji, Perzijskem zalivu in južni Afriki, za katere pa ni na voljo podatkov o koncentraciji radioaktivnega ksenona. Poleg tega so potrebne tudi meritve na določenih mestih v Evropi, na primer blizu proizvajalcev radiofarmacevtskih izdelkov ali jedrskih elektrarn.

(e)

Zato bi bilo treba opravljati meritve v bližini jedrskih elektrarn ali proizvajalcev radiofarmacevtskih izdelkov, da bi pokazali razliko med teoretičnimi modeli izpustov, objavljenimi povprečnimi izpusti in poskusnimi, dejansko izmerjenimi rezultati. Preučiti je treba tudi koncentracijo žlahtnih plinov v drugih regijah po svetu, kjer trenutno še ni postaj.

(f)

Da bi dosegli omenjeno izboljšavo zmogljivosti na področju žlahtnih plinov, začasni Tehnični sekretariat prosi za podporo za naslednji projekt:

(g)

Načrtovane so meritve v naslednjih regijah: Evropa (1), Perzijski zaliv (2), južna Afrika (3) in južna Azija (4). Meritve v regiji (3) in deloma v regiji (1) naj bi bile izvedene z opremo Komisariata za jedrsko energijo (CEA, Francija), meritve v regiji (2) in (4) ter deloma v (1) pa z opremo Švedske agencije za obrambne raziskave (FOI).

(h)

Opremo za ta projekt bosta brezplačno zagotovila CEA (Francija) in FOI (Švedska), ki ju bo začasni Tehnični sekretariat najel tudi za namestitev in upravljanje opreme.

(i)

Ta del projekta naj bi trajal eno leto do eno leto in pol.

(j)

Predhodna ocena stroškov: 960 507 EUR.

(a)

Poskus DLRK je ponovno poudaril pomen inšpekcij na kraju samem kot ključnega stebra ureditve preverjanja v okviru CTBT. Mednarodni opazovalni sistem in Mednarodno podatkovno središče sta sicer v okviru začasnega delovanja in preizkušanja sistema zagotovila dragocene in zanesljive podatke o poskusu DLRK, vendar pa bi naravo poskusa lahko dokončno razjasnila šele inšpekcija na kraju samem na določeni lokaciji. Ključna odgovornost Pripravljalne komisije je, da do začetka veljavnosti Pogodbe zagotovi najvišjo raven operativne pripravljenosti sistema inšpekcij na kraju samem.

(b)

Organi za oblikovanje politike Pripravljanje komisije, še zlasti Delovna skupina B, neprestano poudarjajo, da se lahko potrebna raven pripravljenosti najučinkoviteje doseže z izvajanjem terenskih vaj inšpekcije na kraju samem. Prva taka obsežna vaja, integrirana terenska vaja 2008, bo septembra 2008 v Kazahstanu. To bo prvi poskus simulacije resnične inšpekcije na kraju samem z vključitvijo treh glavnih stebrov inšpekcije na kraju samem:

(c)

Celovita priprava in uspešna izvedba integrirane terenske vaje 2008 sta nujni za uvedbo inšpekcij na kraju samem v bližnji prihodnosti. Ocena rezultatov in pridobljenih izkušenj integrirane terenske vaje 2008 bo začasnemu Tehničnemu sekretariatu pokazala, katere ukrepe je še treba sprejeti, da bi dosegli operativno pripravljenost sistema inšpekcij na kraju samem. Integrirana terenska vaja 2008 bo uspešna le, če bodo na voljo ustrezni viri, finančni in človeški, ter stvarni prispevki držav podpisnic v obliki opreme, usposabljanja in logistične podpore.

(d)

Začasni Tehnični sekretariat je na trenutni stopnji priprav določil naslednja področja, na katerih bi bila pomoč držav podpisnic še zlasti pomembna:

(e)

Predvideni stroški za ta elementa v podporo integrirane terenske vaje 2008 znašajo:

(a)

vmesno poročilo po prvih šestih mesecih izvajanja projektov;

(b)

končno poročilo najkasneje en mesec po koncu izvajanja projektov.