PRILOGA

OKOLJSKA MERILA

Cilji meril

Cilj teh meril je omejiti vplive na okolje zaradi proizvodnje, delovanja in konca življenjske dobe električnih, plinskih ali plinskih absorpcijskih toplotnih črpalk. Cilji vključujejo:

—	učinkovitost ogrevanja in/ali ogrevanja/hlajenja zgradb,

—	zmanjševanje vplivov na okolje zaradi ogrevanja in/ali ogrevanja/hlajenja zgradb,

—	zmanjševanje ali preprečevanje tveganj za okolje in zdravje ljudi v zvezi z uporabo nevarnih snovi,

—	zagotavljanje ustreznih informacij o toplotni črpalki in njenem učinkovitem delovanju kupcu in monterju toplotne črpalke.

Ti cilji so določeni tako, da spodbujajo označevanje toplotnih črpalk z majhnim vplivom na okolje.

Zahteve za ocenjevanje in preverjanje

Za ocenjevanje in preverjanje toplotnih črpalk lahko vlagatelj toplotne črpalke razvrsti v „osnovne modele“. Osnovni modeli so opredeljeni z enotami, ki so v glavnem enake v smislu toplotne učinkovitosti in delovanja ter enake ali primerljive v smislu osnovnih delov, zlasti ventilatorjev, navojev, kompresorjev in motorjev.

Posebne zahteve za ocenjevanje in preverjanje so navedene neposredno po navedbi posameznega merila.

Po potrebi se druge metode preverjanja in standardi, ki niso navedeni za vsako merilo, lahko uporabljajo, če njihovo ustreznost potrdi pristojni organ, ki oceni vlogo.

Kadar mora vlagatelj zagotoviti deklaracije, dokumentacijo, analize, poročila preverjanj ali pa mora za dokazilo izpolnjevanja meril predložiti druge dokaze, so lahko ti last vlagatelja in/ali njegovega dobavitelja(-ev) in/ali njihovega(-ih) dobavitelja(-ev) itn.

Po potrebi lahko pristojni organi zahtevajo dodatno dokumentacijo in izvajajo samostojna preverjanja.

Priporočljivo je, da pristojni organi pri ocenjevanju vloge ali preverjanju skladnosti z merili upoštevajo uvedene priznane sisteme okoljskega ravnanja, kot sta EMAS ali ISO 14001.

(Opomba: Izvajanje takih sistemov ravnanja ni obvezno).

Poleg tega morajo laboratorijski preskusi za hrup in učinkovitost izpolnjevati splošne zahteve v skladu s standardom EN-ISO/IEC 17025:2005. Laboratorij mora biti neodvisen in akreditiran za opravljanje preskusov v skladu z ustreznimi preskusnimi metodami. Drugi laboratoriji se lahko izberejo, če v državi vlagatelja ni akreditiranega laboratorija za opravljanje preskusov. V takem primeru mora biti laboratorij neodvisen in ustrezno usposobljen.

V informacijo:

Koeficient učinkovitosti (KU) je razmerje med močjo gretja na porabljeno električno energijo ali plin za določen vir in izhodno temperaturo.

Razmerje energijske učinkovitosti (REU) je razmerje med močjo hlajenja na porabljeno električno energijo ali plin za določen vir in izhodno temperaturo.

Razmerje primarne energije (RPE) je določeno s: KU × 0,40 (ali KU/2,5) za električne toplotne črpalke in s KU × 0,91 (ali KU/1,1) za plinske ali plinske absorpcijske toplotne črpalke, pri čemer je 0,40 trenutno evropsko povprečje učinkovitosti proizvodnje električne energije, vključno z izgubo energije v omrežjih, 0,91 pa trenutno evropsko povprečje učinkovitosti plina, vključno z izgubami pri distribuciji, v skladu z Direktivo 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (1).

1.   Učinkovitost pri ogrevanju (KU)

Učinkovitost toplotne črpalke mora presegati naslednje minimalne zahteve koeficienta učinkovitosti (KU) in razmerja primarne energije (RPE).

Vrsta toplotne črpalke: Vir toplote/ponor toplote	Zunanja enota (°C)	Notranja enota (°C)	Najnižji KU	Najnižji KU	Najnižji RPE
			Električna toplotna črpalka	Plinska toplotna črpalka
zrak/zrak	Vstopni suh termometer: 2 Vstopni moker termometer: 1	Vstopni suh termometer: 20 Vstopni moker termometer: največ 15	2,90	1,27	1,16
zrak/voda	Vstopni suh termometer: 2 Vstopni moker termometer: 1	Vstopna temperatura: 30 Izstopna temperatura: 35	3,10	1,36	1,24
		Vstopna temperatura: 40 Izstopna temperatura: 45	2,60	1,14	1,04
slanica/zrak	Vstopna temperatura: 0 Izstopna temperatura: – 3	Vstopni suh termometer: 20 Vstopni moker termometer: največ 15	3,40	1,49	1,36
slanica/voda	Vstopna temperatura: 0 Izstopna temperatura: – 3	Vstopna temperatura: 30 Izstopna temperatura: 35	4,30	1,89	1,72
		Vstopna temperatura: 40 Izstopna temperatura: 45	3,50	1,54	1,40
voda/voda	Vstopna temperatura: 10 Izstopna temperatura: 7	Vstopna temperatura: 30 Izstopna temperatura: 35	5,10	2,24	2,04
		Vstopna temperatura: 40 Izstopna temperatura: 45	4,20	1,85	1,68
voda/zrak	Vstopna temperatura: 15 Izstopna temperatura: 12	Vstopni suh termometer: 20 Vstopni moker termometer: največ 15	4,70	2,07	1,88
	(vir vodnega kroga) Vstopna temperatura: 20 Izstopna temperatura: 17	Vstopni suh termometer: 20 Vstopni moker termometer: največ 15	4,40	1,93	1,76

Ocenjevanje in preverjanje: Preskusi se izvedejo v skladu z EN 14 511:2004. Preskus se izvede pri polni zmogljivosti zadevne toplotne črpalke pri pogojih, navedenih v tabeli. Neodvisen laboratorij za opravljanje preskusov, ki je akreditiran za navedeno preskušanje, preveri dane vrednosti. Za toplotne črpalke, ki so certificirane v okviru programa certificiranja Eurovent ali DACH ali drugega programa, ki ga je odobril pristojni organ, se ne zahteva dodatno preskušanje za dane vrednosti s strani neodvisnega laboratorija Poročila o preskusih se predložijo skupaj z vlogo.

2.   Učinkovitost pri hlajenju (REU)

Če toplotna črpalka deluje v obratni smeri in lahko hladi, mora učinkovitost toplotne črpalke presegati naslednje minimalne zahteve razmerja energijske učinkovitosti (REU) pri hlajenju:

Vrsta toplotne črpalke:	Zunanja enota (°C)	Notranja enota (°C)	Najnižji REU	Najnižji REU	Najnižji RPE
			Električna toplotna črpalka	Plinska toplotna črpalka
zrak/zrak	Vstopni suh termometer: 35 Vstopni moker termometer: 24	Vstopni suh termometer: 27 Vstopni moker termometer: 19	3,20	1,41	1,3
zrak/voda	Vstopni suh termometer: 35 Vstopni moker termometer: –	Vstopna temperatura: 23 Izstopna temperatura: 18	2,20	0,97	0,9
		Vstopna temperatura: 12 Izstopna temperatura: 7	2,20	0,97	0,9
slanica/zrak	Vstopna temperatura: 30 Izstopna temperatura: 35	Vstopni suh termometer: 27 Vstopni moker termometer: največ 19	3,30	1,45	1,3
slanica/voda	Vstopna temperatura: 30 Izstopna temperatura: 35	Vstopna temperatura: 23 Izstopna temperatura: 18	3,00	1,32	1,2
		Vstopna temperatura: 12 Izstopna temperatura: 7	3,00	1,32	1,2
voda/voda	Vstopna temperatura: 30 Izstopna temperatura: 35	Vstopna temperatura: 23 Izstopna temperatura: 18	3,20	1,41	1,3
		Vstopna temperatura: 12 Izstopna temperatura: 7	3,20	1,41	1,3
voda/zrak	Vstopna temperatura: 30 Izstopna temperatura: 35	Vstopni suh termometer: 27 Vstopni moker termometer: 19	4,40	1,93	1,8

Ocenjevanje in preverjanje: Preskusi se izvedejo v skladu z EN 14511:2004; za plinske absorpcijske toplotne črpalke pa v skladu z EN 12309-2:2000. Preskus se izvede pri polni zmogljivosti zadevne toplotne črpalke pri pogojih, navedenih v tabeli. Neodvisen laboratorij za opravljanje preskusov, ki je akreditiran za navedeno preskušanje, preveri dane vrednosti. Za toplotne črpalke,ki so certificirane v okviru programa certificiranja Eurovent ali DACH ali drugega programa, ki ga je odobril pristojni organ, se ne zahteva dodatno preskušanje za dane vrednosti s strani neodvisnega laboratorija. Poročila o preskusih se predložijo skupaj z vlogo.

3.   Hladilno sredstvo

Potencial globalnega segrevanja hladilnega sredstva (GWP) v stotih letih ne sme preseči vrednosti GWP nad 2 000. Če je vrednost GWP hladilnega sredstva manjša od 150, se minimalne zahteve koeficienta učinkovitosti (KU) in razmerja primarne energije (RPE) pri ogrevanju ter razmerja energijske učinkovitosti (REU) pri hlajenju, kot to določa merilo 1 in 2 te priloge, zmanjšajo za 15 %.

Upoštevale se bodo tiste vrednosti GWP, ki so določene v Prilogi 1 k Uredbi (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

Ocenjevanje in preverjanje: Imena uporabljenih hladilnih sredstev v proizvodu se predložijo skupaj z vlogo ter njihovimi vrednostmi GWP v skladu z navedeno uredbo. Vrednosti GWP hladilnih sredstev se izračunajo v smislu stoletnega potenciala segrevanja kilograma plina glede na kilogram CO2.

Za fluorirana hladilna sredstva veljajo vrednosti GWP, ki so objavljene v tretjem ocenjevalnem poročilu, ki ga je sprejel Medvladni forum za spremembo podnebja (vrednosti IPCC GWP za stoletno obdobje iz leta 2001) (3)

Za nefluorirane pline veljajo vrednosti GWP, ki so objavljene v prvem ocenjevalnem poročilu IPCC za stoletno obdobje (4).

Vrednosti GWP za mešanice hladilnih sredstev temeljijo na formuli iz Priloge 1 k Uredbi 842/2006.

4.   Sekundarno hladilno sredstvo

(Opomba: se ne uporablja za vse vrste toplotnih črpalk znotraj te skupine proizvodov)

Sekundarno hladilno sredstvo, slanica ali aditivi se ne smejo razvrščati kot okolju nevarne snovi ali snovi, nevarne za zdravje, kot so opredeljene v Direktivi Sveta 67/548/EGS (5) o nevarnosti za okolje ter njenih poznejših spremembah.

Ocenjevanje in preverjanje: Imena uporabljenih sekundarnih hladilnih sredstev je treba predložiti skupaj z vlogo.

5.   Hrup

Stopnje glasnosti se preskusijo in navedejo v dB(A) na podatkovni kartici.

Ocenjevanje in preverjanje: Preskusi se izvedejo v skladu z ENV-12 102. Poročilo o preskusu se predloži skupaj z vlogo.

6.   Težke kovine ter zaviralci gorenja

Kadmij, svinec, živo srebro, šestvalentni krom ali zaviralci gorenja, tj. polibromirani bifenili (PBB) ali polibromirani difeniletri (PBDE), kot so navedeni v členu 4 Direktive 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), se ne smejo uporabiti za toplotne črpalke ali sistem toplotnih črpalk, pri čemer se upoštevajo dovoljena odstopanja, navedena v Odločbi Komisije 2005/618/ES o spremembi Direktive 2002/95/ES (7). Zahteva glede zaviralcev gorenja upošteva poznejše prilagoditve in spremembe te direktive v zvezi z uporabo deka-BDE.

Ocenjevanje in preverjanje: Certifikat, ki ga podpiše proizvajalec toplotne črpalke.

7.   Usposabljanje monterjev

Vlagatelj zagotovi, da je v državah članicah, v katerih se bo izdelek tržil, na voljo ustrezno usposabljanje za monterje. To vključuje informacije, ki so bistvene za določanje velikosti in namestitev toplotne črpalke ter izpolnjevanje podatkovne kartice za kupca.

Ocenjevanje in preverjanje: Deklaracija se predloži skupaj z vlogo, ki opisuje razpoložljivo usposabljanje ter navedbo, kje je tako usposabljanje na voljo.

8.   Dokumentacija

Vlagatelj zagotovi izčrpen priročnik za namestitev in vzdrževanje ter priročnik za delovanje toplotne črpalke.

Ocenjevanje in preverjanje: Priročnike za vzdrževanje, namestitev in delovanje je treba priložiti toplotni črpalki ter izpolniti zahteve EN 378:2000 ali katere koli njihove popravke.

9.   Razpoložljivost rezervnih delov

Vlagatelj zagotovi, da so rezervni deli na voljo deset let po datumu prodaje.

Ocenjevanje in preverjanje: Deklaracijo o tem, da so rezervni deli na voljo deset let, se predloži skupaj z vlogo in razlago, kako se bo ta razpoložljivost zagotavljala.

10.   Podatkovna kartica

Vlagatelj zagotovi, da je ob prodaji na voljo neizpolnjena „podatkovna kartica za kupce“, priložena tej prilogi, da se kupcem zagotovijo ustrezni nasveti o toplotni črpalki. „Kartico za monterje“, ki je priložena tej prilogi, je treba izpolniti in mora biti monterjem prav tako na voljo.

Vlagatelj predloži ustrezna orodja, računalniške programe in napotke, tako da lahko usposobljeni monterji izračunajo parametre učinkovitosti sistema toplotne črpalke, kot je sezonski faktor učinkovitosti, sezonsko razmerje energijske učinkovitosti, razmerje primarne energije in letne emisije ogljikovega dioksida. Poleg tega mora biti monter usposobljen, da za kupca izpolni podatkovno kartico še pred nakupom opreme.

Ocenjevanje in preverjanje: Vlagatelj predloži izpolnjeno „podatkovno kartico za monterje“ in navede, kako bo zagotovil, da bo na voljo monterjem. Prav tako mora navesti, kako bo podatkovna kartica za kupce na voljo ob prodaji njegovih proizvodov.

11.   Podatki, navedeni na znaku za okolje

Polje 2 znaka za okolje vsebuje naslednje besedilo:

Med toplotnimi črpalkami ima ta izdelek:

—	višjo energijsko učinkovitost in

—	manjši vpliv na globalno segrevanje.

Na embalaži proizvoda se navede naslednje besedilo (ali enakovredno besedilo): „Za več informacij o podelitvi znaka za okolje proizvodu obiščete spletno stran http://europa.eu.int/ecolabel“

Smernice za nakup toplotne črpalke z znakom za okolje

– podatkovna kartica za kupce –

Opozorilo! Pred nakupom preberite

Učinkovito delovanje te toplotne črpalke bo zagotovljeno le, če se sistem natančno ujema s potrebo po ogrevanju ali hlajenju zgradbe in s podnebnim območjem, v katerem je nameščen.

Vedno se posvetujete z usposobljenim monterjem in ga prosite, da izpolni to kartico pred nakupom!

Znak za okolje EU se podeli tistim modelom toplotnih črpalk, ki so energijsko učinkovitejši in zmanjšujejo vplive na okolje.

To kartico mora izpolniti usposobljeni monter, da dobite informacije in priporočila glede najustreznejšega sistema toplotne črpalke za vaš dom. Tako boste izkoristili visoko učinkovitost toplotnih črpalk, ki zberejo toploto iz zraka, tal ali vode.

Nekateri sistemi delujejo tudi obratno in hladijo, pri čemer zbirajo toploto in jo oddajajo v bližnjo okolico. Nekateri sistemi lahko tudi zagotavljajo toplo vodo za sanitarno rabo.

Lahko izberete toplotne črpalke, ki se uporabljajo z večino distribucijskih sistemov, kot so radiatorji, ogrevanje s toplim zrakom in talno ogrevanje, ki se naknadno vgradijo v večino obstoječih sistemov za ogrevanje, vendar je treba upoštevati spodaj navedene previdnostne ukrepe.

Zmanjševanje toplotne izgube in segrevanje s sončno energijo v zgradbah

Če je vaše stanovanje starejše od desetih let, bi bilo stroškovno učinkoviteje, da pred izbiro toplotne črpalke izboljšate izolacijo ter s tem zmanjšate toplotno izgubo pri ogrevanju zgradbe ali zmanjšate segrevanje, če jo želite ohladiti. (Dejansko je učinkoviteje, da namestite manjšo toplotno črpalko v dobro izolirano zgradbo). Če sprejmete priporočila monterja glede izboljšanja izolacije, mora biti črpalka, ki jo boste kupili, ustrezne velikosti.

Več informacij o zmanjšanju toplotne izgube ali segrevanja s sončno energijo ter izboru velikosti in namestitvi sistemov toplotnih črpalk najdete na: www.kyotoinhome.info

Navodila za namestitev toplotne črpalke z znakom za okolje

– podatkovna kartica za monterje –

Opozorilo! Pred nakupom preberite

Učinkovito delovanje te toplotne črpalke zahteva usposobljenega monterja, ki bo zasnoval sistem ogrevanja, ki se ujema s potrebo po ogrevanju ali hlajenju zgradbe in s podnebnim območjem, ter ga namestil v skladu z navodili proizvajalca.

Znak za okolje EU se podeli tistim modelom toplotnih črpalk, ki so energijsko učinkovitejši in zmanjšujejo vplive na okolje.

Toplotne črpalke so zelo učinkovite, ker potrebujejo energijo le za zbiranje toplote v tleh, vodi ali zraku. Nekateri modeli lahko delujejo v obratni smeri, tako da z oddajanjem toplote iz bivališča hladijo prostor. S pomočjo informacij na tej kartici lahko zagotovite, da se prednosti toplotne črpalke prenesejo v zbirne in distribucijske sisteme, ter izpolnite kartico, ki jo dobi kupec, kjer pojasnite vašo izbiro.

1.   Najmanjši obseg informacij, ki jih mora predložiti proizvajalec

Proizvajalec
Model
Zbiralnik toplote
Sredstvo za distribucijo toplote
Kapaciteta ogrevanja (kW)
Kapaciteta hlajenja (kW)
Oskrba s toplo vodo
Vrsta hladilnega sredstva
Raven hrupa (dbA)
Razpoložljivost delov od dneva nakupa (v letih)
Koeficient učinkovitosti (ogrevanje)
Določitev vstopne in izstopne temperature (°C)
Razmerje energijske učinkovitosti (hlajenje)
Določitev vstopne in izstopne temperature (°C)

Za naknadno opremljanje obstoječih sistemov za ogrevanje je treba izbrati toplotno črpalko, ki ustreza obstoječemu distribucijskemu sistemu, ki lahko vsebuje vodo za prenos toplega zraka, vročo vodo prek radiatorjev ali talnega ogrevanja. Ker je izstopna temperatura lahko nižja od temperature ogrevalnega kotla, ki jo bo nadomestila, je bistveno opredeliti načine zmanjšanja toplotne izgube ali segrevanja s sončno energijo, da se ohrani enaka velikost distribucijskega sistema.

Opredelitve pojmov

Koeficient učinkovitosti (KU) je razmerje med močjo gretja in porabljeno električno energijo za določen vir in izhodno temperaturo.

Razmerje energijske učinkovitosti (REU) je razmerje med močjo hlajenja in porabljeno električno energijo za določen vir in izhodno temperaturo.

Sezonski koeficient učinkovitosti (SKU) je koeficient učinkovitosti, izračunan za povprečno trajanje sezone ogrevanja, za sistem toplotne črpalke na določenem mestu.

Sezonsko razmerje energijske učinkovitosti (SREU) je razmerje energijske učinkovitosti, izračunan za povprečno trajanje sezone hlajenja, za sistem toplotne črpalke na določenem mestu.

Razmerje primarne energije je določeno s: KU × 0,40 (ali KU/2,5) za toplotne črpalke z električnimi kompresorji in s KU × 0,91 (ali KU/1,1) za toplotne črpalke s plinskimi kompresorji, pri čemer je 0,40 trenutno evropsko povprečje učinkovitosti proizvodnje električne energije, vključno z izgubo energije v omrežjih, 0,91 pa trenutno evropsko povprečje učinkovitosti plina, vključno z izgubami pri distribuciji.

Proizvajalec zagotovi programe, orodja in smernice, ki bodo v pomoč pri naslednjih izračunih. Podnebni podatki morajo ustrezati zemljepisni legi zgradbe.

2.   Zmanjševanje toplotne izgube in segrevanje s sončno energijo v zgradbah

Če je bivališče staro več kot 10 let, bi bilo po vsej verjetnosti stroškovno učinkoviteje zmanjšati toplotno izgubo s povečanjem izolacije ter zmanjšati segrevanje s sončno energijo z omejitvijo neposredne izpostavljenosti sončnim žarkom med poletjem. Če kupec sprejme vaša priporočila, mora biti velikost sistema prilagojena manjši toplotni izgubi in manjšemu segrevanju s sončno energijo.

Več informacij o zmanjšanju toplotne izgube ali segrevanja s sončno energijo ali izboru velikosti in namestitvi sistemov toplotnih črpalk najdete na: www.kyotoinhome.info

3.   Toplotna izguba ter izbira velikosti sistema za ogrevanje

Toplotna izguba zgradbe se izračuna v skladu z nacionalno prakso ali z uporabo ustreznega potrjenega računalniškega programa na podlagi EN 832, evropskega standarda za izračunavanje toplotne izgube. Ta toplotna izguba se mora nato primerjati s sedanjimi vrednostmi, ki jih zahtevajo gradbeni predpisi. Za obstoječe zgradbe je na splošno stroškovno učinkoviteje, da se za zmanjšanje toplotne izgube standardi izolacije približajo sedanjim vrednostim, preden se določi velikost toplotne črpalke.

Sezonski faktor učinkovitosti ter poraba energije za ogrevanje

Izračun mora upoštevati

—	podnebje (zunanja temperatura zraka),

—	načrtovano zunanjo temperaturo,

—	spreminjanje temperature tal skozi leto (za toplotne črpalke s talnim virom toplote, tako z vertikalnimi kot horizontalnimi zbiralniki),

—	želeno notranjo temperaturo,

—	raven temperature vodnih sistemov za ogrevanje,

—	letno potrebo po energiji za ogrevanje prostora,

—	letno potrebo po energiji za toplo vodo (po potrebi).

Razmerje primarne energije (RPE) ter letne emisije CO2

Pri izračunu je treba uporabiti povprečno učinkovitost proizvodnje električne energije/plina ter izgube energije v omrežju ali plina pri distribuciji. Emisije CO2 ter prihranki se izračunajo na podlagi rabe primarne energije.

4.   Segrevanje s sončno energijo ter izbira velikosti sistema za hlajenje

Če sistem lahko tudi hladi, se segrevanje zgradbe s sončno energijo izračuna v skladu z nacionalno prakso ali z uporabo ustreznega potrjenega računalniškega programa. To segrevanje je treba nato primerjati s sedanjimi vrednostmi, ki jih zahtevajo gradbeni predpisi. Za obstoječe zgradbe je na splošno stroškovno učinkoviteje, da se za zmanjšanje toplotne izgube segrevanje s sončno energijo zmanjša, preden se določi velikost toplotne črpalke.

Sezonsko razmerje energijske učinkovitosti in poraba energije za hlajenje

Izračun mora upoštevati

—	podnebje (zunanja temperatura zraka),

—	načrtovano zunanjo temperaturo,

—	spreminjanje temperature tal skozi leto (za toplotne črpalke s talnim virom, tako z vertikalnimi kot horizontalnimi zbiralniki),

—	želeno notranjo temperaturo,

—	raven temperature vodnih sistemov za ogrevanje,

—	letno potrebo po energiji za hlajenje prostora.

Razmerje primarne energije (RPE) ter letne emisije CO2

Pri izračunu je treba uporabiti povprečno učinkovitost proizvodnje električne energije/plina ter izgube energije v omrežju ali plina pri distribuciji. Emisije CO2 ter prihranki se izračunajo na podlagi rabe primarne energije.

5.   Usposabljanje monterjev in vrtalcev

V večini držav članic so na voljo ustrezna usposabljanja, ki monterjem omogočajo pridobitev ustreznih nacionalno ali evropsko priznanih kvalifikacij. Proizvajalci organizirajo samostojne tečaje za pomoč monterjem pri uporabi njihove opreme ali sodelujejo z lokalnimi izobraževalnimi ustanovami in te informacije zagotovijo v okviru njihovih tečajev.

Za toplotne črpalke s talnim virom toplote, za katere se zahtevajo navpične vrtine, so v nekaterih državah članicah na voljo ustrezni tečaji za vrtalce.

---

(1)  UL L 114, 27.4.2006, str. 64.

(2)  UL L 161, 14.6.2006, str. 1.

(3)  Tretja ocena podnebnih razmer IPCC za leto 2001. Poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah: http://www.ipcc.ch/pub/reports.htm

(4)  Podnebne spremembe, Znanstvena presoja IPCC, J.T. Houghton, G.J. Jenkins, J.J. Ephraums (ur.) Cambridge University Press, Cambridge (UK) 1990.

(5)  UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(6)  UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

(7)  UL L 214, 19.8.2005, str. 65.