Help Print this page 

Document 32006R1899

Title and reference
Uredba (ES) št. 1899/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva (Besedilo velja za EGP)
  • In force
OJ L 377, 27.12.2006, p. 1–175 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Bulgarian: Chapter 07 Volume 017 P. 35 - 209
Special edition in Romanian: Chapter 07 Volume 017 P. 35 - 209
Special edition in Croatian: Chapter 07 Volume 002 P. 63 - 237

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1899/oj
Multilingual display
Authentic language
  • Authentic language: španščina, češčina, danščina, nemščina, estonščina, grščina, angleščina, francoščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, slovaščina, slovenščina, finščina, švedščina, islandščina, norveščina
Dates
  • Date of document: 12/12/2006
  • Date of effect: 16/01/2007; začetek veljavnosti datum objave + 20 glej člen 2
  • Date of effect: 16/07/2008; delna uporaba glej člen 2
  • Date of end of validity: 31/12/9999
Miscellaneous information
  • Author: Evropski parlament, Svet Evropske unije
  • Form: Uredba
  • Additional information: velja za EGP, razširjeno na EGP z 22007D0120, COD 2000/0069
Relationship between documents
Text

27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 377/1


UREDBA (ES) št. 1899/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. decembra 2006

o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 o uskladitvi tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju civilnega letalstva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Priloga II k Uredbi (EGS) št. 3922/91 (3) navaja skupne varnostne standarde zlasti za projektiranje, izdelovanje, uporabo in vzdrževanje zrakoplovov ter za osebe in organizacije, ki so vključene v te naloge. Ti usklajeni varnostni standardi se uporabljajo za vse zrakoplove, ki jih uporabljajo operatorji Skupnosti, ne glede na to, ali so zrakoplovi registrirani v državi članici ali v tretji državi.

(2)

V skladu s členom 4(1) navedene uredbe je treba na podlagi člena 80(2) Pogodbe sprejeti skupne tehnične predpise in upravne postopke za tista področja, ki niso navedena v Prilogi II k navedeni uredbi.

(3)

Člen 9 Uredbe Sveta (EGS) št. 2407/92 z dne 23. julija 1992 o licenciranju letalskih prevoznikov (4) določa, da sta izdaja in stalna veljavnost operativne licence odvisni od veljavnega spričevala letalskega prevoznika, ki opredeljuje dejavnosti, zajete v operativni licenci, in je skladna z merili predvidene uredbe. Nastopil je primeren čas za določitev takšnih meril.

(4)

Združeni letalski organi (JAA) so za komercialni zračni prevoz z letali sprejeli skupek usklajenih predpisov, imenovanih Skupne zahteve za zračni prevoz za komercialni zračni prevoz (letala) (JAR-OPS 1), kakor so bili spremenjeni. Ta pravila (Sprememba 8 z dne 1. januarja 2005) določajo minimalno raven varnosti in zato predstavljajo dobro podlago za zakonodajo Skupnosti na področju uporabe letal. Besedilo JAR-OPS 1 je bilo treba spremeniti zaradi uskladitve z zakonodajo in politikami Skupnosti, pri čemer so bile upoštevane njegove številne posledice na gospodarskem in socialnem področju. To novo besedilo se ne more sprejeti v pravo Skupnosti z enostavnim sklicevanjem na JAR-OPS 1 v Uredbi (EGS) št. 3922/91. Zato bi bilo treba k navedeni uredbi dodati novo Prilogo, ki bi vsebovala skupna pravila.

(5)

Zračnim operatorjem bi bilo treba omogočiti dovolj prožnosti, da se bodo lahko odzivali na nepredvidene, nujne operativne okoliščine ali časovno omejene operativne potrebe ali da bodo lahko dokazali, da lahko dosežejo ustrezno raven varnosti tudi brez uporabe skupnih predpisov iz Priloge (v nadaljevanju „Priloga III“). Države članice bi bilo zato treba pooblastiti, da lahko odobrijo izjeme oziroma da sprejmejo odstopanja od skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov. Ker bi lahko takšne izjeme in odstopanja v določenih primerih spodkopavala skupne varnostne standarde ali povzročila izkrivljanje na trgu, bi bilo treba njihov obseg strogo omejiti, njihova odobritev pa bi morala biti podvržena ustreznemu nadzoru Skupnosti. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje zaščitnih ukrepov.

(6)

Obstajajo točno določeni primeri, v katerih bi bilo treba državam članicam dovoliti sprejetje ali ohranitev nacionalnih predpisov o omejitvi letalskega delovnega časa in delovnega časa ter o zahtevanem počitku, pod pogojem, da se upošteva skupno sprejete postopke in dokler se ne sprejmejo predpisi Skupnosti, ki bodo temeljili na znanstvenih spoznanjih in najboljših praksah.

(7)

Namen te uredbe je zagotoviti usklajene in kar najvišje varnostne standarde tudi na področju omejitev letalskega delovnega časa in delovnega časa ter časa za počitek. V nekaterih državah članicah obstajajo kolektivne pogodbe in/ali zakonodaja, ki zagotavljajo boljše pogoje glede omejitev letalskega delovnega časa in delovnega časa ter glede pogojev dela kabinskega osebja. Ničesar v tej uredbi se ne bi smelo razlagati kot omejitev možnosti sklenitve ali ohranitve takšnih pogodb. Državam članicam je dovoljeno ohraniti zakonodajo, ki vsebuje ugodnejše določbe, kot so predpisane s to uredbo.

(8)

Določbe Uredbe (EGS) št. 3922/91 o postopku v odboru bi bilo treba prilagoditi, da se upošteva Sklep Sveta 1999/468/ES z 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(9)

Določbe Uredbe (EGS) št. 3922/91 o področju uporabe bi bilo treba prilagoditi, da se upoštevajo Uredba (ES) št. 1592/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (6) in njena izvedbena pravila, določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij (7) ter Uredbo Komisije (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (8).

(10)

Ta uredba, zlasti določbe o omejitvi letalskega delovnega časa in delovnega časa ter o zahtevanem počitku iz poddela Q Priloge III, upošteva omejitve in minimalne standarde, ki so bili določeni že z Direktivo 2000/79/ES (9). V zvezi z mobilnimi delavci v civilnem letalstvu je treba vedno spoštovati omejitve iz navedene direktive. V nobenem primeru ne bi smele biti določbe iz poddela Q Priloge III in druge določbe, odobrene v skladu s to uredbo, širše, s čimer bi se tem delavcem zagotavljala nižja raven zaščite.

(11)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da za člane posadke še naprej uporabljajo nacionalne predpise o omejitvi letalskega delovnega časa in delovnega časa ter o zahtevanem počitku, če so omejitve iz teh nacionalnih predpisov pod zgornjimi in nad spodnjimi mejami iz poddela Q Priloge III.

(12)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da za člane posadke še naprej uporabljajo nacionalne predpise o omejitvi letalskega delovnega časa in delovnega časa ter zahtevanem počitku na področjih, ki trenutno niso zajeta v poddelu Q Priloge III, kot so na primer predpisi o najdaljšem dovoljenem dnevnem letalskem delovnem času posadke za operacije z enim pilotom in operacije nujne medicinske pomoči ter predpisi o skrajšanju letalskega delovnega časa posadke ali podaljšanju časa počitka pri prečkanju več časovnih pasov.

(13)

V dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe bi bilo treba opraviti znanstveno in zdravstveno oceno predpisov o omejitvi letalskega delovnega časa in delovnega časa ter o zahtevanem počitku in po potrebi predpisov za kabinsko osebje.

(14)

Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo določb o inšpekcijskih pregledih iz Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 in Direktive 2004/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varnosti zrakoplovov iz tretjih držav, ki pristajajo na letališčih Skupnosti (10).

(15)

Kraljevina Španija in Združeno kraljestvo sta s skupno izjavo ministrov za zunanje zadeve obeh držav 2. decembra 1987 v Londonu sprejela dogovor o boljšem sodelovanju pri uporabi gibraltarskega letališča. Ta dogovor se še ne izvaja.

(16)

Zato bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 3922/91 ustrezno spremeniti —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 3922/91 se spremeni:

1)

Neposredno za uvodno izjavo 9 se vstavi naslednja uvodna izjava:

„Uporaba določb o omejitvah letalskega delovnega časa in delovnega časa lahko privede do znatnih motenj v urnikih podjetij, katerih modeli operacij temeljijo izključno na nočnih operacijah. Komisija bi morala na podlagi dokazov, ki jih zagotovijo zainteresirane strani, izvesti oceno in predlagati prilagoditev določb o omejitvah letalskega delovnega časa in delovnega časa, ki bi upoštevala te posebne modele operacij.“;

2)

Neposredno za uvodno izjavo 10 se vstavita naslednji uvodni izjavi:

„Evropska agencija za varnost v letalstvu bi morala do 16. januarja 2009 zaključiti znanstveno in zdravstveno oceno poddela Q in po potrebi tudi poddela O Priloge III. Na podlagi rezultatov te ocene in v skladu s postopkom iz člena 12(2) bi morala Komisija po potrebi nemudoma pripraviti in predložiti predloge za spremembo ustreznih tehničnih določb.

Pri pregledu nekaterih določb iz člena 8a bi bilo treba ohraniti usmeritev k nadaljnjemu usklajevanju doslej sprejetih zahtev glede usposabljanja kabinskega osebja, da se olajša prosto gibanje kabinskega osebja znotraj Skupnosti. Pri tem bi bilo treba ponovno preučiti možnost nadaljnje uskladitve kvalifikacij kabinskega osebja.“;

3)

Zadnja uvodna izjava se nadomesti z naslednjim:

„Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11).

4)

Člen 1 se spremeni:

a)

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ta uredba se uporablja za uskladitev tehničnih predpisov in upravnih postopkov na področju varnosti v civilnem letalstvu, ki se nanašajo na operacije in vzdrževanje zrakoplovov ter osebe in organizacije, ki so vključeni v te naloge.“;

b)

Dodata se naslednja odstavka:

„3.   Razume se, da uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva glede spora o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.

4.   Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče se odloži, dokler se ne začne izvajati dogovor med zunanjima ministroma Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, ki je vključen v skupno izjavo z dne 2. decembra 1987. Vladi Španije in Združenega kraljestva obvestita Svet o dnevu začetka izvajanja dogovora.“;

5)

V členu 2 se doda naslednja opredelitev:

„(i)

‚Organ‘ v Prilogi III pomeni pristojni organ, ki je izdal spričevalo letalskega prevoznika (AOC).“;

6)

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

1.   Brez poseganja v člen 11 se za komercialni zračni prevoz z letali v Skupnosti uporabljajo skupni tehnični predpisi in upravni postopki iz Priloge III.

2.   Sklicevanja na poddel M Priloge III ali na njegove določbe še štejejo za sklicevanja na del M Uredbe Komisije (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih proizvodov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (12) ali na njene ustrezne določbe.

7)

Člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Na področjih, ki niso zajeta v Prilogi III, se skupni tehnični predpisi in upravni postopki sprejmejo na podlagi člena 80(2) Pogodbe. Kjer je ustrezno, Komisija čim prej predloži ustrezne predloge na teh področjih.“;

8)

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Zrakoplovi, ki se uporabljajo na podlagi dovoljenja, ki ga je izdala država članica v skladu s skupnimi tehničnimi predpisi in upravnimi postopki, se lahko pod enakimi pogoji uporabljajo v drugih državah članicah, ne da bi morali izpolnjevati dodatne tehnične zahteve ali prestati dodatna preverjanja v teh drugih državah članicah.“;

9)

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Države članice priznajo certifikacijo, ki jo na podlagi te uredbe izda druga država članica ali organ v njenem imenu, organom ali osebam, ki so pod njeno jurisdikcijo in oblastjo ter sodelujejo pri vzdrževanju proizvodov in operacijo zrakoplovov.“;

10)

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1.   Določbe členov 3 do 7 državi članici ne preprečujejo, da se nemudoma odzove na varnostni problem, ki vključuje proizvod, osebo ali organizacijo, za katere velja ta uredba.

Če je varnostni problem posledica neustrezne ravni varnosti, ki jo zahtevajo skupni tehnični predpisi in upravni postopki, ali pomanjkljivosti teh predpisov in postopkov, država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o sprejetih ukrepih in razlogih zanje.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 12(2) odloči, ali neustrezna raven varnosti ali pomanjkljivost skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov upravičujejo nadaljnjo uporabo ukrepov, sprejetih v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka. V tem primeru Komisija sprejme tudi potrebne ukrepe za spremembo zadevnih skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov v skladu s členom 4 ali 11. Če se ugotovi, da ukrepi države članice niso upravičeni, država članica zadevne ukrepe prekliče.

2.   Država članica lahko v primeru nepredvidenih in nujnih operativnih okoliščin ali časovno omejenih operativnih potreb odobri izjeme od tehničnih predpisov in upravnih postopkov iz te uredbe.

Komisijo in druge države članice se obvesti o vseh izjemah, kakor hitro postanejo ponavljajoče narave ali če se odobrijo za obdobje, daljše od dveh mesecev.

Potem ko so Komisija in druge države članice v skladu z drugim pododstavkom obveščene o izjemah, ki jih je odobrila ena od držav članic, Komisija preuči, ali so izjeme v skladu z varnostnimi cilji te uredbe ali drugimi ustreznimi predpisi Skupnosti.

Če Komisija ugotovi, da odobrene izjeme niso v skladu z varnostnimi cilji te uredbe ali drugimi ustreznimi predpisi Skupnosti, sprejme zaščitne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 12a.

V tem primeru zadevna država članica izjemo prekliče.

3.   Če se lahko doseže varnostna raven, enakovredna varnostni ravni, ki se doseže z uporabo skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov iz Priloge III, tudi na druge načine, lahko države članice brez diskriminacije predlagateljev glede na državljanstvo in ob upoštevanju potrebe po preprečevanju izkrivljanja konkurence odobrijo odstopanje od teh določb.

V teh primerih zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o svojem namenu, da bo takšno odstopanje odobrila, ter o razlogih zanj in pogojih, določenih za zagotovitev enakovredne varnostne ravni.

Komisija v treh mesecih po prejemu uradnega obvestila države članice začne postopek iz člena 12(2) za sprejetje odločitve o tem, ali se predlagano odstopanje lahko odobri.

V tem primeru Komisija o svoji odločitvi uradno obvesti države članice, ki bodo upravičene do uporabe tega ukrepa. Prav tako je možno zaradi upoštevanja takšnega ukrepa spremeniti ustrezne določbe Priloge III.

Za zadevni ukrep se uporabljata člena 6 in 7.

4.   Ne glede na določbe odstavkov 1, 2 in 3 lahko država članica sprejme ali ohrani določbe, ki se nanašajo na točko 6 OPS 1.1105, na točki 1.3 in 1.4.1 OPS 1.1110, na OPS 1.1115 in na točko 2.1 OPS 1.1125 iz poddela Q Priloge III, dokler se ne sprejmejo predpisi Skupnosti, utemeljeni na znanstvenih spoznanjih in najboljših praksah.

Država članica obvesti Komisijo o določbah, ki jih namerava ohraniti.

Za nacionalne določbe, ki odstopajo od določb OPS 1 iz prvega pododstavka in jih države članice nameravajo sprejeti po dnevu začetka uporabe Priloge III, Komisija v treh mesecih po prejemu uradnega obvestila države članice začne postopek iz člena 12(2) za sprejetje odločitve o tem, ali so te določbe v skladu z varnostnimi cilji te uredbe in drugimi predpisi Skupnosti ter ali se jih lahko uporablja.

V tem primeru Komisija o svoji odločitvi o odobritvi odstopanja uradno obvesti vse države članice, ki bodo upravičene do uporabe tega ukrepa. Prav tako je možno zaradi upoštevanja takšnega ukrepa spremeniti ustrezne določbe Priloge III.

Za zadevni ukrep se uporabljata člena 6 in 7.“;

11)

Doda se naslednji člen:

„Člen 8a

1.   Evropska agencija za varnost v letalstvu do 16. januarja 2009 zaključi znanstveno in zdravstveno oceno določb poddela Q Priloge III in po potrebi poddela O Priloge III.

2.   Brez poseganja v člen 7 Uredbe (ES) št. 1592/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (13) Evropska agencija za varnost v letalstvu pomaga Komisiji pri pripravi predlogov za spremembo veljavnih tehničnih predpisov iz poddela O in poddela Q Priloge III.

12)

Člen 11(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija po postopku iz člena 12(2) sprejme spremembe skupnih tehničnih predpisov in upravnih postopkov, navedenih v Prilogi III, ki so potrebne zaradi znanstvenega in tehničnega napredka.“;

13)

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

1.   Komisiji pomaga Odbor za varnost v zračnem prometu (v nadaljevanju ‚Odbor‘).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.“

14)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 12a

Pri sklicevanju na ta člen se uporablja zaščitni postopek iz člena 6 Sklepa 1999/468/ES.

Komisija se pred sprejetjem odločitve posvetuje z Odborom.

Rok iz člena 6(b) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Če država članica predloži odločitev Komisije Svetu, lahko Svet v roku treh mesecev s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev.“;

15)

Besedilo, navedeno v Prilogi k tej uredbi, se doda kot Priloga III.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Brez poseganja v določbe člena 11 Uredbe (EGS) št. 3922/91 se Priloga III uporablja z učinkom od 16. julija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 12. december 2006

Za Evropski parlament

Predsednik

Josep BORRELL FONTELLES

Za Svet

Predsednik

Mauri PEKKARINEN


(1)  UL C 14, 16.1.2001, str. 33.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2002 (UL C 272 E, 13.11.2003, str. 103), Skupno stališče Sveta z dne 9. marca 2006 (UL C 179 E, 1.8.2006, str. 1), Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 23. oktobra 2006.

(3)  UL L 373, 31.12.1991, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1592/2002 (UL L 240, 7.9.2002, str. 1).

(4)  UL L 240, 24.8.1992, str. 1.

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(6)  UL L 240, 7.9.2002, str.1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1701/2003 (UL L 243, 27.9.2003, str. 5).

(7)  UL L 243, 27.9.2003, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 706/2006 (UL L 122, 9.5.2006, str. 16).

(8)  UL L 315, 28.11.2003, str.1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 707/2006 (UL L 122, 9.5.2006, str. 17).

(9)  Direktiva Sveta 2000/79/ES z dne 27. novembra 2000 o Evropskem sporazumu o razporejanju delovnega časa mobilnih delavcev v civilnem letalstvu, ki so ga sklenili AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), ETF (Evropska federacija delavcev v prometu), ECA (Evropsko združenje pilotov), ERA (Evropsko združenje regionalnih letalskih prevoznikov) in IACA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov) (UL L 302, 1.12.2000, str. 57).

(10)  UL L 143, 30.4.2004, str. 76. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2111/2005 (UL L 344, 27.12.2005, str. 15).

(11)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23“;

(12)  UL L 315, 28.11.2003, str. 1.“;

(13)  UL L 240, 7.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1701/2003 (UL L 243, 27.9.2003, str. 5).“;


PRILOGA

„PRILOGA III

SKUPNI TEHNIČNI PREDPISI IN UPRAVNI POSTOPKI, KI SE UPORABLJAJO ZA KOMERCIALNI PREVOZ Z ZRAKOPLOVOM

OPS 1: KOMERCIALNI ZRAČNI PREVOZ (Z LETALI)

VSEBINA

PODDEL A

Uporaba in opredelitev pojmov

PODDEL B

Splošno

PODDEL C

Certificiranje in nadzorovanje operatorjev

PODDEL D

Operativni postopki

PODDEL E

Operacije v pogojih zmanjšane vidljivosti

PODDEL F

Zmogljivosti – splošno

PODDEL G

Zmogljivosti razreda A

PODDEL H

Zmogljivosti razreda B

PODDEL I

Zmogljivosti razreda C

PODDEL J

Masa in ravnotežje

PODDEL K

Instrumenti in oprema

PODDEL L

Komunikacijska in navigacijska oprema

PODDEL M

Vzdrževanje letal

PODDEL N

Letalska posadka

PODDEL O

Kabinsko osebje

PODDEL P

Priročniki, dnevniki in zapisi o letenju

PODDEL Q

Omejitve letalskega delovnega časa in delovnega časa ter zahtevani počitek

PODDEL R

Zračni prevoz nevarnega blaga

PODDEL S

Varovanje

PODDEL A

UPORABA IN OPREDELITEV POJMOV

OPS 1.001

Uporaba

V delu 1 OPS so predpisane zahteve, ki jih mora upoštevati pri uporabi vseh civilnih letal za komercialni zračni prevoz vsak operator z glavnim krajem poslovanja in sedežem, če ga ima, v državi članici, v nadaljnjem besedilu ‚operator‘. OPS 1 se ne uporablja:

1.

za letala, ki se uporabljajo v vojaške, carinske in policijske namene; niti

2.

za lete za spuščanje padal ali gašenje požara in s tem povezane dostavne in povratne lete, na katerih se prevažajo osebe, ki se ponavadi prevažajo pri spuščanju padal ali gašenju požara; niti

3.

za lete, ki se izvajajo tik pred, med ali takoj po izvajanju del v zraku, če so ti leti povezani s temi deli v zraku in če se na njih prevaža, brez upoštevanja članov posadke, največ šest oseb, nujno potrebnih za izvajanje del v zraku.

OPS 1.003

Opredelitev pojmov

(a)

V tej prilogi:

1.

‚Sprejet/Sprejemljiv‘ pomeni, da Organ ne nasprotuje njegovi primernosti za predvideni namen.

2.

‚Odobren (s strani Organa)‘ pomeni, da je (Organ) dokumentiral njegovo primernost za predvideni namen.

3.

‚Glavni seznam minimalne opreme (MMEL)‘ pomeni glavni seznam (vključno z uvodom), ki ustreza tipu zrakoplova, v katerem so določeni instrumenti, deli opreme ali funkcije, ki lahko med zagotavljanjem predvidene varnostne ravni iz veljavnih specifikacij za certificiranje plovnosti začasno ne delujejo, bodisi zato ker niso več potrebni glede na njihovo notranjo zasnovo in/ali zaradi določenih operativnih in vzdrževalnih postopkov, pogojev in omejitev, in je v skladu z veljavnimi postopki za stalno plovnost.

4.

‚Seznam minimalne opreme (MEL)‘ pomeni seznam (vključno z uvodom), v katerem so za uporabo zrakoplova v določenih okoliščinah predvideni posebni instrumenti, deli opreme ali funkcije, ki na začetku leta ne delujejo. Seznam pripravi operator za svoj določeni zrakoplov, pri čemer upošteva svojo opredelitev zrakoplova ter ustrezne operativne pogoje in pogoje vzdrževanja v skladu s postopkom, odobrenim s strani Organa.

(b)

Del M in del 145, na katera se sklicuje ta priloga, sta iz Uredbe (ES) št. 2042/2003 z dne 20. novembra 2003.

PODDEL B

SPLOŠNO

OPS 1.005

Splošno

(a)

Operator lahko uporablja letalo za komercialni zračni prevoz samo v skladu z delom 1 OPS. Blažje zahteve za uporabo letal zmogljivosti razreda B so v Prilogi 1 k OPS 1.005(a).

(b)

Operator za letala, ki jih uporablja za komercialni zračni prevoz, upošteva veljavne plovnostne zahteve.

(c)

Vsa letala se uporabljajo v skladu s pogoji iz njihovih spričeval o plovnosti in v okviru odobrenih omejitev iz njihovih letalskih priročnikov letal.

(d)

Vse naprave za poučevanje letenja (STD), kot so simulatorji letenja ali naprave za usposabljanje za letenje (FTD), ki nadomeščajo letalo pri usposabljanju in/ali preverjanju, morajo izpolnjevati zahteve, ki veljajo za naprave za usposabljanje. Operator, ki namerava uporabljati takšen STD, mora pridobiti dovoljenje Organa.

OPS 1.020

Zakoni, drugi predpisi in postopki — Odgovornosti operatorja

Operator mora zagotoviti:

1.

da se vsi zaposleni zavedajo, da morajo upoštevati zakone, druge predpise in postopke tistih držav, v katerih se izvajajo leti, ki se nanašajo na opravljanje njihovih nalog; in

2.

da so vsi člani posadke seznanjeni z zakoni, drugimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na opravljanje njihovih nalog.

OPS 1.025

Skupni jezik

(a)

Operator mora zagotoviti, da se vsi člani posadke lahko sporazumevajo v skupnem jeziku.

(b)

Operator mora zagotoviti, da vsi člani operativnega osebja razumejo jezik, v katerem je napisan tisti del operativnega priročnika, ki se nanaša na njihove naloge in odgovornosti.

OPS 1.030

Seznami minimalne opreme — Odgovornosti operatorja

(a)

Operator za vsako letalo določi Seznam minimalne opreme (MEL), ki ga odobri Organ. Ta temelji na ustreznem Glavnem seznamu minimalne opreme (MMEL) (če obstaja), ki ga potrdi Organ, in ne sme biti manj omejevalen.

(b)

Operator lahko uporablja letalo samo v skladu z MEL, razen če mu Organ ne dovoli drugače. Takšno dovoljenje pa v nobenem primeru ne dovoljuje uporabe, pri kateri se ne bi upoštevale omejitve iz MMEL.

OPS 1.035

Sistem kakovosti

(a)

Operator vzpostavi enoten sistem kakovosti in imenuje enega vodjo kakovosti, ki spremlja skladnost in ustreznost postopkov, potrebnih za zagotavljanje varnih operativnih praks in plovnih letal. Spremljanje skladnosti postopkov mora vključevati sistem, ki odgovornemu vodji omogoča zbiranje povratnih informacij (glej tudi OPS 1.175(h)), da se po potrebi zagotovijo korektivni ukrepi.

(b)

Sistem kakovosti mora vključevati program zagotavljanja kakovosti, ki vsebuje postopke, namenjene preverjanju, ali se vse operacije izvajajo v skladu z vsemi veljavnimi zahtevami, standardi in postopki.

(c)

Sistem kakovosti in vodja kakovosti morata biti sprejemljiva za Organ.

(d)

Sistem kakovosti mora biti opisan v ustrezni dokumentaciji.

(e)

Ne glede na predhodni pododstavek (a) lahko Organ potrdi imenovanje dveh vodij kakovosti, enega za operacije in enega za vzdrževanje, če je operator določil eno enoto za vodenje kakovosti, da se zagotovi enotna uporaba sistema kakovosti za celotno operacijo.

OPS 1.037

Program za preprečevanje nesreč in zagotavljanje varnosti letenja

(a)

Operator vzpostavi in vzdržuje program za preprečevanje nesreč in zagotavljanje varnosti letenja, ki se lahko vključi v sistem kakovosti in vključuje:

1.

programe za dosego in ohranjanje zavesti o nevarnosti pri vseh osebah, ki sodelujejo pri operacijah; in

2.

sistem poročanja o dogodkih, ki omogoča analizo in oceno pomembnih poročil o incidentih in nesrečah, da se ugotovijo škodljivi trendi ali začnejo odpravljati slabosti v interesu varnosti letenja. Program varuje podatke o poročevalcu in vključuje možnost, da se poročila lahko oddajo anonimno; in

3.

ovrednotenje pomembnih informacij o nesrečah in incidentih ter objavo s tem povezanih informacij, vendar brez pripisa krivde; in

4.

program za spremljanje podatkov o letih za letala, ki presegajo 27 000 kg MCTOM. Spremljanje podatkov o letih (FDM) pomeni proaktivno uporabo digitalnih podatkov o rutinskih letih za izboljšanje varnosti v letalstvu. Program za spremljanje podatkov o letih je nekaznovalen in vsebuje ustrezne zaščitne ukrepe za zavarovanje vira (virov) podatkov; in

5.

imenovanje osebe, odgovorne za vodenje programa.

(b)

Za predloge korektivnih ukrepov, ki izhajajo iz programa za preprečevanje nesreč in zagotavljanje varnosti letenja, je odgovorna oseba, pristojna za vodenje programa.

(c)

Učinkovitost sprememb, ki so posledica predlogov za korektivne ukrepe, ki so določeni na podlagi programa za preprečevanje nesreč in zagotavljanje varnosti letenja, spremlja vodja kakovosti.

OPS 1.040

Člani posadke

(a)

Operator zagotovi, da so se vsi operativni člani letalske posadke in kabinskega osebja usposabljali in da so usposobljeni za izvajanje nalog, ki se jim dodelijo.

(b)

Če so na letalu člani posadke, ki niso člani kabinskega osebja in opravljajo svoje naloge v potniškem delu letala, operator zagotovi, da jih

1.

potniki ne zamenjujejo s člani kabinskega osebja;

2.

da niso na mestih, ki se dodelijo zahtevanim članom kabinskega osebja;

3.

da ne ovirajo članov kabinskega osebja pri njihovem delu.

OPS 1.050

Informacije za iskanje in reševanje

Operator zagotovi, da so pomembne informacije, potrebne za predvideni let, o službah za iskanje in reševanje, zlahka dostopne v pilotski kabini.

OPS 1.055

Informacije o reševalni opremi in opremi za preživetje na letalu

Operator zagotovi, da so seznami z informacijami o reševalni opremi in opremi za preživetje, ki je na vseh njegovih letalih, na voljo za takojšnje posredovanje reševalnim koordinacijskim centrom. Informacije vključujejo, kot je ustrezno, število, barvo ter tip reševalnih splavov in pirotehnike, podrobne podatke o nujnem sanitetnem materialu, zalogah vode ter o vrsti prenosne nujne radijske opreme in njenih frekvencah.

OPS 1.060

Pristanek v sili na vodi

Operator ne uporablja letala z največjim dovoljenim številom potniških sedežev nad 30 za lete nad vodo na takšni razdalji od kopnega, primernega za pristanek v sili, ki presega 120 minut letenja pri potovalni hitrosti ali 400 navtičnih milj, kar je manj, če letalo ne izpolnjuje zahtev za pristanek v sili na vodi iz veljavnih predpisov o plovnosti.

OPS 1.065

Prevoz vojaškega orožja in streliva

(a)

Operator lahko na letalu prevaža vojaško orožje in strelivo samo, če vse zadevne države izdajo dovoljenje za to.

(b)

Operator zagotovi, da:

1.

sta vojaško orožje in strelivo shranjena na letalu v prostoru, ki potnikom med letom ni dostopen; in

2.

je strelno orožje izpraznjeno, razen če so pred začetkom leta vse zadevne države izdale dovoljenje, da se takšno vojaško orožje in strelivo lahko prevažata v okoliščinah, ki se delno ali v celoti razlikujejo od navedenih v tem pododstavku.

(c)

Operator zagotovi, da se vodjo zrakoplova pred začetkom leta obvesti o podrobnostih in kraju nahajanja na letalu kakršnega koli vojaškega orožja in streliva, predvidenega za prevoz.

OPS 1.070

Prevoz športnega orožja in streliva

(a)

Operator sprejme vse ustrezne ukrepe, da zagotovi, da se mu prijavi vsakršno športno orožje, predvideno za prevoz z letalom.

(b)

Operator, ki sprejme v prevoz športno orožje, zagotovi, da je to:

1.

shranjeno na letalu v prostoru, ki potnikom med letom ni dostopen, razen če je Organ presodil, da je upoštevanje te zahteve neizvedljivo in odobril uporabo drugih postopkov; in

2.

če gre za strelno ali drugo orožje, ki lahko vsebuje strelivo, izpraznjeno.

(c)

Strelivo za športno orožje se lahko prevaža v prijavljeni prtljagi potnikov ob upoštevanju določenih omejitev v skladu s Tehničnimi navodili (glej OPS 1.1160(b)(5)), kot je opredeljeno v OPS 1.1150(a)(15).

OPS 1.075

Način prevoza oseb

Operator sprejme vse ukrepe za zagotovitev, da med letom ni nobena oseba v katerem koli delu letala, ki ni namenjen namestitvi oseb, razen če vodja zrakoplova ni dovolil začasnega dostopa do katerega koli dela letala:

1.

zaradi izvajanja ukrepov, potrebnih za varnost letala ali katere koli osebe, živali ali blaga na njem; ali

2.

v katerem se prevažajo tovor ali zaloge in je del, ki je zasnovan tako, da omogoči osebi dostop vanj med letom.

OPS 1.080

Dajanje nevarnega blaga v zračni prevoz

Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da nihče ne da niti ne sprejme v zračni prevoz nevarnega blaga, razen če je za to usposobljen in če je blago ustrezno razvrščeno, opremljeno z dokumenti, certificirano, opisano, zapakirano, označeno, etiketirano in v ustreznem stanju za prevoz, kot zahtevajo Tehnična navodila in ustrezna zakonodaja Skupnosti.

OPS 1.085

Odgovornosti posadke

(a)

Član posadke je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog, ki:

1.

so povezane z varnostjo letala in vseh oseb na njem; in

2.

so opisane v navodilih in postopkih iz operativnega priročnika.

(b)

Član posadke:

1.

obvesti vodjo zrakoplova o vsaki napaki, odpovedi, motnji v delovanju ali okvari, za katero meni, da lahko vpliva na plovnost ali varno operacijo letala, vključno s sistemi v sili;

2.

obvesti vodjo zrakoplova o vsakem incidentu, ki je ogrozil ali bi lahko ogrozil varno operacijo;

3.

uporabi operatorjev sistem poročanja o dogodkih v skladu z OPS 1.037(a)(2). V vseh takšnih primerih se zadevnemu vodji zrakoplova izroči en izvod poročila (poročil).

(c)

Nič iz predhodnega odstavka (b) člana posadke ne zavezuje k poročanju o dogodkih, o katerih je poročal že drug član posadke.

(d)

Član posadke ne izvaja nalog na letalu:

1.

če je pod vplivom katerega koli zdravila, ki bi lahko vplivala na njegove sposobnosti tako, da bi bila ogrožena varnost;

2.

po potapljanju v velikih globinah, razen po poteku ustreznega časa;

3.

po darovanju krvi, razen po poteku ustreznega časa;

4.

če ne izpolnjuje veljavnih zdravstvenih zahtev ali če kakor koli dvomi, da je sposoben izpolniti naloge, ki so mu bile dodeljene; ali

5.

če ve ali sumi, da je preutrujen, ali če se počuti tako zelo nezmožnega za delo, da bi to lahko ogrozilo let.

(e)

Za člana posadke veljajo ustrezne zahteve glede zaužitja alkohola, ki jih določi operator in potrdi Organ ter niso manj omejevalne od naslednjih zahtev:

1.

manj kot osem ur pred določenim časom prijave za delo na letalu ali začetkom dežurstva se ne zaužije alkohola;

2.

vrednost alkohola v krvi na začetku letalskega delovnega časa na letalu ne presega 0,2 promila;

3.

med letalskim delovnim časom na letalu ali v času dežurstva se ne zaužije alkohola.

(f)

Vodja zrakoplova:

1.

je odgovoren za varnost vseh članov posadke, potnikov in tovora na letalu vse od svojega prihoda na letalo do odhoda z njega po končanem letu;

2.

je odgovoren za operacijo in varnost letala od trenutka, ko je letalo prvič pripravljeno za gibanje zaradi vožnje po tleh pred vzletom, do trenutka, ko se po končanem letu dokončno ustavi in se izključi motor oziroma motorji, ki so se uporabili kot glavne pogonske enote;

3.

je pristojen za izdajanje vseh ukazov, ki so po njegovem mnenju potrebni za zagotavljanje varnosti na letalu ter oseb ali imetja na njem;

4.

je pristojen, da izkrca vsako osebo ali del tovora, ki lahko po njegovem mnenju ogroža varnost letala in vseh, ki so na njem;

5.

ne dovoli prevoza na letalu osebi, za katero se zdi, da je pod tolikšnim vplivom alkohola ali mamil, da bi lahko ogrozila varnost letala in vseh, ki so na njem;

6.

lahko zavrne prevoz nesprejemljivih potnikov, deportirancev ali oseb v priporu, če pomeni njihov prevoz tveganje za varnost letala ali osebe na njem;

7.

zagotovi, da so vsi potniki obveščeni, kje so izhodi v sili ter kje je in kako se uporablja ustrezna varnostna in reševalna oprema;

8.

zagotovi, da se upoštevajo vsi operativni postopki in kontrolni seznami v skladu z operativnim priročnikom;

9.

nobenemu članu posadke ne dovoli izvajati nobenih aktivnosti med vzletom, začetnim vzpenjanjem, končnim priletom in pristankom, razen nalog, ki so potrebne za varno operacijo letala;

10.

ne dovoli:

(i)

da se zapisovalnik podatkov med letom onesposobi, izključi ali izbriše, niti ne dovoli, da se po letu zapisani podatki izbrišejo, kadar je prišlo do nesreče ali incidenta, za katera velja obvezno poročanje;

(ii)

da se zapisovalnik zvoka v pilotski kabini med letom onesposobi ali izključi, razen če meni, da bi bilo treba zapisane podatke, ki bi se sicer samodejno izbrisali, shraniti zaradi preiskave incidenta ali nesreče, niti ne dovoli, da se v primeru nesreče ali incidenta, za katera velja obvezno poročanje, zapisani podatki med letom ali po njem ročno izbrišejo;

11.

se odloči, da sprejme ali ne letalo z okvarami, ki jih dovoljujeta CDL (Seznam dovoljenih odstopanj od konfiguracije) ali MEL; in

12.

zagotovi, da se opravi predletni pregled .

(g)

Vodja zrakoplova v izrednih situacijah, ki zahtevajo takojšnjo odločitev in ukrepanje, ukrepa tako, kot je po njegovem mnenju v danih okoliščinah potrebno. V takšnih primerih lahko zaradi varnosti odstopi od pravil, operativnih postopkov in metod.

OPS 1.090

Pristojnosti vodje zrakoplova

Operator sprejme vse ustrezne ukrepe, da zagotovi, da vse osebe, ki se prevažajo na letalu, spoštujejo vse zakonite ukaze vodje zrakoplova, namenjene zagotavljanju varnosti letala ter oseb in imetja na njem.

OPS 1.095

Pristojnost za vožnjo letala po tleh

Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da letala, za katero je odgovoren, na tleh ne vozi oseba, ki ni član letalske posadke, razen če ni osebe, ki sedi za komandami:

1.

ustrezno pooblastil operator ali pristojni odpravnik letov in je usposobljena za:

(i)

vožnjo letala po tleh;

(ii)

uporabo radijske postaje; in

2.

je bila seznanjena z načrtom letališča, zračnimi potmi, znaki, označbami, lučmi, signali, navodili, frazeologijo in postopki kontrole zračnega prometa ter je sposobna upoštevati standarde glede operacij, ki se zahtevajo za varno gibanje letala po letališču.

OPS 1.100

Dostop v pilotsko kabino

(a)

Operator mora zagotoviti, da se nikomur, razen članu letalske posadke, dodeljenemu za let, ne dovoli vstopa ali prevoza v pilotski kabini, razen če ni:

1.

operativni član posadke;

2.

predstavnik Organa, pristojnega za certificiranje, izdajo dovoljenj ali inšpekcijske preglede, če to zahteva izvajanje njegovih uradnih dolžnosti; ali

3.

oseba, ki se ji dovoli vstop in prevoz v skladu z navodili iz operativnega priročnika.

(b)

Vodja zrakoplova zagotovi, da:

1.

v interesu varnosti dovoljenje za vstop v pilotsko kabino ne zmoti in/ali ovira poteka leta; in

2.

da so vsi v pilotski kabini seznanjeni z ustreznimi varnostnimi postopki.

(c)

Dokončna odločitev glede dovoljenja za vstop v pilotsko kabino je v pristojnosti vodje zrakoplova.

OPS 1.105

Nedovoljen prevoz

Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev, da bi se kdo skril na letalu ali da bi na njem skril tovor.

OPS 1.110

Prenosne elektronske naprave

Operator nikomur na letalu ne dovoli uporabe prenosnih elektronskih naprav, ki lahko škodljivo vplivajo na delovanje sistemov in opreme na letalu, in sprejme vse ustrezne ukrepe, da vsakomur prepreči njihovo uporabo.

OPS 1.115

Alkohol in mamila

Operator nikomur, ki je pod tolikšnim vplivom alkohola ali mamil, da bi to lahko ogrozilo varnost letala ali oseb na njem, ne dovoli vstopa v letalo ali prisotnosti v njem in sprejme vse ustrezne ukrepe, da takšna oseba ne vstopi v letalo oziroma ni v njem prisotna.

OPS 1.120

Ogrožanje varnosti

Operator sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev, da bi kdo svoje naloge opravljal lahkomiselno ali malomarno ali da jih sploh ne bi opravil:

1.

s čimer bi ogrozil letalo ali osebe na njem;

2.

s čimer bi povzročil ali omogočil, da bi letalo ogrozilo katero koli osebo ali premoženje.

OPS 1.125

Dokumenti, ki jih je treba imeti na letalu

(a)

Operator zagotovi, da so med vsakim letom na letalu naslednji dokumenti ali njihove kopije:

1.

Potrdilo o vpisu v register;

2.

Spričevalo o plovnosti;

3.

izvirnik ali kopija Spričevala o hrupu (če se uporablja), vključno s prevodom v angleščino, če ga je izdal organ, pristojen za izdajo spričeval o hrupu;

4.

izvirnik ali kopija Spričevala letalskega prevoznika;

5.

Dovoljenje za radijsko postajo na zrakoplovu; in

6.

izvirnik ali kopija Potrdila o zavarovanju odgovornosti do tretjih oseb.

(b)

Vsak član letalske posadke ima na vsakem letu pri sebi veljavno licenco letalskega osebja z ustreznim ratingom oziroma ratingi za namembni let.

OPS 1.130

Priročniki, ki jih je treba imeti na letalu

Operator zagotovi, da:

1.

so med vsakim letom na letalu veljavni deli Operativnega priročnika, ki se nanašajo na naloge posadke;

2.

so tisti deli Operativnega priročnika, ki se zahtevajo za izvedbo leta, posadki na letalu zlahka dostopni; in

3.

je na letalu veljaven letalski priročnik letala, razen če Organ potrdi, da Operativni priročnik, predpisan z OPS 1.1045, Dodatek 1, del B vsebuje ustrezne informacije za zadevno letalo.

OPS 1.135

Dodatne informacije in obrazci, ki morajo biti na letalu

(a)

Operator zagotovi, da so med vsakim letom na letalu poleg dokumentov in priročnikov predpisanih z OPS 1.125 in OPS 1.130 tudi naslednje informacije in obrazci, ki ustrezajo vrsti in območju operacij:

1.

operativni načrt leta, ki vsebuje vsaj informacije iz OPS 1.1060;

2.

tehnična knjiga letala, ki vsebuje vsaj informacije iz dela M, odstavek M. A. 306;

3.

podrobnosti iz oddanega ATS načrta leta;

4.

ustrezna NOTAM/AIS dokumentacija;

5.

ustrezne meteorološke informacije;

6.

dokumentacija o masi in ravnotežju, definirana v poddelu J;

7.

obvestilo o posebnih skupinah potnikov, če se ne štejejo za posadko, kot so varnostno osebje, prizadete osebe, nesprejemljivi potniki, deportiranci in osebe v priporu;

8.

obvestilo o posebnem tovoru, vključno z nevarnim blagom, ki vsebuje pisne informacije za vodjo zrakoplova, predpisane z OPS 1.1215(d);

9.

veljavni zemljevidi in karte s pripadajočimi dokumenti, predpisanimi z OPS 1.290(b)(7);

10.

vsa druga dokumentacija, ki jo lahko zahtevajo države, ki jih zadeva ta let, kot so blagovni manifest, potniški manifest itd.; in

11.

ustrezni obrazci za zahtevano poročanje Organu in operatorju.

(b)

Organ lahko dovoli, da se informacije iz predhodnega pododstavka (a) v celoti ali delno predložijo v drugi obliki in ne natisnjene na papir. Zagotoviti je treba sprejemljiv standard dostopnosti, uporabnosti in zanesljivosti.

OPS 1.140

Informacije, ki se hranijo na zemlji

(a)

Operator zagotovi, da:

se vsaj toliko časa, kot trajajo posamezni leti ali vrste letov;

(i)

na zemlji hranijo informacije, ki se nanašajo na let in ki ustrezajo vrsti operacije; in

(ii)

da se informacije hranijo toliko časa, dokler se ne zagotovi dvojnik na mestu kjer bodo shranjene, v skladu z OPS 1.1065; ali, če to ni izvedljivo,

(iii)

se iste informacije shranijo v ognjevarnem mestu na letalu.

(b)

Informacije iz predhodnega pododstavka (a) vključujejo:

1.

kopijo operativnega načrta leta, kjer je to primerno;

2.

kopijo ustreznega dela oziroma delov tehnične knjige letala;

3.

dokumentacijo NOTAM, ki se nanaša na zračno pot, če jo je operator posebej za to pripravil;

4.

dokumentacijo o masi in ravnotežju, če se zahteva (glej OPS 1.625); in

5.

obvestilo o posebnem tovoru.

OPS 1.145

Pooblastilo za pregled

Operator zagotovi, da se vsakomur, ki ga pooblasti Organ, kadar koli dovoli vstopiti in leteti na katerem koli letalu, ki se uporablja v skladu z AOC, ki ga izda ta Organ, ter vstopiti v pilotsko kabino in ostati v njej, vendar pod pogojem, da vodja zrakoplova lahko zavrne dostop do pilotske kabine, če bi bila po njegovem mnenju s tem ogrožena varnost letala.

OPS 1.150

Predložitev dokumentacije in zapisov

(a)

Operator:

1.

omogoči vsakomur, ki ga pooblasti Organ, dostop do vseh dokumentov in zapisov v zvezi z operacijami letenja ali vzdrževanjem letal; in

2.

na zahtevo Organa vso takšno dokumentacijo in zapise predloži v razumnem času.

(b)

Vodja zrakoplova v razumnem času potem, ko ga je za to zaprosila oseba, ki jo pooblasti Organ, predloži tej osebi dokumentacijo, ki mora biti na letalu.

OPS 1.155

Hranjenje dokumentacije

Operator zagotovi, da:

1.

se vsi izvirniki dokumentov ali njihove kopije, ki jih mora shraniti, hranijo v skladu z zahtevanimi roki hranjenja, kar velja tudi, če preneha biti operator tega letala; in

2.

če član posadke, za katerega je operator vodil evidenco o letalskem delovnem času in delovnem času ter zahtevanem počitku, postane član posadke pri drugem operatorju, zagotovi, da je evidenca na voljo novemu operatorju.

OPS 1.160

Hranjenje, predložitev in uporaba zapisov zapisovalnika podatkov o letu

(a)

Hranjenje zapisov

1.

Po nesreči z letalom, opremljenim z zapisovalnikom podatkov o letu, operator kar najbolje hrani prvotno zapisane podatke o tej nesreči, kot jih zapiše zapisovalnik, 60 dni, razen če preiskovalni organ ne odredi drugače.

2.

Če organ ni izdal predhodnega dovoljenja, po incidentu na letalu, opremljenim z zapisovalnikom podatkov o letu, za katerega velja obvezno poročanje, operator kar najbolje hrani prvotno zapisane podatke o tem incidentu, kot jih zabeleži zapisovalnik, 60 dni, razen če preiskovalni organ ne odredi drugače.

3.

Če tako odredi organ, hrani operator letala, opremljenega z zapisovalnikom podatkov o letu, prvotno zapisane podatke 60 dni, razen če preiskovalni organ ne odredi drugače.

4.

Če se na letalu zahteva zapisovalnik podatkov o letu, operator tega letala:

(i)

hrani zapise za obdobje časa delovanja v skladu z zahtevami v OPS 1.715, 1.720 in 1.725, razen za testiranje in vzdrževanje zapisovalnikov podatkov o letu, ko se lahko izbriše do ene ure najstarejšega zapisa v času testiranja; in

(ii)

shrani dokument, ki vsebuje informacije, potrebne za pridobitev in pretvorbo shranjenih podatkov v tehnične enote.

(b)

Predložitev zapisov

Operator letala, opremljenega z zapisovalnikom podatkov o letu, v razumnem času, potem ko to od njega zahteva Organ, predloži kakršen koli zapis, ki ga je posnel zapisovalnik, in je na voljo ali je ohranjen.

(c)

Uporaba zapisov

1.

Zapisi zapisovalnika zvoka v pilotski kabini se ne smejo uporabiti za druge namene kot samo v zvezi s preiskavo nesreče ali incidenta, za katera velja obvezno poročanje, razen s privolitvijo vseh zadevnih članov posadke.

2.

Zapisi zapisovalnika podatkov o letu se ne smejo uporabiti za druge namene kot samo v zvezi s preiskavo nesreče ali incidenta, za katera velja obvezno poročanje, razen če takšne zapise:

(i)

uporabi operator samo za namene plovnosti ali vzdrževanja; ali

(ii)

identificira; ali

(iii)

če se razkrijejo po varnostnih postopkih.

OPS 1.165

Najem letal

(a)

Izrazje

Izrazi, uporabljeni v tem odstavku, pomenijo:

1.

Najem letala brez osebja — Če se letalo uporablja na podlagi AOC (spričevala letalskega prevoznika) najemojemalca.

2.

Najem letala z osebjem — Če se letalo uporablja na podlagi AOC najemodajalca.

(b)

Najemi letal med operatorji Skupnosti

1.

Oddaja v najem letala z osebjem. Operatorji Skupnosti, ki zagotovi drugemu operatorju Skupnosti letalo in celotno posadko v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 (1) in zadrži vse naloge in odgovornosti iz poddela C, ostane operator letala.

2.

Vsi najemi, razen oddaje letala z letalskim osebjem v najem

(i)

Razen kot je predvideno v predhodnem pododstavku (b)(1), mora operator Skupnosti, ki uporablja letalo drugega operatorja Skupnosti ali ga temu zagotovi, predhodno pridobiti dovoljenje za operacije pri pristojnem Organu. Vsi pogoji, ki so sestavni del tega dovoljenja, morajo biti vključeni v pogodbo o najemu.

(ii)

Vse sestavne dele najemnih pogodb, ki jih potrdi Organ, je treba v zvezi z najetim letalom obravnavati kot spremembe AOC, na podlagi katerih bodo potekali leti, kar pa ne velja za najemne pogodbe, ki vključujejo letalo in celotno posadko in po katerih se ne predvideva prenos nalog in odgovornosti.

(c)

Najem letal med operatorjem Skupnosti in katerim koli subjektom, ki ni operator Skupnosti

1.

Najem letala brez osebja

(i)

Operator Skupnosti ne najame letala pod pogoji najema letala brez osebja pri subjektu, ki ni drug operator Skupnosti, razen če mu tega ne dovoli Organ. Vsi pogoji, ki so sestavni del tega dovoljenja, morajo biti vključeni v pogodbo o najemu.

(ii)

Operator Skupnosti zagotovi, da se v zvezi z letali, ki se najamejo po pogojih najema letala brez osebja, vsa odstopanja od zahtev iz poddelov K, L, in/ali OPS 1.005(b) sporočijo Organu in da so zanj sprejemljiva.

2.

Najem letala z osebjem

(i)

Operator Skupnosti brez dovoljenja Organa ne najame letala po pogojih najema letala z osebjem pri subjektu, ki ni drug operator Skupnosti.

(ii)

Operator Skupnosti zagotovi, da so za letala, ki se najamejo pod pogoji najema letala z osebjem:

A.

varnostni standardi najemodajalca glede vzdrževanja in operacij sta enakovredni standardom, ki jih vzpostavlja ta uredba;

B.

da je najemodajalec operator z AOC, ki ga je izdala država podpisnica Čikaške konvencije;

C.

da ima letalo standardno spričevalo o plovnosti, izdano v skladu s Prilogo 8 k ICAO. Standardna spričevala o plovnosti, ki jih izda država članica, ki ni država, pristojna za izdajo AOC, se sprejmejo brez dodatnega dokazovanja, če so bila izdana v skladu z delom 21; in

D.

da se upoštevajo vse zahteve, ki jih uporablja Organ najemojemalca.

3.

Oddaja letala brez osebja v najem

Operator Skupnosti lahko odda letalo v najem po pogojih oddaje letala brez osebja v najem za komercialni letalski prevoz kateremu koli operatorju države, ki je podpisnica Čikaške konvencije, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

A.

Organ je operatorja izvzel iz ustreznih določb iz dela 1 OPS in letalo potem, ko je tuji regulativni organ pisno prevzel odgovornost za nadzor nad vzdrževanjem in operacijo letala (letal), odstranil iz svojega AOC; in

B.

letalo se vzdržuje v skladu z odobrenim programom vzdrževanja.

4.

Oddaja letala z osebjem v najem

Operator Skupnosti, ki zagotovi drugemu subjektu letalo in celotno posadko v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2407/92 in ohrani vse naloge in odgovornosti iz poddela C, ostane operator letala.

Dodatek 1 k OPS 1.005(a)

Operacije letal zmogljivosti razreda B.

(a)

Izrazje

1.

Operacije od A do A — Vzlet in pristanek se izvedeta na istem mestu.

2.

Operacije od A do B — Vzlet in pristanek se izvedeta na različnih mestih.

3.

Noč — Ure med koncem večernega civilnega mraka in začetkom jutranjega civilnega mraka ali takšno drugo časovno obdobje med sončnim zahodom in vzhodom, ki ga lahko predpiše Organ.

(b)

Operacije, za katere se uporablja ta dodatek, se lahko izvajajo v skladu z naslednjimi olajšavami:

1.

Sistem kakovosti iz OPS 1.035: Pri zelo majhnih operatorjih je lahko na delovnem mestu vodje kakovosti imenovana odgovorna oseba, če se uporabljajo zunanji presojevalci. To velja tudi tedaj, če odgovorni vodja vodi enega ali več področij.

2.

Rezervirano

3.

OPS 1.075 Načini prevoza oseb Se ne uporablja za VFR operacije enomotornih letal.

4.

OPS 1.100 Dostop v pilotsko kabino:

(i)

Operator mora določiti pravila za prevoz potnikov na pilotskem sedežu.

(ii)

Vodja zrakoplova mora zagotoviti, da:

A.

prevoz potnikov na pilotskem sedežu ne moti in/ali ovira poteka operacije; in

B.

da je potnik na pilotskem sedežu seznanjen z ustreznimi omejitvami in varnostnimi postopki.

5.

OPS 1.105 Nedovoljen prevoz: Se ne uporablja za VFR operacije enomotornih letal.

6.

OPS 1.135 Dodatne informacije in obrazci, ki morajo biti na letalu:

(i)

Za dnevne VFR operacije od A do A enomotornih letal naslednji dokumenti niso potrebni:

A.

Operativni načrt leta;

B.

Tehnična knjiga letala;

C.

ustrezna NOTAM/AIS dokumentacija;

D.

meteorološke informacije;

E.

obvestila o posebnih skupinah potnikov … itd.; in

F.

obvestila o posebnem tovoru, vključno z nevarnim blagom … itd.

(ii)

Za dnevne VFR operacije od A do B enomotornih letal, na letalu ni potrebno imeti obvestila o posebnih skupinah potnikov, kot je opisano v OPS 1.135(a)(7).

(iii)

Za dnevne VFR operacije od A do B se operativni načrt leta lahko poenostavi, mora pa izpolnjevati zahteve za vrsto operacije.

7.

OPS 1.215 Uporaba služb zračnega prometa: Pri dnevnih VFR operacijah enomotornih letal ni potrebno vzdrževati stika z ATS, če to ustreza vrsti operacije. Službe za iskanje in reševanje se mora zagotoviti v skladu z OPS 1.300.

8.

OPS 1.225 Letališki operativni minimumi: Pri VFR operacijah to zahtevo običajno izpolnijo standardni operativni minimumi za lete po pravilih VFR. Po potrebi operator določi dodatne zahteve ob upoštevanju dejavnikov, kot so pokritost z radijskim signalom, teren, značilnosti območij za vzlet in pristanek, pogoji za letenje in zmogljivosti ATS.

9.

OPS 1.235 Postopki za zmanjšanje hrupa: Se ne uporablja za VFR operacije enomotornih letal.

10.

OPS 1.240 Zračne poti in območja operacij:

Pododstavek (a)(1) se ne uporablja za dnevne VFR operacije od A do A enomotornih letal .

11.

OPS 1.250 Določitev najmanjših absolutnih višin letenja:

Pri dnevnih VFR operacijah se ta zahteva uporablja, kot sledi: operator zagotovi, da se operacije izvajajo samo vzdolž takšnih zračnih poti ali na takšnih območjih, na katerih se lahko zagotovi varna višina leta nad terenom, pri čemer upošteva dejavnike, kot so temperatura, teren, neugodni meteorološki pogoji (npr. huda turbulenca in padajoči zračni tokovi, popravki zaradi temperaturnih in tlačnih odstopanj od standardnih vrednosti).

12.

OPS 1.255 Politika ravnanja z gorivom:

(i)

Pri operacijah od A do A — Operator določi najmanjšo količino goriva, s katero mora letalo pristati. Ta najmanjša končna rezerva goriva ne sme biti manjša od količine, potrebne za 45 minut letenja.

(ii)

Pri operacijah od A do B — Operator zagotovi, da se pri predletnem izračunu uporabnega goriva upoštevajo:

A.

gorivo za vožnjo po tleh — gorivo, ki se porabi pred vzletom, če gre za večjo količino; in

B.

gorivo za potovanje (gorivo, potrebno za dosego namembnega letališča); in

C.

rezervno gorivo —

1.

gorivo za izredne razmere —

gorivo, ki obsega najmanj pet odstotkov predvidenega goriva za potovanje, v primeru ponovnega načrtovanja med letom pa pet odstotkov goriva za potovanje, predvidenega za preostali del leta; in

2.

končna rezerva goriva —

gorivo za dodatnih 45 minut letenja (batni motorji) ali 30 minut letenja (turbinski motorji); in

D.

nadomestno gorivo —

gorivo za dosego nadomestnega namembnega letališča prek namembnega letališča, če se zahteva nadomestno namembno letališče; in

E.

posebno gorivo —

gorivo, ki ga vodja zrakoplova lahko zahteva poleg goriva iz predhodnih pododstavkov A-D.

13.

OPS 1.265 Prevoz nesprejemljivih potnikov, deportirancev ali oseb v priporu: Za VFR operacije enomotornih letal, za katere se ne predvideva prevoz nesprejemljivih potnikov, deportirancev ali oseb v priporu, operatorju ni treba vzpostaviti postopkov za prevoz tovrstnih potnikov.

14.

OPS 1.280 Razporeditev potnikov po sedežih: Se ne uporablja za VFR operacije enomotornih letal.

15.

OPS 1.285 Dajanje navodil potnikom: Prikaz in dajanje navodil se izvedeta v skladu z vrsto operacije. V primeru operacij z enim pilotom se pilotu ne sme dodeliti nalog, ki bi ga odvračale od njegovih nalog pri letenju.

16.

OPS 1.290 Priprava na let:

(i)

Operativni načrt leta za operacije od A do A — Se ne zahteva.

(ii)

Dnevne VFR operacije od A do B — Operator zagotovi, da se za vsak let pripravi poenostavljena oblika operativnega načrta leta, ki ustreza vrsti operacije.

17.

OPS 1.295 Izbira letališč:

Se ne uporablja za VFR operacije. V skladu z OPS 1.220 je treba objaviti potrebna navodila za uporabo letališč in območij za vzlet in pristanek.

18.

OPS 1.310 Člani posadke na svojih mestih:

Za VFR operacije se navodila v zvezi s tem zahtevajo samo pri izvajanju operacij z dvema pilotoma.

19.

OPS 1.375 Upravljanje z gorivom med letom:

Za dnevne VFR operacije enomotornih letal ni potrebno uporabljati Dodatka 1 k OPS 1.375.

20.

OPS 1.405 Začetek in nadaljevanje prileta:

Se ne uporablja za VFR operacije.

21.

OPS 1.410 Operativni postopki — relativna višina prečkanja praga:

Se ne uporablja za VFR operacije.

22.

OPS 1.430 do 1.460, vključno z dodatki:

Se ne uporablja za VFR operacije.

23.

OPS 1.530 Vzlet:

(i)

Pododstavek (a) se uporablja z naslednjo dopolnitvijo: Organ lahko dopusti za posamezne primere druge zmogljivostne podatke, ki jih predloži operator in temeljijo na prikazu in/ali dokumentirani izkušnji. Pododstavka (b) in (c) se uporabljata z naslednjo dopolnitvijo: Če se zahteve iz tega pododstavka ne morejo izpolniti zaradi fizičnih omejitev glede podaljšanja vzletno-pristajalne steze, nedvomno pa obstajata javni interes in potreba za izvajanje operacij, Organ lahko dopusti za vsak primer posebej druge zmogljivostne podatke, ki se nanašajo na posebne postopke in niso v nasprotju z letalskim priročnikom letala, predloži pa jih operator na podlagi prikaza in/ali dokumentirane izkušnje.

(ii)

Operator, ki želi izvajati operacije v skladu s pododstavkom (i), mora pridobiti predhodno odobritev Organa, ki izda AOC. Takšna odobritev:

A.

določa tip letala;

B.

določa vrsto operacije;

C.

določa letališče oziroma letališča in uporabne vzletno-pristajalne steze;

D.

omeji vzlet na izvedbo v pogojih VMC (vizualnih meteoroloških pogojih);

E.

določa usposobljenost posadke; in

F.

je omejena na letala, za katera je bil certifikat tipa prvič izdan pred 1. januarjem 2005.

(iii)

Operacijo mora odobriti država, v kateri je letališče.

24.

OPS 1.535 Varna višina leta nad ovirami pri vzletu — Večmotorna letala:

(i)

Pododstavki (a)(3), (a)(4), (a)(5), (b)(2), (c)(1), (c)(2) in Dodatek se ne uporabljajo za dnevne VFR operacije.

(ii)

Za dnevne IFR ali VFR operacije se pododstavka (b) in (c) uporabljata v naslednjih variantah:

A.

šteje se, da je vizualno vodenje po smeri letenja ustrezno, kadar je vidljivost v letu najmanj 1 500 m;

B.

Če je vidljivost v letu najmanj 1 500 m, je zahtevana največja širina zračnega koridorja 300 m.

25.

OPS 1.545 Pristanek — Namembna in nadomestna letališča:

(i)

Odstavek se uporablja z naslednjo dopolnitvijo: Če se zahteve iz tega pododstavka ne morejo izpolniti zaradi fizičnih omejitev glede podaljšanja vzletno-pristajalne steze, nedvomno pa obstajata javni interes in potreba za izvajanje operacij, Organ lahko dopusti za vsak primer posebej druge zmogljivostne podatke, ki se nanašajo na posebne postopke in niso v nasprotju z letalskim priročnikom letala, predloži pa jih operator na podlagi prikaza in/ali dokumentirane izkušnje.

(ii)

Operator, ki želi izvajati operacije v skladu s pododstavkom (i), mora pridobiti predhodno odobritev Organa, ki izda AOC. Takšna odobritev:

A.

določa tip letala;

B.

določa vrsto operacije;

C.

določa letališče oziroma letališča in uporabne vzletno-pristajalne steze;

D.

omeji končni prilet in pristanek na izvedbo v pogojih VMC;

E.

določa usposobljenost posadke; in

F.

je omejena na letala, za katera je bil certifikat tipa prvič izdan pred 1. januarjem 2005.

(iii)

Operacijo mora odobriti država, v kateri je letališče.

26.

OPS 1.550 Pristanek — Suhe vzletno-pristajalne steze:

(i)

Odstavek se uporablja z naslednjo dopolnitvijo: Če se zahteve iz tega pododstavka ne morejo izpolniti zaradi fizičnih omejitev glede podaljšanja vzletno-pristajalne steze, nedvomno pa obstajata javni interes in potreba za izvajanje operacij, Organ lahko dopusti za vsak primer posebej druge zmogljivostne podatke, ki se nanašajo na posebne postopke in niso v nasprotju z letalskim priročnikom letala, predloži pa jih operator na podlagi prikaza in/ali dokumentirane izkušnje.

(ii)

Operator, ki želi izvajati operacije v skladu s pododstavkom (i), mora pridobiti predhodno odobritev Organa, ki izda AOC. Takšna odobritev:

A.

določa tip letala;

B.

določa vrsto operacije;

C.

določa letališče oziroma letališča in uporabne vzletno-pristajalne steze;

D.

omeji končni prilet in pristanek na izvedbo v pogojih VMC;

E.

določa usposobljenost posadke in

F.

je omejena na letala, za katera je bil certifikat tipa prvič izdan pred 1. januarjem 2005.

(iii)

Operacijo mora odobriti država, v kateri je letališče.

27.

Rezervirano

28.

OPS 1.650 Dnevne VFR operacije:

Odstavek 1.650 se uporablja z naslednjo dopolnitvijo: Enomotorna letala, za katera je bilo individualno Spričevalo o plovnosti prvič izdano pred 22. majem 1995, lahko Organ dovoli odstopanja od zahtev iz pododstavkov (f), (g), (h) in (i), če bi njihova izpolnitev zahtevala zamenjavo opreme.

29.

Del M, odstavek M.A.704, Priročnik o stalni plovnosti

Priročnik o stalni plovnosti se lahko prilagodi nameravani operaciji;

30.

Del M, odstavek M. A. 306, Tehnična knjiga letala:

Organ lahko odobri poenostavljeno obliko sistema tehnične knjige, ki ustreza vrsti operacije.

31.

OPS 1.940 Sestava letalske posadke:

Pododstavki (a)(2), (a)(4)in (b) se ne uporabljajo za dnevne VFR operacije, razen pododstavka (a)(4), ki se mora uporabljati v celoti, če sta v skladu z OPS 1 zahtevana dva pilota.

32.

OPS 1.945 Konverzijsko usposabljanje in preverjanje:

(i)

Pododstavek (a)(7) — Linijsko letenje pod nadzorom (LIFUS) se lahko izvaja na katerem koli letalu iz ustreznega razreda. Obseg zahtevanega LIFUS-a je odvisen od zahtevnosti predvidenih operacij.

(ii)

Pododstavek (a)(8) se ne zahteva.

33.

OPS 1.955 Imenovanje za vodjo zrakoplova:

Pododstavek (b) se uporablja, kot sledi: Organ lahko potrdi skrajšan tečaj za vodjo zrakoplova, ki ustreza vrsti nameravanih operacij.

34.

OPS 1.960 Vodje letal z licenco poklicnega pilota:

Pododstavek (a)(1)(i) se ne uporablja za dnevne VFR operacije.

35.

OPS 1.965 Periodično usposabljanje in preverjanje:

(i)

Pododstavek (a)(1) se za dnevne VFR operacije uporablja, kot sledi: Vsa usposabljanja in preverjanja ustrezajo vrsti operacije in razredu letala, s katerim član letalske posadke leti, ob upoštevanju vse posebne opreme, ki se uporablja.

(ii)

Pododstavek (a)(3)(ii) se uporablja, kot sledi: Usposabljanje na letalu lahko izvajajo izpraševalec za rating za razred (CRE), izpraševalec letenja (FE) ali izpraševalec za rating za tip (TRE).

(iii)

Pododstavek (a)(4)(i) se uporablja, kot sledi: Preverjanje strokovnosti pilota pri operatorju lahko izvaja izpraševalec za rating za tip (TRE), izpraševalec za rating za razred (CRE) ali ustrezno usposobljen vodja zrakoplova, usposobljen za uporabo načel in ocenjevanje veščin CRM ter ga imenuje operator in je sprejemljiv za Organ .

(iv)

Pododstavek (b)(2) se za dnevne VFR operacije uporablja, kot sledi: Če se operacije izvajajo v obdobjih, ki niso daljša od osmih zaporednih mesecev, zadostuje eno preverjanje strokovnosti pilota pri operatorju. Preverjanje mora biti opravljeno pred začetkom izvajanja operacij komercialnih zračnih prevozov.

36.

OPS 1.968 Usposobljenost pilota za letenje na katerem koli pilotskem sedežu:

Dodatek 1 se ne uporablja za dnevne VFR operacije enomotornih letal .

37.

OPS 1.975 Usposobljenost za zračne poti in letališča:

(i)

Za dnevne VFR operacije se pododstavki (b), (c) in (d) ne uporabljajo, razen v primerih, ko država, v kateri je letališče, zahteva posebno odobritev; takrat operator zagotovi upoštevanje s tem povezanih zahtev.

(ii)

Za IFR in nočne VFR operacije se namesto v skladu s pododstavki (b)-(d) usposobljenost za zračne poti in letališča lahko ponovno potrdi, kot sledi:

A.

z izvedbo najmanj desetih sektorjev na območju operacij v zadnjih 12 mesecih kot dodatek k vsaki zahtevani samostojni pripravi, kar pa ne velja za operacije na najzahtevnejša letališča.

B.

Operacije na najzahtevnejša letališča se lahko izvedejo samo, če:

1.

se je vodja zrakoplova v zadnjih 36 mesecih usposobil za letališče z obiskom letališča kot operativni član letalske posadke ali kot opazovalec;

2.

se prilet v pogojih VMC izvaja z ustrezne najmanjše sektorske absolutne višine; in

3.

se je pred letom izvedla ustrezna samostojna priprava.

38.

OPS 1.980 Operacije na več tipih ali različicah:

(i)

Se ne uporablja, če so operacije omejene na dnevne VFR operacije z enim pilotom na letalih z batnimi motorji.

(ii)

Za IFR in nočne VFR operacije se zahteva iz Dodatka 1 k OPS 1.980, pododstavek (d)(2)(i), ki zahteva 500 ur naleta na ustreznem položaju v posadki pred izvajanjem privilegijev dveh pooblastil v licenci, zniža na 100 ur naleta ali sektorjev, če je eno od pooblastil povezano z razredom. Pred imenovanjem pilota za vodjo zrakoplova se mora opraviti preizkusni let.

39.

OPS 1.981 Operacije s helikopterji in letali:

Pododstavek (a)(1) se ne uporablja, če so operacije omejene na operacije z enim pilotom z letali na batni pogon.

40.

Rezervirano

41.

OPS 1.1060 Operativni načrt leta:

Se ne zahteva za dnevne VFR operacije od A do A. Za dnevne VFR operacije od A do B se zahteva uporablja, vendar je lahko operativni načrt leta v poenostavljeni obliki, ki ustreza vrsti izvajanih operacij. (glej OPS 1.135).

42.

OPS 1.1070 Priročnik o stalni plovnosti:

Priročnik o stalni plovnosti se lahko prilagodi nameravani operaciji.

43.

OPS 1.1071 Tehnična knjiga letala:

Se uporablja v skladu z Delom M, odstavek M. A. 306.

44.

Rezervirano

45.

Rezervirano

46.

OPS 1.1240 Programi usposabljanja:

Programi usposabljanja se prilagodijo vrsti nameravanih operacij. Za VFR operacije je kot program usposabljanja sprejemljivo samostojno učenje.

47.

OPS 1.1250 Kontrolni seznam za postopek preiskovanja letala:

Se ne uporablja za dnevne VFR operacije.

Dodatek 1 k OPS 1.125

Dokumenti, ki jih je treba imeti na letalu

Glej OPS 1.125

V primeru izgube ali kraje dokumentov iz OPS 1.125, se operacija sme nadaljevati, dokler se ne doseže baze ali kraja, kjer se lahko zagotovi nadomestni dokument.

PODDEL C

CERTIFICIRANJE IN NADZOROVANJE OPERATORJEV

OPS 1.175

Splošna pravila za certificiranje operatorjev

Opomba 1: V Dodatku 1 k temu odstavku so navedeni vsebina in pogoji AOC.

Opomba 2: V Dodatku 2 k temu odstavku so navedene zahteve za upravljanje in organiziranje.

(a)

Operator lahko uporablja letalo za komercialni zračni prevoz samo v skladu s pogoji iz Spričevala letalskega prevoznika (AOC).

(b)

Prosilec za AOC ali njegovo spremembo Organu omogoči preučitev vseh varnostnih vidikov predlaganih operacij.

(c)

Prosilec za AOC:

1.

ne sme imeti AOC, ki ga je izdal drug Organ, razen če mu tega posebej ne dovolijo zadevni Organi;

2.

mora imeti glavni kraj poslovanja in sedež, če ga ima, v državi, pristojni za izdajo AOC;

3.

mora prepričati Organ, da je sposoben izvajati varne operacije.

(d)

Če ima operator letala registrirana v različnih državah članicah, vzpostavi ustrezne ureditve, da se zagotovi ustrezen varnostni nadzor.

(e)

Operator Organu omogoči dostop do svoje organizacije in letal ter zagotovi, da je v zvezi z vzdrževanjem dostop omogočen do vseh s tem povezanih vzdrževalnih organizacij iz Dela 145, da se preveri stalno upoštevanje OPS 1.

(f)

AOC se spremeni, začasno prekliče ali razveljavi, če Organ ni več prepričan, da operator lahko izvaja varne operacije.

(g)

Operator mora Organ prepričati, da:

1.

njegova organizacija in uprava ustrezata obsegu in področju operacij; in

2.

so bili določeni postopki za nadzor operacij.

(h)

Operator je moral imenovati odgovornega vodjo, sprejemljivega za Organ, ki ima najvišje pooblastilo podjetja, da se vse operativne in vzdrževalne dejavnosti financirajo in izvajajo v skladu s standardom, ki ga zahteva Organ.

(i)

Operator je moral imenovati odgovorne osebe, sprejemljive za Organ, ki so odgovorne za upravljanje in nadzorovanje naslednjih področij:

1.

operacij;

2.

sistema vzdrževanja;

3.

usposabljanja posadk; in

4.

zemeljskih operacij.

(j)

Oseba lahko vodi več kot eno področje, če je sprejemljivo za Organ, vendar se za operatorje, ki zaposlujejo 21 ali več redno zaposlenih, zahtevata najmanj dve osebi za pokritje štirih področij odgovornosti.

(k)

Pri operatorjih, ki zaposlujejo 20 ali manj redno zaposlenih, lahko odgovorni vodja vodi eno ali več področij, če je sprejemljivo za Organ.

(l)

Operator mora zagotoviti, da vsak let poteka v skladu z določbami iz operativnega priročnika.

(m)

Operator mora zagotoviti ustrezne zmogljivosti zemeljske oskrbe, da zagotovi varno oskrbo svojih letal.

(n)

Operator mora zagotoviti, da so njegova letala opremljena, posadke pa usposobljene v skladu z zahtevami za območje in vrsto operacij.

(o)

Operator mora v skladu z Delom M izpolnjevati zahteve za vzdrževanje za vsa letala, ki se uporabljajo pod pogoji iz njegovega AOC.

(p)

Operator mora v skladu s poddelom P Organu zagotoviti en izvod operativnega priročnika in vse njegove dopolnitve ali spremembe.

(q)

Operator mora vzdrževati operativne podporne zmogljivosti v glavni operativni bazi, ki ustrezajo območju in vrsti operacij.

OPS 1.180

Izdaja, spremembe in podaljšanje veljavnosti AOC

(a)

Operatorju se ne izda AOC ali ne odobri spremembe AOC in ne podaljša AOC, če:

1.

nimajo letala, ki se uporabljajo, standardnega spričevala o plovnosti, ki ga izda država članica v skladu z Uredbo (EGS) št. 1702/2003 z dne 24. septembra 2003 o določitvi izvedbenih pravil za certificiranje plovnosti in varstva okolja zrakoplovov in z njimi povezanih proizvodov, delov in naprav ter za certificiranje organizacij za projektiranje in izdelavo (2). Standardna spričevala o plovnosti, ki jih izda država članica, ki ni država, pristojna za izdajo AOC, se sprejmejo brez dodatnega dokazovanja, če so bila izdana v skladu z Delom 21;

2.

ni Organ odobril sistema za vzdrževanje v skladu z Delom M, poddel G; in

3.

ni Organa prepričal, da je sposoben:

(i)

vzpostaviti in vzdrževati ustrezno organizacijo;

(ii)

vzpostaviti in vzdrževati sistem kakovosti v skladu z OPS 1.035;

(iii)

izpolnjevati zahteve glede programov usposabljanja;

(iv)

izpolnjevati zahteve za vzdrževanje v skladu z vrsto in obsegom navedenih operacij, vključno z ustreznimi točkami iz OPS 1.175(g) do (o); in

(v)

upoštevati OPS 1.175.

(b)

Ne glede na določbe OPS 1.185(f) mora operator Organ čim prej obvestiti o vseh spremembah informacij, predloženih v skladu z OPS 1.185(a) spodaj.

(c)

Če Organ ni prepričan, da so bile zahteve iz predhodnega pododstavka (a) izpolnjene, lahko zahteva prikaz enega ali več demonstracijskih letov, ki se izvedejo kot leti v komercialnem zračnem prevozu.

OPS 1.185

Upravne zahteve

(a)

Operator zagotovi, da se v prvo vlogo za pridobitev AOC in, kjer je ustrezno, za vsako njegovo spremembo ali podaljšanje, za katero zaprosi, vključijo naslednje informacije:

1.

uradno ime, naziv podjetja, naslov in poštni naslov prosilca;

2.

opis predlagane operacije;

3.

opis upravne organizacije;

4.

ime odgovornega vodje;

5.

imena glavnih odgovornih oseb, vključno z osebami, pristojnimi za letalske operacije, sistem vzdrževanja, usposabljanje posadk in zemeljske operacije, skupaj z njihovo usposobljenostjo in izkušnjami; in

6.

Operativni priročnik.

(b)

Samo v zvezi s sistemom operatorja za vzdrževanje je treba v prvo vlogo za izdajo AOC in, kjer je ustrezno, za vsako njegovo spremembo ali podaljšanje, za katero se zaprosi, za vsak tip letala, ki se bo predvidoma uporabljal, vključiti naslednje informacije:

1.

Priročnik o stalni plovnosti operatorja;

2.

program(e) operatorja za vzdrževanje letal;

3.

Tehnično knjigo letala;

4.

kjer je ustrezno, tehnično specifikacijo oziroma specifikacije pogodbe (pogodb) o vzdrževanju med operatorjem in vsako organizacijo za vzdrževanje, odobreno v skladu z delom 145;

5.

število letal.

(c)

Vloga za prvo izdajo AOC mora biti oddana vsaj 90 dni pred datum začetka načrtovane operacije, kar pa ne velja za operativni priročnik, ki se lahko predloži kasneje, vendar najkasneje 60 dni pred datumom začetka načrtovane operacije.

(d)

Vlogo za spremembo AOC je treba oddati vsaj 30 dni pred datumom začetka načrtovane operacije, razen če je drugače dogovorjeno.

(e)

Vlogo za podaljšanje AOC je treba oddati vsaj 30 dni pred potekom roka njegove veljavnosti, razen če je drugače dogovorjeno.

(f)

Razen v izjemnih okoliščinah mora biti Organ vsaj deset dni prej obveščen o predlagani zamenjavi odgovorne osebe.

Dodatek 1 k OPS 1.175

Vsebina in pogoji spričevala letalskega prevoznika

V AOC se navedejo:

(a)

ime in kraj (glavni kraj poslovanja) operatorja;

(b)

datum izdaje in čas veljavnosti;

(c)

opis vrste odobrenih operacij;

(d)

tip(i) letala (letal), ki se odobrijo za uporabo;

(e)

registracijske oznake odobrenega letala oziroma letal, vendar se operatorjem lahko odobri sistem za obveščanje Organa o registracijskih oznakah letal, ki se uporabljajo v skladu z njihovimi AOC;

(f)

odobrena območja operacij;

(g)

posebne omejitve; in

(h)

posebna dovoljenja/odobritve, npr.:

CAT II/CAT III (vključno z odobrenimi minimumi)

(MNPS) specifikacije minimalne navigacijske zmogljivosti

(ETOPS) operacije povečanega doleta z dvomotornimi letali

(RNAV) območna navigacija

(RVSM) zmanjšani minimum vertikalnega razdvajanja

prevoz nevarnega blaga.

Dovoljenje za izvajanje začetnega varnostnega usposabljanja kabinskega osebja in, če je ustrezno, izdajo potrdil iz poddela O za tiste operatorje, ki takšno usposabljanje zagotavljajo neposredno ali posredno.

Dodatek 2 k OPS 1.175

Vodenje in organizacija imetnika AOC

(a)

Splošno

Operator mora imeti zanesljivo in učinkovito poslovodno strukturo, da zagotovi varno izvajanje zračnih operacij. Imenovane odgovorne osebe morajo imeti poleg ustrezne tehnične/operativne usposobljenosti s področja letalstva tudi vodstvene sposobnosti.

(b)

Imenovane odgovorne osebe

1.

Opis nalog in odgovornosti imenovanih odgovornih oseb, vključno z njihovimi imeni, je treba vključiti v operativni priročnik, Organ pa mora biti pisno obveščen o vseh nameravanih ali dejanskih spremembah imenovanj ali nalog.

2.

Operator mora poskrbeti, da je zagotovljen stalni nadzor tudi v primeru odsotnosti imenovanih odgovornih oseb.

3.

Oseba, ki jo imenuje za odgovorno osebo imetnik AOC, ne sme biti imenovan za odgovorno osebo imetnika drugega AOC, razen če je to sprejemljivo za pristojne Organe.

4.

Imenovane odgovorne osebe se morajo obvezati, da bodo opravljale zadostno število ur, potrebnih za izpolnitev poslovodnih nalog, povezanih z obsegom in področjem operacij.

(c)

Ustreznost in nadzorovanje osebja

1.

Člani posadk. Operator mora zaposliti takšno število članov letalskih posadk in kabinskega osebja, ki zadostuje predvidenim operacijam in je usposobljeno ter preverjeno v skladu s poddeloma N in O, kot je ustrezno.

2.

Zemeljsko osebje

(i)

Število zemeljskega osebja je odvisno od značaja in obsega operacij. Zlasti v operativnih oddelkih in oddelkih za zemeljsko oskrbo letal mora biti zaposleno usposobljeno osebje, ki mora podrobno poznati svoje odgovornosti v organizaciji.

(ii)

Operator, ki z drugimi organizacijami sklene pogodbo za izvajanje določenih storitev, je še naprej odgovoren za vzdrževanje primernih standardov. V teh primerih mora imenovana odgovorna oseba dobiti nalogo, da zagotovi, da vsi najeti pogodbeni izvajalci izpolnjujejo zahtevane standarde.

3.

Nadzor

(i)

Število imenovanih nadzornikov je odvisno od strukture operatorja in števila zaposlenega osebja.

(ii)

Naloge in odgovornosti teh nadzornikov morajo biti opredeljene, vse njihove obveznosti na letalih pa urejene tako, da lahko opravljajo svoje nadzorne odgovornosti.

(iii)

Člane posadk in zemeljskega osebja morajo nadzorovati posamezniki z ustreznimi izkušnjami in značajskimi lastnostmi, ki zagotavljajo doseganje standardov iz operativnega priročnika.

(d)

Namestitvene zmogljivosti

1.

Operator mora zagotoviti, da delovni prostor, ki je na voljo v vsaki operativni bazi, ustreza osebju, ki zagotavlja varnost letalskih operacij. Pri tem je treba upoštevati potrebe zemeljskega osebja, osebja iz operativnega nadzora, potrebe po shranjevanju in prikazu najpomembnejših zapisov ter potrebe posadk pri načrtovanju letov.

2.

Pisarniške službe morajo biti sposobne, da nemudoma posredujejo operativna navodila in druge informacije vsem, ki jih to zadeva.

(e)

Dokumentacija

Operator mora skrbeti za izdajanje priročnikov in njihovih sprememb ter druge dokumentacije.

PODDEL D

OPERATIVNI POSTOPKI

OPS 1.195

Operativni nadzor

Operator:

(a)

vzpostavi in vzdržuje postopek operativnega nadzora, ki ga odobri Organ; in

(b)

izvaja operativni nadzor nad vsakim letom, ki se izvaja pod pogoji iz njegovega AOC.

OPS 1.200

Operativni priročnik

Operator v skladu s poddelom P zagotovi operativni priročnik, namenjen uporabi in usmerjanju operativnega osebja.

OPS 1.205

Usposobljenost operativnega osebja

Operator zagotovi, da je vse osebje, določeno ali neposredno vključeno v zemeljske in letalske operacije, ustrezno poučeno, da je prikazalo usposobljenost za opravljanje svojih nalog ter da se zaveda svojih odgovornosti in povezanosti takšnih nalog s celotno operacijo.

OPS 1.210

Vzpostavitev postopkov

(a)

Operator za vsak tip letala določi postopke in navodila, ki vsebujejo naloge zemeljskega osebja in članov posadk za vse vrste operacij na zemlji in v zraku.

(b)

Operator določi sistem kontrolnih list, namenjen uporabi članov posadke za vse faze operacij letala v običajnih in neobičajnih postopkih ter postopkih v sili, kot je ustrezno, da se zagotovi upoštevanje operativnih postopkov iz operativnega priročnika.

(c)

Operator od člana posadke v kritičnih fazah leta ne zahteva izvajanja drugih nalog, razen tistih, ki se zahtevajo za varno operacijo letala.

OPS 1.215

Uporaba služb zračnega prometa

Operator zagotovi, da se službe zračnega prometa, kadar so na voljo, uporabljajo za vse lete.

OPS 1.216

Operativna navodila med letom

Operator zagotovi, da svoja operativna navodila med letom, ki se nanašajo na spremembo načrta leta, po možnosti uskladi s pristojno enoto službe zračnega prometa, preden jih posreduje na letalo.

OPS 1.220

Letališča, ki jih odobri operator

Operator odobri uporabo samo tistih letališč, ki ustrezajo zadevnemu tipu oziroma tipom letal in vrsti oziroma vrstam operacij.

OPS 1.225

Letališki operativni minimumi

(a)

Operator navede letališke operativne minimume, določene v skladu z OPS 1.430 za vsako odhodno, namembno ali nadomestno letališče, katerega uporaba je bila dovoljena v skladu z OPS 1.220.

(b)

Vsako povečanje, ki ga uvede Organ, je treba dodati minimumom, določenim v skladu s predhodnim pododstavkom (a).

(c)

Minimumi za določeno vrsto priletnega in pristajalnega postopka veljajo za ustrezne, če:

1.

zemeljska oprema iz ustrezne karte, ki se zahteva za predvideni postopek, deluje;

2.

so sistemi na letalu, ki se zahtevajo za določeno vrsto prileta, operativni;

3.

so izpolnjena zahtevana merila za zmogljivost letala; in

4.

je posadka ustrezno usposobljena.

OPS 1.230

Postopki za instrumentni odlet in prilet

(a)

Operator zagotovi, da se uporabljajo postopki instrumentalnega odleta in prileta, ki jih določi država, v kateri je letališče.

(b)

Ne glede na predhodni pododstavek (a) lahko vodja zrakoplova sprejme dovoljenje ATC (kontrole zračnega prometa) za odmik od objavljene odletne ali priletne zračne poti, če so izpolnjena merila glede višine leta nad ovirami in v celoti upoštevani operativni pogoji. Končni prilet je treba izvesti vizualno ali v skladu z vzpostavljenim postopkom instrumentalnega prileta.

(c)

Operator lahko postopke, ki se razlikujejo od tistih v pododstavku (a) zgoraj, izvaja le, če jih odobri država, v kateri je letališče, če se to zahteva, in jih Organ sprejme.

OPS 1.235

Postopki za zmanjšanje hrupa

(a)

Operator vzpostavi operativne postopke za zmanjšanje hrupa med instrumentalnimi letalskimi operacijami v skladu z ICAO PANS OPS, Zvezek 1 (Dok 8168–OPS/611).

(b)

Vzletni postopki vzpenjanja za zmanjšanje hrupa, ki jih določi operator za posamezen tip letala, morajo biti za vsa letališča enaki.

OPS 1.240

Zračne poti in območja operacij

(a)

Operator zagotovi, da operacije potekajo samo po takšnih zračnih poteh ali znotraj takšnih območij, za katera so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.

zagotovljene so zemeljske zmogljivosti in službe, vključno z meteorološkimi službami, ki ustrezajo načrtovani operaciji;

2.

zmogljivost letala, predvidenega za let, omogoča izpolnitev zahtev za najmanjšo višino letenja;

3.

oprema letala, predvidenega za let, izpolnjuje minimalne zahteve za načrtovano operacijo;

4.

na voljo so ustrezni zemljevidi in karte (glej OPS 1.135(a)(9);

5.

če se uporabljajo dvomotorna letala, so na voljo ustrezna letališča v okviru časovnih omejitev/omejitev razdalje iz OPS 1.245;

6.

če se uporabljajo enomotorna letala, so na voljo površine, ki omogočajo izvedbo varnega pristanka v sili.

(b)

Operator zagotovi, da se operacije izvajajo v skladu z vsemi omejitvami na zračnih poteh ali območju operacij, ki jih uvede Organ.

OPS 1.241

Operacija v določenem zračnem prostoru z zmanjšanim minimalnim vertikalnim razdvajanjem (RVSM)

Operator letala ne uporablja v določenih predelih zračnega prostora, kjer se v skladu z Regionalnim zračnim navigacijskim sporazumom uporablja minimalno vertikalno razdvajanje 300 m (1 000 ft), razen če mu tega ne odobri Organ (odobritev RVSM). (Glej tudi OPS 1.872).

OPS 1.243

Operacija na geografskih območjih s posebnimi zahtevami glede navigacijskih zmogljivosti

Operator ne uporablja letala na določenih območjih ali določenih predelih določenega zračnega prostora, za katere so predpisane minimalne zahteve glede navigacijskih zmogljivosti na podlagi Regionalnih zračnih navigacijskih sporazumov, razen če mu tega ne odobri Organ (odobritev MNPS/RNP/RNAV). Glej tudi OPS 1.865(c)(2) in OPS 1.870).

OPS 1.245

Največja dovoljena oddaljenost od ustreznega letališča za dvomotorna letala brez odobritve ETOPS

(a)

Razen če Organ tega posebej ne odobri v skladu z OPS 1.246(a) (odobritev ETOPS), operator ne sme uporabiti dvomotornega letala na začni poti, ki vključuje točko, katere oddaljenost od ustreznega letališča presega:

1.

pri letalih zmogljivosti razreda A z:

(i)

največjim dovoljenim številom potniških sedežev 20 ali več; ali

(ii)

največjo vzletno maso 45 360 kg ali več,

razdaljo, ki jo letalo preleti v 60 minutah pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem, določeni v skladu s pododstavkom (b) spodaj;

2.

pri letalih zmogljivosti razreda A z:

(i)

največjim dovoljenim številom potniških sedežev 19 ali manj; in

(ii)

največjo vzletno maso manj kot 45 360 kg, razdaljo, ki jo preleti letalo v 120 minutah, ali če to odobri Organ, v do 180 minutah za turboreaktivna letala, pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem, določeni v skladu s pododstavkom (b) spodaj;

3.

pri letalih zmogljivosti razreda B ali C:

(i)

razdaljo, ki jo preleti letalo v 120 minutah pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem, določeni v skladu s pododstavkom (b) spodaj; ali

(ii)

300 navtičnih milj, karkoli je manj.

(b)

Operator določi hitrost za izračun največje dovoljene oddaljenosti od ustreznega letališča za vsak tip ali različico dvomotornih letal, ki jih uporablja, ki ne sme presegati VMO, ki temelji na dejanski hitrosti, ki jo letalo lahko vzdržuje z enim nedelujočim motorjem pri naslednjih pogojih:

1.

v mednarodni standardni atmosferi (ISA);

2.

pri vodoravnem letu:

(i)

za turboreaktivna letala na:

A.

FL 170; ali

B.

najvišjem nivoju letenja, do katerega se lahko letalo z enim nedelujočim motorjem vzpne in na njem zadrži, pri čemer se uporabi bruto hitrost vzpenjanja iz AFM, karkoli je manj;

(ii)

za propelerska letala na:

A.

FL 80; ali

B.

najvišjem nivoju letenja, do katerega se lahko letalo z enim nedelujočim motorjem vzpne in na njem zadrži, pri čemer se uporabi bruto hitrost vzpenjanja iz AFM, karkoli je manj;

3.

pri največjem stalnem potisku ali moči preostalega delujočega motorja;

4.

pri masi letala, ki ni manjša od mase, izračunane pri:

(i)

vzletu na nivoju morske gladine pri največji vzletni masi; in

(ii)

vzpenjanju z vsemi motorji do optimalne nadmorske višine za veliki dolet; in

(iii)

potovanju z vsemi motorji pri hitrosti za veliki dolet na tej višini, dokler ni čas, ki poteče od vzleta, enak veljavni mejni vrednosti predpisani v pododstavku (a) zgoraj.

(c)

Operator mora zagotoviti, da se v operativni priročnik vključijo naslednji podatki, ki se nanašajo na vsak tip ali različico:

1.

potovalna hitrost pri enem nedelujočem motorju, določena v skladu s predhodnim pododstavkom (b); in

2.

največja dovoljena oddaljenost od ustreznega letališča, določena v skladu s predhodnima odstavkoma (a) in (b).

Opomba: Prej navedene hitrosti in nadmorske višine (nivoji letenja) naj bi se uporabljale samo za določitev največje dovoljene oddaljenosti od ustreznega letališča.

OPS 1.246

Operacije povečanega doleta z dvomotornimi letali (ETOPS)

(a)

Operator ne izvaja operacij prek mejne razdalje, določene v skladu z OPS 1.245, razen če mu tega ne odobri Organ (odobritev ETOPS).

(b)

Operator pred izvedbo operacije ETOPS zagotovi, da je na voljo ustrezno nadomestno ETOPS rutno letališče, bodisi v okviru odobrenega preusmeritvenega časa ali preusmeritvenega časa, ki temelji na statusa uporabnosti letala, pridobljenem na podlagi MEL, kateri koli je krajše. (Glej tudi OPS 1.297(d)).

OPS 1.250

Določitev najmanjših višin letenja

(a)

Operator določi najmanjše višine letenja in postopke za določitev teh višin za vse predvidene segmente zračne poti, ki zagotavljajo zahtevano višino leta nad ovirami, ob upoštevanju zahtev iz poddelov F do I.

(b)

Vse postopke za določitev najmanjših višin letenja mora odobriti Organ.

(c)

Če so najmanjše višine letenja, ki jih določi država, prek katere se leti, višje od višin, ki jih določi operator, se uporabijo višje vrednosti.

(d)

Operator upošteva pri določitvi najmanjših višin letenja naslednje dejavnike:

1.

natančnost, s katero se lahko določi položaj letala;

2.

verjetne netočnosti indikacij uporabljenih višinomerov;

3.

značilnosti terena (npr. nenadne spremembe nadmorske višine) na zračnih poteh ali območjih, predvidenih za operacije;

4.

verjetnost, da se naleti na neugodne meteorološke pogoje (npr. huda turbulenca in spuščajoči se zračni tokovi); in

5.

možne netočnosti letalskih navigacijskih kart.

(e)

Pri izpolnjevanju zahtev iz predhodnega pododstavka (d) se ustrezno upoštevajo:

1.

popravki zaradi temperaturnih in tlačnih odstopanj od standardnih vrednosti;

2.

zahteve ATC; in

3.

vse predvidljive izredne razmere na načrtovanih zračnih poteh.

OPS 1.255

Politika ravnanja z gorivom

(a)

Operator mora določiti politiko ravnanja z gorivom zaradi načrtovanja letov in ponovnega načrtovanja med letom, da zagotovi, da je na letalu za vsako načrtovano operacijo dovolj goriva in rezervnega goriva za morebitna odstopanja od načrtovane operacije.

(b)

Operator zagotovi, da načrtovanje letov temelji vsaj na spodnjih točkah (1) in (2):

1.

Postopkih iz operativnega priročnika in podatkih, pridobljenih na podlagi:

(i)

podatkov izdelovalca letala; ali

(ii)

tekočih podatkov o konkretnem letalu, pridobljenih na podlagi sistema za spremljanje porabe goriva.

2.

Operativni pogoji, v katerih naj bi potekal let, vključujejo:

(i)

stvarne podatke o gorivu, ki ga porabi letalo;

(ii)

načrtovane mase;

(iii)

pričakovani meteorološki pogoji; in

(iv)

postopke in omejitve služb zračnega prometa.

(c)

Operator zagotovi, da se pri izračunu pred letom uporabnega goriva, potrebnega za let, upoštevajo:

1.

gorivo za vožnjo po tleh;

2.

gorivo za potovanje;

3.

rezervno gorivo, ki ga sestavljajo:

(i)

gorivo za izredne razmere;

(ii)

nadomestno gorivo, če se zahteva nadomestno namembno letališče; (to ne izključuje izbire odhodnega letališča za nadomestno namembno letališče);

(iii)

zadnja rezerva goriva; in

(iv)

dodatno gorivo, če to zahteva vrsta operacije (npr. ETOPS); in

4.

posebno gorivo, če ga zahteva vodja zrakoplova.

(d)

Operator zagotovi, da postopki ponovnega načrtovanja med letom za izračun uporabnega goriva, ki se zahtevajo, če se mora let nadaljevati po zračni poti ali do namembnega letališča, ki prvotno ni bilo predvideno, vključujejo:

1.

gorivo za potovanje za preostali del leta;

2.

rezervno gorivo, ki ga sestavljajo:

(i)

gorivo za izredne razmere;

(ii)

nadomestno gorivo, če se zahteva nadomestno namembno letališče (to ne izključuje izbire odhodnega letališča za nadomestno namembno letališče);

(iii)

zadnja rezerva goriva; in

(iv)

dodatno gorivo, če to zahteva vrsta operacije (npr. ETOPS); in

3.

posebno gorivo, če ga zahteva vodja zrakoplova.

OPS 1.260

Prevoz oseb z omejeno mobilnostjo

(a)

Operator določi postopke za prevoz oseb z omejeno mobilnostjo (PRM).

(b)

Operator zagotovi, da se PRM ne dodelijo sedeži in da ne sedijo na sedežih, kjer bi njihova prisotnost lahko:

1.

ovirala posadko pri njihovih nalogah;

2.

ovirala dostop do reševalne opreme; ali

3.

ovirala evakuacijo letala v sili.

(c)

Vodjo zrakoplova je treba obvestiti o predvidenem prevozu PRM na letalu.

OPS 1.265

Prevoz nesprejemljivih potnikov, deportirancev ali oseb v priporu

Operator določi postopke za prevoz nesprejemljivih potnikov, deportirancev ali oseb v priporu, da zagotovi varnost letala in vseh oseb na njem. Vodjo zrakoplova je treba obvestiti o predvidenem prevozu prej navedenih oseb.

OPS 1.270

Shranjevanje prtljage in tovora

(Glej Dodatek 1 k OPS 1.270)

(a)

Operator določi postopke za zagotovitev, da se v potniško kabino sprejme samo takšna ročna prtljaga, ki se lahko ustrezno in varno shrani.

(b)

Operator določi postopke za zagotovitev, da se vsa prtljaga in tovor na letalu, ki bi lahko, če bi se premaknila, povzročila poškodbe oseb ali materialno škodo ali ovirala prehode in izhode, shranita v prtljažnike, ki so zasnovani tako, da preprečujejo premikanje.

OPS 1.275

Namerno puščen prazen prostor

OPS 1.280

Razporeditev potnikov po sedežih

Operator določi postopke za zagotovitev, da potniki sedijo na mestih, kjer lahko pri zahtevani evakuaciji v sili najbolje pomagajo in ne ovirajo evakuacije iz letala.

OPS 1.285

Dajanje navodil potnikom

Operator zagotovi, da:

(a)

Splošno

1.

Potniki dobijo ustna navodila v zvezi z varnostnimi zadevami. Posamezni deli navodil ali navodila v celoti se lahko zagotovijo z avdio-vizualno predstavitvijo.

2.

Potnikom se zagotovijo kartoni z varnostnimi navodili, na katerih je v obliki slikovnih navodil prikazana uporaba reševalne opreme in izhodov, ki bi jih potniki lahko uporabili.

(b)

Pred vzletom

1.

Potniki, če je ustrezno, dobijo navodila v zvezi z naslednjimi zadevami:

(i)

predpisi o kajenju;

(ii)

zravnanje naslonjala sedeža in zložitev mizice;

(iii)

razmestitev izhodov v sili;

(iv)

razmestitev in uporaba talnih označb najbližje poti pobega;

(v)

shranjevanje ročne prtljage;

(vi)

omejitev uporabe prenosnih elektronskih naprav; in

(vii)

razmestitev in vsebina kartona z varnostnimi navodili; in

2.

Potnikom se zagotovi prikaz naslednjega:

(i)

uporaba varnostnih pasov in/ali ramenskih varnostnih pasov, vključno z načinom njihovega pripenjanja in/ali odpenjanja;

(ii)

razmestitev in uporaba kisikove opreme, če se zahteva (glej OPS 1.770 in OPS 1.775). Potniki morajo biti tudi seznanjeni s tem, da morajo med uporabo kisika ugasniti vse vrste tobačnih izdelkov; in

(iii)

s krajem nahajanja in uporabo rešilnih jopičev, če se zahtevajo (glej OPS 1.825).

(c)

Po vzletu

1.

Potnike je treba spomniti na naslednje, če je ustrezno:

(i)

predpisi o kajenju; in

(ii)

uporabo varnostnih pasov in/ali ramenskih varnostnih pasov, vključno z varnostnimi prednostmi, če je varnostni pas med sedenjem pripet ne glede na osvetlitev znaka za varnostni pas.

(d)

Pred pristankom

1.

Potnike je treba spomniti na naslednje, če je ustrezno:

(i)

predpisi o kajenju;

(ii)

uporabo varnostnih pasov in/ali ramenskih varnostnih pasov;

(iii)

zravnanje naslonjala sedeža in zložitev mizice;

(iv)

ponovno shranitev ročne prtljage; in

(v)

omejitve uporabe prenosnih elektronskih naprav.

(e)

Po pristanku

1.

Potnike je treba spomniti na naslednje, če je ustrezno:

(i)

predpisi o kajenju; in

(ii)

uporabo varnostnih pasov in/ali ramenskih varnostnih pasov.

(f)

V primeru nevarnosti med letom je treba potnike poučiti o takšnih reševalnih ukrepih, ki ustrezajo okoliščinam.

OPS 1.290

Priprava leta

(a)

Operator zagotovi, da se za vsak predviden let pripravi operativni načrt leta.

(b)

Vodja zrakoplova ne začne leta, dokler se ne prepriča, da:

1.

je letalo plovno;

2.

se letalo ne uporablja v nasprotju z določbami s Seznama dovoljenih odstopanj od konfiguracije (CDL);

3.

so v skladu s poddeloma K in L na voljo instrumenti in oprema, ki se zahtevajo za predvideni let;

4.

instrumenti in oprema delujejo, razen kot predvideva MEL;

5.

so na voljo tisti deli operativnega priročnika, ki se zahtevajo za izvedbo leta;

6.

so na letalu dokumenti, dodatne informacije in obrazci, ki morajo biti na voljo v skladu z OPS 1.125 in OPS 1.135;

7.

so na voljo najnovejši zemljevidi, karte in s tem povezana dokumentacija ali enakovredni podatki, potrebni za predvideno operacijo, vključno z vsemi preusmeritvami, ki se utemeljeno lahko pričakujejo. Sem spadajo vse pretvorbene tabele, potrebne za pomoč pri operacijah, pri katerih je treba uporabiti višine, nadmorske višine in nivoje letenja v metrih;

8.

so na voljo ustrezne zemeljske zmogljivosti in službe, ki se zahtevajo za načrtovani let;

9.

se pri načrtovanem letu lahko upoštevajo določbe iz operativnega priročnika glede zahtevanega goriva, olja in kisika, najmanjših varnih višin letenja, letaliških operativnih minimumov in razpoložljivosti nadomestnih letališč, če se zahtevajo;

10.

je tovor pravilno razporejen in dobro zavarovan;

11.

je masa letala na začetku vzletnega zaleta takšna, da se let lahko izvede v skladu s poddeli F do I, kot je ustrezno; in

12.

se lahko poleg omejitev iz predhodnih pododstavkov (9) in (11) upoštevajo vse operativne omejitve.

OPS 1.295

Izbira letališč

(a)

Operator pri načrtovanju leta določi postopke za izbiro namembnih in/ali nadomestnih letališč v skladu z OPS 1.220.

(b)

Operator mora izbrati in v operativnem načrtu leta navesti nadomestno vzletno letališče, če zaradi vremenskih ali zmogljivostnih razlogov vrnitev na odhodno letališče ne bi bila mogoča. Nadomestno vzletno letališče, mora biti v okviru:

1.

pri dvomotornih letalih bodisi:

(i)

ene ure letenja pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem, določeni v skladu z AFM v brezvetrju, pri standardnih pogojih in dejanski vzletni masi; ali

(ii)

preusmeritvenega časa ETOPS, ki je odobren operatorju, ob upoštevanju vseh omejitev iz MEL, vendar največ do dve uri pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem, ki se določi v skladu z AFM v brezvetrju, pri standardnih pogojih, na podlagi dejanske vzletne mase, za letala in osebje, ki imajo odobritev za ETOPS; ali

2.

dveh ur letenja pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem, določeni v skladu z AFM v brezvetrju, pri standardnih pogojih in dejanski vzletni masi za tri- in štirimotorna letala; in

3.

če AFM ne vsebuje potovalne hitrosti z enim nedelujočim motorjem, je treba pri izračunu uporabiti hitrost, ki se doseže s preostalim motorjem oziroma motorji pri največji stalni moči.

(c)

Operator mora izbrati vsaj eno nadomestno namembno letališče za vsak let po pravilih IFR, razen če:

1.

sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(i)

načrtovani let od vzleta do pristanka ne bo trajal več kot šest ur; in

(ii)

na namembnem letališču sta na voljo dve uporabni ločeni vzletno-pristajalni stezi, ustrezna vremenska poročila ali napovedi za namembno letališče ali katera koli njuna kombinacija pa kažejo, da bo ves čas od ene ure pred do ene ure po predvidenem času prihoda na namembno letališče baza oblakov na višini vsaj 2 000 ft ali višini kroženja + 500 ft, kar je več, vidljivost pa bo znašala vsaj pet km;

ali

2.

če je namembno letališče izolirano in ni na voljo ustreznega nadomestnega namembnega letališča.

(d)

Operator mora izbrati dve nadomestni namembni letališči;

1.

če ustrezna vremenska poročila ali napovedi za namembno letališče ali katera koli njihova kombinacija kažejo, da bodo v času od eno uro pred do eno uro po predvidenem času prihoda vremenski pogoji pod veljavnimi minimumi za načrtovanje; ali

2.

na voljo ni meteoroloških podatkov.

(e)

Operator navede vsa zahtevana nadomestna letališča v operativnem načrtu leta.

OPS 1.297

Minimumi za načrtovanje letov po pravilih IFR

(a)

Minimumi za načrtovanje nadomestnih vzletnih letališč. Operator ne izbere letališča za nadomestno vzletno letališče, razen če kažejo ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija, da bodo v času od ene ure pred do ene ure po predvidenem času prihoda na letališče vremenski pogoji enakovredni ali nad veljavnimi minimumi za pristajanje iz OPS 1.225. Bazo oblakov je treba upoštevati, če so na voljo samo nenatančni in/ali krožni prileti. Treba je upoštevati vse omejitve za operacije z enim nedelujočim motorjem.

(b)

Minimumi za načrtovanje namembnih in nadomestnih namembnih letališč. Operator izbere namembno letališče in/ali nadomestno namembno letališče oziroma letališča samo, če ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija kažejo, da bodo v času od ene ure pred do ene ure po predvidenem času prihoda na letališče vremenski pogoji enakovredni veljavnim minimumom za načrtovanje ali nad njimi, kot sledi:

1.

minimumi za načrtovanje za namembna letališča, razen za izolirana namembna letališča:

(i)

RVR/vidljivost v skladu z OPS 1.225; in

(ii)

za nenatančni ali krožni prilet baza oblakov na višini MDH ali nad njo; in

2.

minimumi za načrtovanje za nadomestno namembno letališče oziroma letališča in izolirana namembna letališča morajo biti v skladu s spodaj navedeno tabelo 1:

Tabela 1

Minimumi za načrtovanje – Nadomestna rutna letališča in nadomestna namembna letališča – Izolirana namembna letališča

Vrsta prileta

Minimumi za načrtovanje

Cat II in III

Cat I (opomba 1)

Cat I

Nenatančni (opombi 1 in 2)

Nenatančni

Nenatančni (opombi 1 in 2) in dodatno 200 ft/1 000 m

Krožni

Krožni (opombi 2 in 3)

Opomba 1:

RVR.

Opomba 2:

Faza oblakov mora biti na višini MDH ali nad njo.

Opomba 3:

Vidljivost.

(c)

Minimumi za načrtovanje nadomestnih rutnih letališč. Operator ne izbere letališča za nadomestno rutno letališče, razen če kažejo ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija, da bodo v času od ene ure pred do ene ure po predvidenem času prihoda na letališče vremenski pogoji enakovredni minimumom za načrtovanje v skladu s predhodno tabelo 1 ali nad njimi.

(d)

Minimumi za načrtovanje nadomestnih rutnih ETOPS letališč. Operator ne izbere letališča za nadomestno rutno ETOPS letališče, razen če kažejo ustrezna vremenska poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija, da bodo v času od ene ure pred do ene ure po predvidenem času prihoda na letališče vremenski pogoji enakovredni minimumom za načrtovanje v skladu s tabelo 2, spodaj, ali nad njimi in v skladu z odobritvijo operatorja za ETOPS.

Tabela 2

Minimumi za načrtovanje – ETOPS

Vrsta prileta

Minimumi za načrtovanje

(zahtevani RVR/ vidljivost in baza oblakov, če je ustrezno)

Letališče z

 

vsaj 2 ločenima postopkoma za prilet na podlagi 2 ločenih sredstev, ki se uporabljata za 2 ločeni vzletno-pristajalni stezi.

vsaj 2 ločenima postopkoma za prilet na podlagi 2 ločenih sredstev, ki se uporabljata za 1 vzletno-pristajalno stezo,

ali

vsaj enim postopkom za prilet na podlagi 1 sredstva, ki se uporablja za 1 vzletno-pristajalno stezo.

Natančni prilet Cat II, III (ILS, MLS)

Minimumi za natančni prilet Cat I

Minimumi za nenatančni prilet

Natančni prilet Cat I (ILS, MLS)

Minimumi za nenatančni prilet

Minimumi za krožni ali, če ni na voljo, nenatančni prilet in dodatno 200 ft/1 000 m

Ne- natančni prilet

Nižji od minimuma za nenatančni prilet z dodatkom 200 ft/1 000 m ali od minimuma za krožni prilet

Višji od minimumov za krožni prilet ali od minimumov za nenatančni prilet z dodatkom 200 ft/1 000 m

Krožni prilet

Minimumi za krožni prilet

OPS 1.300

Predložitev ATS načrta leta

Operator zagotovi, da se let ne začne, če niso bili predloženi ATS načrt leta ali ustrezne informacije, da se po potrebi lahko aktivirajo alarmne službe.

OPS 1.305

Polnjenje/praznjenje rezervoarjev za gorivo medtem, ko so potniki na letalu, njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem

(Glej Dodatek 1 k OPS 1.305)

Operator zagotovi, da se rezervoarjev letala ne polni/prazni z gorivom Avgas ali gorivom široke frakcije ‚wide-cut‘ (npr. Jet-B ali enakovrednim gorivom) ali kadar se lahko pojavi zmes teh vrst goriva, medtem ko so potniki na letalu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem. V vseh drugih primerih je treba sprejeti previdnostne ukrepe, na letalu pa mora biti ustrezno usposobljeno osebje, ki je pripravljeno začeti in usmerjati evakuacijo letala na najlažje izvedljiv in najhitrejši razpoložljiv način.

OPS 1.307

Polnjenje/praznjenje rezervoarjev z gorivom široke frakcije ‚wide-cut‘

Operator določi postopke za polnjenje/praznjenje rezervoarjev z gorivom široke frakcije ‚wide-cut‘ (npr. Jet B ali enakovredno gorivo), če se to zahteva.

OPS 1.308

Odmik in vleka

(a)

Operator zagotovi, da so vsi postopki za odmik in vleko v skladu z ustreznimi letalskimi standardi in postopki.

(b)

Operator zagotovi, da se namestitev letal pred vožnjo po tleh in po njej ne izvaja z vleko brez vlečnega droga, razen če:

1.

letalo varuje pred poškodbo krmilnega mehanizma na nosnem kolesu zaradi vleke brez vlečnega droga njegova lastna konstrukcija; ali

2.

če je zagotovljen sistem/postopek za opozorilo letalske posadke, da se je takšna poškodba lahko zgodila ali se je zgodila; ali

3.

če je vlečno vozilo brez vlečnega droga zasnovano tako, da se prepreči poškodovanje določenega tipa letala.

OPS 1.310

Člani posadke na svojih mestih

(a)

Člani letalske posadke

1.

Med vzletom in pristankom so vsi člani letalske posadke, ki se zahtevajo za delo v pilotski kabini, na svojem mestu.

2.

V vseh drugih fazah leta ostati vsi člani letalske posadke, ki se zahtevajo za delo v pilotski kabini, ostanejo na svojih mestih, razen če jih morajo zapustiti zaradi izvajanja nalog v zvezi z operacijo ali zaradi fizioloških potreb in če je ves čas pri letalskih komandah vsaj en ustrezno usposobljen pilot.

3.

Vsi člani letalske posadke, ki se zahtevajo za delo v pilotski kabini, so pozorni v vseh fazah leta. V primeru nepozornosti se uporabijo ustrezni protiukrepi. V primeru nepričakovane preutrujenosti se lahko uporabi postopek nadzorovanega počitka, ki ga organizira vodja zrakoplova, če to dopušča delovna obremenitev. Takšen nadzorovani počitek se ne sme v nobenem primeru šteti za sestavni del počitka pri izračunu omejitev letalskega delovnega časa niti se ne sme uporabiti za upravičevanje katerega koli delovnega časa.

(b)

Člani kabinskega osebja. V kritičnih fazah leta v vseh nadstropjih, kjer so potniki, vsi zahtevani člani kabinskega osebja sedijo na svojih dodeljenih mestih.

OPS 1.315

Pomožna sredstva za evakuacijo v sili

Operator določi postopke za zagotovitev, da so pomožna sredstva za evakuacijo v sili, ki se samodejno odprejo, pred vožnjo po tleh, vzletom in pristankom in kadar je to varno in izvedljivo, pripravljena za uporabo.

OPS 1.320

Sedeži, varnostni pasovi in ramenski varnostni pasovi

(a)

Člani posadke

1.

Vsi člani posadke so med vzletom in pristankom, in kadar se zdi potrebno vodji zrakoplova zaradi varnosti, ustrezno pripeti z vsemi razpoložljivimi varnostnimi in ramenskimi varnostnimi pasovi.

2.

V drugih fazah leta imajo vsi člani letalske posadke v pilotski kabini, medtem ko so na svojem mestu, svoje varnostne pasove zapete.

(b)

Potniki

1.

Vodja zrakoplova pred vzletom in pristankom ter med vožnjo po tleh in kadar je po njegovem mnenju to zaradi varnosti potrebno, zagotovi, da so vsi potniki na letalu na svojih sedežih ali ležiščih s pravilno zapetimi varnostnimi pasovi ali, če so na voljo, ramenskimi varnostnimi pasovi.

2.

Operator predvidi, vodja zrakoplova pa zagotovi, da se več oseb na enem letalskem sedežu dovoli samo za določene sedeže, na katerih lahko sedita odrasla oseba in dojenček, ki je ustrezno zavarovan z dodatnim pasom za dojenčka ali drugo zadrževalno napravo.

OPS 1.325

Zavarovanje potniške kabine in kuhinje (kuhinj) na letalu

(a)

Operator določi postopke za zagotovitev, da so pred vožnjo po letaliških manevrskih površinah, vzletom in pristankom vsi izhodi in poti pobega prehodni.

(b)

Vodja zrakoplova zagotovi, da je pred vzletom in pristankom ter kadar meni, da je to potrebno zaradi varnosti, vsa oprema in prtljaga ustrezno zavarovana.

OPS 1.330

Dostopnost reševalne opreme

Vodja zrakoplova zagotovi, da je ustrezna reševalna oprema zlahka dostopna za takojšnjo uporabo.

OPS 1.335

Kajenje na letalu

(a)

Vodja zrakoplova zagotovi, da se nikomur ne dovoli kajenja:

1.

kadar meni, da je to potrebno zaradi varnosti;

2.

ko je letalo na zemlji, razen če ni posebej dovoljeno v skladu s postopki iz operativnega priročnika;

3.

zunaj označenih območij za kajenje, v prehodu (prehodih) in stranišču (straniščih);

4.

v prostoru za tovor in/ali drugih prostorih, kjer se prevaža tovor, ki ni shranjen v ognjevarni embalaži ali pokrit z ognjevarnim platnom; in

5.

v tistih delih kabine, kamor se dovaja kisik.

OPS 1.340

Meteorološki pogoji

(a)

Na letu po pravilih IFR vodja zrakoplova ne:

1.

začne vzleta; niti

2.

ne nadaljuje leta prek točke, od katere se pri ponovnem načrtovanju med letom uporablja popravljeni načrt leta, če niso na voljo podatki, ki kažejo, da bodo pričakovani vremenski pogoji na namembnem in/ali zahtevanem nadomestnem letališču oziroma letališčih iz OPS 1.295 enakovredni minimumom za načrtovanje iz OPS 1.297 ali nad njimi.

(b)

Pri letu po pravilih IFR vodja zrakoplova leta ne nadaljuje prek:

1.

točke odločitve, če uporablja postopek točke odločitve; ali

2.

vnaprej določene točke, če se uporablja postopek vnaprej določene točke, če niso na voljo podatki, ki kažejo, da bodo pričakovani vremenski pogoji na namembnem in/ali zahtevanem nadomestnem letališču oziroma letališčih iz OPS 1.295 enakovredni veljavnim letališkim operativnim minimumom iz OPS 1.225 ali nad njimi.

(c)

Pri letu po pravilih IFR vodja zrakoplova leta ne nadaljuje proti načrtovanemu namembnemu letališču, če niso na voljo podatki, ki kažejo, da bodo v času predvidenega prihoda vremenski pogoji na namembnem letališču ali vsaj enem nadomestnem namembnem letališču enakovredni veljavnim letališkim operativnim minimumom za načrtovanje ali nad njimi.

(d)

Pri letu po pravilih VFR vodja zrakoplova ne začne vzleta, če najnovejša meteorološka poročila ali kombinacija najnovejših poročil in napovedi ne kažejo, da bodo meteorološki pogoji na zračni poti ali tistem delu zračne poti, ki ga je treba preleteti po pravilih VFR, ob ustreznem času takšne, da bodo omogočile upoštevanje teh pravil.

OPS 1.345

Led in drugi kontaminanti — postopki na zemlji

(a)

Operator določi postopke, ki se izvajajo, ko je potrebno letalo oziroma letala na letališču razledeniti in preprečiti njegovo oziroma njihovo zaledenitev ter opraviti s tem povezane preglede.

(b)

Vodja zrakoplova ne začne vzleta, če niso zunanje površine brez vseh nanosov, ki bi lahko škodljivo vplivali na zmogljivost in/ali vodljivost letala, razen v skladu z letalskim priročnikom letala.

OPS 1.346

Led in drugi kontaminanti — postopki v letu

(a)

Operator določi postopke za lete v pričakovanih ali v dejanskih pogojih zaledenitve.

(b)

Vodja zrakoplova ne začne leta niti ne leti namerno v pričakovane ali dejanske pogoje zaledenitve, če letalo ni certificirano in opremljeno za obvladovanje takšnih pogojev.

OPS 1.350

Zaloga goriva in olja

Vodja zrakoplova ne začne leta, če se ne prepriča, da je na letalu vsaj načrtovana količina goriva in olja za varno izvedbo leta ob upoštevanju pričakovanih operativnih pogojev.

OPS 1.355

Pogoji za vzlet

Vodja zrakoplova se mora pred začetkom vzleta prepričati, da po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na letališču in stanje vzletno-pristajalne steze, ki jo namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega vzleta in odhoda.

OPS 1.360

Uporaba minimumov za vzlet

Vodja zrakoplova se mora pred začetkom vzleta prepričati, da sta RVR ali vidljivost v smeri vzleta letala enakovredna ali boljša od veljavnega minimuma.

OPS 1.365

Najmanjše višine letenja

Vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, ne sme leteti pod navedenimi najmanjšimi višinami letenja, razen če je to potrebno zaradi vzleta ali pristanka.

OPS 1.370

Simulirane neobičajne situacije med letom

Operator določi postopke za zagotovitev, da se nenaravne ali izredne situacije, ki zahtevajo uporabo nekaterih ali vseh postopkov v neobičajnih razmerah ali v sili in simulacijo IMC z umetnimi sredstvi, med leti v komercialnem zračnem prevozu ne simulirajo.

OPS 1.375

Upravljanje z gorivom med letom

(Glej Dodatek 1 k OPS 1.375)

(a)

Operator določi postopek, da zagotovi preverjanje in upravljanje z gorivom med letom.

(b)

Vodja zrakoplova zagotovi, da količina preostalega uporabnega goriva na letu, ni manjša od količine goriva, ki se zahteva za nadaljevanje leta do letališča, na katerem je mogoč varen pristanek, pri čemer mora ostati končna rezerva goriva.

(c)

Vodja zrakoplova razglasi nevarnost, če se izračuna, da bo ob pristanku količina uporabnega goriva manjša od zahtevane končne rezerve goriva.

OPS 1.380

Namerno puščen prazen prostor

OPS 1.385

Uporaba dodatnega kisika

Vodja zrakoplova zagotovi, da člani letalske posadke, ki opravljajo naloge, pomembne za varno operacijo letala med letom, uporabijo dodatni kisik vedno, ko višina kabine preseže 10 000 ft za več kot 30 minut in ko višina kabine preseže 13 000 ft.

OPS 1.390

Kozmično sevanje

(a)

Operator upošteva izpostavljenost kozmičnemu sevanju vseh članov posadke med letom pri opravljanju njihovih nalog (vključno z razporejanjem) in sprejme za osebje, za katero je verjetno, da bo izpostavljeno več kot 1 mSv na leto, naslednje ukrepe:

1.

oceni njihovo izpostavljenost;

2.

ocenjeno izpostavljenost upošteva pri organiziranju delovnih razporedov z namenom zmanjšati odmerke zelo izpostavljenih članov posadke;

3.

zadevne člane posadke seznani z zdravstvenim tveganjem, ki ga vključuje njihovo delo;

4.

zagotovi, da delovni razporedi za članice osebja, potem ko so obvestile operatorja o svoji nosečnosti, zagotavljajo za zarodek tako nizek odmerek, kot ga je razumno mogoče doseči, in zagotovi, da odmerek v preostalem času nosečnosti v nobenem primeru ne preseže 1 mSv;

5.

zagotovi, da se vodi individualna evidenca za tiste člane osebja, za katere je verjetno, da bodo zelo izpostavljeni. O teh izpostavljenostih je treba posameznike obveščati vsako leto in tudi takrat, ko zapustijo operatorja.

(b)

1.

Operator ne uporablja letala na višini nad 15 000 m (49 000 ft), če oprema iz OPS 1.680 ne deluje ali če se ne upošteva postopek iz OPS 1.680.

2.

Vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, začne spuščanje, takoj ko je možno, če se mejne vrednosti stopenj odmerkov kozmičnega sevanja iz operativnega priročnika presežejo.

OPS 1.395

Zaznavanje bližine zemlje

Če član letalske posadke ali sistem za opozarjanje na bližino zemlje zazna neprimerno bližino zemlje, zagotovi vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, takojšen začetek izvajanja korektivnih ukrepov za vzpostavitev varnih pogojev letenja.

OPS 1.398

Uporaba sistema za izogibanje trčenj v zraku (ACAS)

Operator določi postopke za zagotovitev, da:

(a)

Se ACAS, če je vgrajen in deluje, med letom uporablja tako, da omogoča podajanje navodil za izogib (Resolution Advisories (RA)), razen če to ne bi bilo primerno v obstoječih pogojih.

(b)

Ko ACAS zazna neprimerno bližino do drugega zrakoplova (RA), zagotovi vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, začetek takojšnjega izvajanja korektivnih ukrepov za vzpostavitev varnega razdvajanja, razen če je bil vsiljivec odkrit vizualno in je bilo ugotovljeno, da ne ogroža letala.

OPS 1.400

Pogoji pri priletu in pristanku

Vodja zrakoplova se mora pred začetkom prileta za pristanek prepričati, da glede na razpoložljive podatke vreme na letališču in stanje vzletno-pristajalne steze, ki jo namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega prileta, pristanka ali neuspelega prileta, ob upoštevanju zmogljivostnih podatkov iz operativnega priročnika.

OPS 1.405

Začetek in nadaljevanje prileta

(a)

Vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, lahko začne instrumentalni prilet ne glede na javljeno RVR/vidljivost, vendar pa prileta ne sme nadaljevati prek zunanjega označevalnika ali enakovrednega položaja, če sta javljeni RVR/vidljivost manjša od veljavnih minimumov.

(b)

Če RVR ni na voljo, se vrednosti RVR lahko dobijo s pretvorbo javljene vidljivosti v skladu z Dodatkom 1 k OPS 1.430, pododstavek (h).

(c)

Če se po prečkanju zunanjega označevalnika ali enakovrednega položaja v skladu s predhodnim pododstavkom (a) javljeni RVR/vidljivost znižata pod veljavni minimum, se prilet lahko nadaljuje do DA/H ali MDA/H.

(d)

Če ni zunanjega označevalnika ali enakovrednega položaja, se vodja zrakoplova ali pilot, kateremu je bilo zaupano vodenje leta, odloči, da prilet nadaljuje ali opusti, preden se v delu končnega prileta spusti pod 1 000 ft nad letališčem. Če je MDA/H na višini 1 000 ft nad letališčem ali višje, določi operator za vsak postopek prileta višino, pod katero se prilet ne sme nadaljevati, če sta RVR/vidljivost manjša od veljavnih minimumov.

(e)

Prilet se lahko nadaljuje pod DA/H ali MDA/H in pristanek se lahko zaključi, če so pri DA/H ali MDA/H zahtevane vizualne reference vzpostavljene in ohranjane.

(f)

RVR cone dotika z zemljo je vedno kontrolni. Kontrolna sta tudi RVR sredine in konca vzletno-pristajalne steze, če sta javljena in ustrezna. Najmanjša vrednost RVR za sredino vzletno-pristajalne steze znaša 125 m ali RVR, ki se zahteva za cono dotika z zemljo, če je manjši, in 75 m za konec vzletno-pristajalne steze. Za letala, opremljena s sistemom za vodenje ali nadzorovanje izteka, znaša najmanjša vrednost RVR za sredino vzletno-pristajalne steze 75 m.

Opomba: ‚Ustrezen‘ v tem kontekstu pomen tisti del vzletno-pristajalne steze, ki se uporablja v fazi pristajanja pri veliki hitrosti, vse do hitrosti približno 60 vozlov.

OPS 1.410

Operativni postopki — Višina prečkanja praga

Operator mora določiti operativne postopke, ki so zasnovani tako, da zagotavljajo, da letalo, ki se uporablja za izvajanje natančnih priletov, prečka prag na varni višini, pri čemer je v konfiguraciji in položaju za pristanek.

OPS 1.415

Dnevnik potovanja

Vodja zrakoplova zagotovi, da se izpolni dnevnik potovanja.

OPS 1.420

Poročanje o dogodkih

(a)

Izrazje

1.

Incident. Dogodek, ki ni nesreča ter je povezan z operacijo zrakoplova in vpliva ali bi lahko vplival na varnost operacije.

2.

Resen incident. Incident, ki vključuje okoliščine, ki kažejo, da bi se skoraj zgodila nesreča.

3.

Nesreča. Dogodek, povezan z operacijo zrakoplova, ki se zgodi v času od vkrcanja na zrakoplov katere koli osebe, ki namerava leteti, do izkrcanja vseh oseb, pri čemer se:

(i)

oseba smrtno ali hudo poškoduje zaradi:

A.

tega, ker je bila na zrakoplovu;

B.

neposrednega stika s katerim koli delom zrakoplova, vključno z deli, ki so odpadli od zrakoplova; ali

C.

neposredne izpostavljenosti reaktivnemu pišu; razen če so poškodbe posledica naravnih vzrokov, če jih povzroči oseba sama ali ji jih povzročijo druge osebe, ali če so poškodovani slepi potniki, ki se skrivajo zunaj prostorov, ki so sicer namenjeni potnikom in posadki; ali

(ii)

zrakoplov utrpi poškodbe ali konstrukcijsko okvaro, ki škodljivo vpliva na konstrukcijsko trdnost, zmogljivost ali letalne značilnosti zrakoplova, in ponavadi zahteva večja popravila ali zamenjavo poškodovanih sestavnih delov; razen okvar in poškodb motorjev, če je poškodba omejena na motor, njegov okrov ali dodatno opremo, ali poškodb, omejenih na propelerje, konce kril, antene, pnevmatike, zavore, obloge, manjše udrtine ali luknje v oplatah zrakoplova; ali

(iii)

zrakoplov je pogrešan ali popolnoma nedostopen.

(b)

Poročanje o incidentih. Operator določi postopke za poročanje o incidentih, pri čemer upošteva spodaj opisane odgovornosti in okoliščine, opisane v spodnjem pododstavku (d).

1.

V OPS 1.085(b) so navedene odgovornosti članov posadke za poročanje o incidentih, ki ogrozijo ali bi lahko ogrozili varnost operacije.

2.

Vodja zrakoplova ali operator predložita Organu poročilo o vseh incidentih, ki so ogrozili ali bi lahko ogrozili varnost operacije.

3.

Poročila je treba oddati v 72 urah po ugotovitvi incidenta, razen če tega ne preprečujejo izredne okoliščine.

4.

Vodja zrakoplova zagotovi, da se vse znane ali domnevne tehnične napake in vse prekoračitve tehničnih omejitev, ki se pojavijo v času njegove odgovornosti za let, zabeležijo v tehnični knjigi zrakoplova. Če pomanjkljivosti ali prekoračitve tehničnih omejitev ogrozijo ali bi lahko ogrozile varnost operacije, mora vodja zrakoplova pričeti postopek predložitve poročila Organu v skladu s predhodnim odstavkom (b)(2).

5.

Če gre za incidente, o katerih se poroča v skladu s predhodnimi pododstavki (b)(1), (b)(2) in (b)(3), ki so posledica kakršne koli okvare, napake ali odpovedi letala, njegove opreme ali katerega koli kosa zemeljske podporne opreme, ali povezani z njimi, ki škodljivo vplivajo ali bi lahko škodljivo vplivali na stalno plovnost letala, mora operator hkrati z oddajo poročila Organu obvestiti tudi organizacijo, odgovorno za konstrukcijo, ali dobavitelja ali, če je ustrezno, organizacijo, odgovorno za stalno plovnost.

(c)

Poročanje o nesrečah in resnih incidentih.

Operator določi postopke za poročanje o nesrečah in resnih incidentih, pri čemer upošteva spodaj opisane odgovornosti in okoliščine, opisane v spodnjem pododstavku (d).

1.

Vodja zrakoplova obvesti operatorja o vseh nesrečah in resnih incidentih, ki se zgodijo v času njegove odgovornosti za let. Če vodja zrakoplova ni zmožen zagotoviti takšnega obvestila, to nalogo prevzamejo drugi člani posadke, če so sposobni, pri čemer se upošteva vrstni red prevzema poveljevanja, ki ga določi operator.

2.

Operator zagotovi, da so Organ v državi operatorja, najbližji Organ (če ta ni Organ v državi operatorja) in vse druge organizacije, za katere zahteva država operatorja, da se obvestijo, na najhitrejši možni način obveščeni o vseh nesrečah ali resnih incidentih, v primeru nesreče pa vsaj pred premikom letala, razen če tega ne preprečujejo izredne okoliščine.

3.

Če se zgodi nesreča ali resen incident, predloži vodja zrakoplova ali operator poročilo organu v državi operatorja v 72 urah.

(d)

Posebna poročila.

V nadaljevanju so opisani dogodki, za katere je treba uporabiti posebne postopke prijavljanja in poročanja.

1.

Incidenti v zračnem prometu. Vodja zrakoplova incident takoj prijavi pri pristojni enoti službe zračnega prometa in jo obvesti, da namerava po končanem letu predložiti poročilo o incidentu v zračnem prometu, če je bil zrakoplov med letom ogrožen zaradi:

(i)

skorajšnjega trčenja z drugo letečo napravo;

(ii)

napačnih postopkov v zračnem prometu ali pomanjkanju usklajenosti veljavnih postopkov s strani služb zračnega prometa ali letalskih posadk;

(iii)

okvare na napravah služb zračnega prometa.

Poleg tega vodja zrakoplova o incidentu obvesti tudi Organ.

2.

Navodila za izogib sistema za izogibanje trčenj v zraku. Vodja zrakoplova obvesti pristojno enoto službe zračnega prometa in predloži Organu poročilo ACAS, kadar koli je zrakoplov med letom izvedel manever po navodilu za izogib ACAS .

3.

Nevarnost trčenja s pticami

(i)

Vodja zrakoplova takoj obvesti lokalno enoto službe zračnega prometa, kadar koli opazi možno nevarnost zaradi ptic.

(ii)

Če vodja zrakoplova opazi, da je prišlo do trčenja s pticami, takoj po pristanku Organu predloži pisno poročilo o trčenju s pticami, če je zrakoplov, za katerega je odgovoren, trčil s pticami, kar je povzročilo znatno poškodbo zrakoplova ali izpad ali okvaro katere koli bistvene funkcije. Če se trčenje s pticami ugotovi, ko vodja zrakoplova ni na voljo, je za predložitev poročila odgovoren operator.

4.

Nevarnosti med letom, ko je na zrakoplovu nevarno blago. Če se med letom pojavi nevarnost in če to dopuščajo okoliščine, vodja zrakoplova obvesti pristojno enoto službe zračnega prometa o vsem nevarnem blagu na zrakoplovu. Če je bil dogodek povezan s prevozom nevarnega blaga, vodja zrakoplova po pristanku ravna tudi v skladu z zahtevami za poročanje iz OPS 1.1225.

5.

Nezakonito vmešavanje. Po dejanju nezakonitega vmešavanja na krovu zrakoplova vodja zrakoplova, v njegovi odsotnosti pa operator takoj, ko je mogoče, predloži poročilo lokalnemu Organu in Organu v državi operatorja. (Glej tudi OPS 1.1245).

6.

Srečanje s potencialno nevarnimi pogoji. Vodja zrakoplova čim prej obvesti pristojno enoto službe zračnega prometa, če se je med letom soočil s potencialno nevarnimi pogoji, kot so nepravilnosti na zemlji ali navigacijskih pripomočkov, meteorološki pojavi ali oblaki vulkanskega pepela.

OPS 1.425

Rezervirano

Dodatek 1 k OPS 1.270

Shranjevanje prtljage in tovora

Pri postopkih, ki jih določi operator za zagotovitev, da se ročna prtljaga in tovor pravilno in varno shranita, je potrebno upoštevati naslednje:

1.

vsak kos, ki se prevaža v potniški kabini, se lahko shrani samo na takšnem mestu, ki preprečuje njegovo premikanje;

2.

omejitve mase, navedene na oznakah prtljažnikov, se ne smejo prekoračiti;

3.

prtljaga se ne sme shraniti pod sedeže, razen če je sedež opremljen z zadrževalno prečko in je prtljaga takšne velikosti, da jo ta oprema lahko ustrezno zadrži;

4.

kosi prtljage se ne smejo zlagati v stranišča ali ob pregradne stene, ki jih ne morejo zadržati pred premikanjem naprej, na stran ali navzgor, razen če ni na pregradnih stenah oznaka, na kateri je navedena največja masa, ki se lahko tja postavi;

5.

prtljaga in tovor, ki se shranita v omarice, ne smeta biti prevelika, da ne preprečujeta varnega zapiranja vrat z zapahom;

6.

Prtljage in tovora se ne sme shraniti na mesto, kjer bi lahko ovirala dostop do reševalne opreme; in

7.

pred vzletom, pristankom in kadar koli so prižgane oznake za pripetje varnostnih pasov ali če se tako odredi, je treba opraviti preglede za zagotovitev, da je prtljaga zložena tam, kjer ne more ovirati evakuacije iz zrakoplova ali povzročiti poškodb, če bi padla (ali se kako drugače premaknila), kot je to ustrezno glede na fazo leta.

Dodatek 1 k OPS 1.305

Polnjenje/praznjenje rezervoarjev za gorivo med tem, ko so potniki na letalu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem

Operator mora določiti operativne postopke za polnjenje/praznjenje rezervoarjev za gorivo med tem, ko so potniki na letalu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem, da se zagotovi upoštevanje naslednjih previdnostnih ukrepov:

1.

ena ustrezno usposobljena oseba mora biti na določenem mestu med polnjenjem rezervoarjev za gorivo, medtem ko so na letalu potniki. Ta usposobljena oseba mora biti sposobna voditi postopke v sili, ki se nanašajo na protipožarno varstvo in gašenje požara, ravnanje s komunikacijsko opremo ter sprožitev in usmerjanje evakuacije;

2.

vzpostavi se dvosmerna komunikacija, ki je na voljo prek sistema za vzajemno komuniciranje ali drugih ustreznih sredstev na letalu, med zemeljskim osebjem, ki nadzoruje polnjenje, in usposobljenim osebjem na letalu;

3.

posadka, osebje in potniki morajo biti opozorjeni, da bo potekalo polnjenje/praznjenje rezervoarjev za gorivo;

4.

znaki ‚Pripnite varnostne pasove‘ morajo biti izključeni;

5.

znaki ‚PREPOVEDANO KAJENJE‘ morajo biti prižgani, skupaj z notranjo osvetlitvijo, ki omogoča poiskati izhode v sili;

6.

potniki morajo dobiti navodila, da odpnejo svoje varnostne pasove in se vzdržijo kajenja;

7.

na letalu mora biti zadostno število usposobljenega osebja, ki je pripravljeno za takojšnjo evakuacijo v sili;

8.

če se v letalu med polnjenjem/ praznjenjem rezervoarjev za gorivo zazna prisotnost hlapov goriva ali se pojavi katera koli druga nevarnost, je treba polnjenje/praznjenje rezervoarjev takoj prekiniti;

9.

tla pod izhodi, namenjenimi za evakuacijo v sili, in površine kamor se sprožijo reševalne drče, morajo biti brez ovir; in

10.

pripravi se vse potrebno za varno in hitro evakuacijo.

Dodatek 1 k OPS 1.375

Upravljanje z gorivom med letom

(a)

Preverjanje goriva med letom

1.

Vodja zrakoplova mora zagotoviti, da se med letom preverja količina goriva v rednih intervalih. Preostalo količino goriva je potrebno zabeležiti in oceniti, da se:

(i)

primerja dejanska poraba z načrtovano;

(ii)

preveri, ali preostalo gorivo zadošča za dokončanje leta; in

(iii)

ugotovi količino gorivo, ki bo predvidoma ostalo ob prihodu na namembno letališče.

2.

Ustrezne podatke o gorivu je treba zabeležiti.

(b)

Upravljanje z gorivom med letom.

1.

Če znaša po preveritvi goriva med letom izračunano gorivo, ki bo ostalo ob prihodu na namembno letališče manj, kot se zahteva za nadomestno gorivo in končno rezervo goriva, mora vodja zrakoplova pri odločitvi, ali bo let nadaljeval do namembnega letališča ali bo letalo preusmeril, upoštevati prometne in operativne pogoje, ki vladajo na namembnem letališču, preusmeritveni zračni poti do nadomestnega letališča in nadomestnem namembnem letališču, tako da bo imel pri pristanku najmanj še končno rezervo goriva.

2.

Na letu do izoliranega letališča:

Določi se zadnja možna točka preusmeritve do katerega koli razpoložljivega nadomestnega letališča na zračni poti. Preden prispe do te točke, vodja zrakoplova oceni količino goriva, ki naj bi predvidoma ostalo nad izoliranim letališčem, vremenske ter prometne in operativne pogoje, ki prevladujejo na izoliranem letališču in na katerem koli letališču na zračni poti, preden se odloči, ali bo let nadaljeval do izoliranega letališča ali pa bo letalo preusmeril do letališča na zračni poti.

PODDEL E

OPERACIJE V POGOJIH ZMANJŠANE VIDLJIVOSTI

OPS 1.430

Letališki operativni minimumi — Splošno

(Glej Dodatek 1 k OPS 1.430)

(a)

Operator za vsako letališče, ki ga namerava uporabiti, določi letališke operativne minimume, ki ne smejo biti nižji od vrednosti iz Dodatka 1. Postopek določitve teh minimumov mora biti sprejemljiv za Organ. Ti minimumi ne smejo biti nižji od minimumov, ki jih za ta letališča lahko določi država, v kateri je letališče, razen če jih država posebej odobri.

Opomba: Predhodni odstavek ne prepoveduje izračunanja minimumov za nenačrtovano nadomestno letališče med letom, če se izvede v skladu z odobrenim postopkom.

(b)

Pri določitvi letaliških operativnih minimumov, ki se bodo uporabljali za katero koli določeno operacijo, mora operator v celoti upoštevati:

1.

tip, zmogljivosti in značilnosti upravljanja letala;

2.

sestavo letalske posadke, njeno usposobljenost in izkušnje;

3.

dimenzije in značilnosti vzletno-pristajalnih stez, ki se lahko izberejo za uporabo;

4.

ustreznost in zmogljivost razpoložljivih vizualnih in nevizualnih zemeljskih sredstev;

5.

opremo, ki je na letalu na voljo za navigacijo in/ali nadzor poti leta, kot je primerno, med vzletom, priletom, ravnanjem letala, pristankom, iztekom in neuspelim priletom;

6.

ovire na območjih prileta, neuspelega prileta in začetnega vzpenjanja, ki se zahtevajo za izvedbo postopkov v izrednih razmerah in potrebna višina leta nad njimi;

7.

najmanjšo nadmorsko/relativno višino nad ovirami za postopke instrumentalnega prileta; in

8.

sredstva za določitev in poročanje o meteoroloških pogojih.

(c)

Kategorije letal iz tega poddela je treba izpeljati v skladu s postopkom iz Dodatka 2 k OPS 1.430 (c).

OPS 1.435

Izrazje

Izrazi, uporabljeni v tem poddelu, pomenijo naslednje:

1.

Kroženje. Vizualna faza instrumentalnega prileta, ki privede zrakoplov — v položaj za pristanek na vzletno-pristajalni stezi, ki ni ustrezno postavljena za neposredni prilet.

2.

Postopki pri zmanjšani vidljivosti (LVP). Postopki, ki se uporabijo na letališču, da se zagotovijo varne operacije med prileti kategorij II in III ter vzleti pri zmanjšani vidljivosti.

3.

Vzlet pri zmanjšani vidljivosti (LVTO). Vzlet, pri katerem znaša vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) manj kot 400 m.

4.

Sistem za krmiljenje letala Sistem, ki vključuje avtomatski in/ali hibridni sistem za pristajanje.

5.

Pri-okvari-pasivni sistem za krmiljenje letala. Sistem za krmiljenje letala je pri-okvari-pasiven, če okvara ne povzroči večjih težav z uravnoteženjem komand ali odmikov od poti leta ali položaja letala, vendar se pristajanje ne zaključi samodejno. Če se uporablja pri-okvari-pasivni avtomatski sistem za krmiljenje letala, po okvari pilot prevzame krmiljenje letala.

6.

Pri-okvari-operativni sistem za krmiljenje letala. Sistem za krmiljenje letala je pri-okvari-operativen, če se v primeru okvare pod opozorilno višino prilet, ravnanje in pristanek zaključijo samodejno. Avtomatski sistem za pristajanje deluje v primeru okvare kot pri-okvari- pasivni sistem.

7.

Pri-okvari-operativni hibridni sistem za pristajanje. Sistem, ki ga sestavljata primarni, pri-okvari-pasivni avtomatski sistem za pristajanje, in sekundarni, neodvisni sistem za vodenje, ki pri okvari primarnega sistema omogoči pilotu ročni zaključek pristanka.

Opomba: Značilen sekundarni neodvisni sistem za vodenje sestavljen iz nadzorovanega elektrooptičnega zaslona, ki zagotavlja vodenje, navadno v obliki prikaza ukaza, ki se lahko izmenjuje z informacijami o položaju (ali odstopanjih).

8.

Vizualni prilet. Prilet, pri katerem se bodisi del ali celoten postopek instrumentalnega prileta ne zaključi, temveč se prilet izvede na podlagi vizualne reference glede na teren.

OPS 1.440

Operacije pri zmanjšani vidljivosti — Splošna operativna pravila

(Glej Dodatek 1 k OPS 1.440)

(a)

Operator ne sme izvajati operacij kategorije II ali III, če:

1.

niso vsa zadevna letala certificirana za operacije z višino odločitve pod 200 ft ali brez višine odločitve in opremljena v skladu z zahtevami CS-AWO o operacijah v pogojih zmanjšane vidljivosti ali enakovrednimi, ki jih odobri Organ;

2.

se ne vzpostavi in izvaja ustrezen sistem za beleženje priletov in/ali uspelih in neuspelih samodejnih pristankov, da se spremlja splošna varnost operacij;

3.

operacij ne potrdi Organ;

4.

letalske posadke ne sestavljata vsaj dva pilota; in

5.

se višina odločitve ne določi z radiovišinomerom.

(b)

Operator ne izvaja vzletov pri zmanjšani vidljivosti, ko znaša RVR manj kot 150 m (letala kategorij A, B in C) ali 200 m (letala kategorije D), razen če mu to odobri Organ.

OPS 1.445

Operacije pri zmanjšani vidljivosti — Preverjanje letališč

(a)

Operator ne sme uporabljati letališča za operacije kategorije II ali III, če letališča za takšne operacije ne potrdi država, v kateri je letališče.

(b)

Operator preveri, ali so bili za letališča, na katerih namerava izvajati operacije pri zmanjšani vidljivosti, vzpostavljeni in uveljavljeni postopki za zmanjšano vidljivost (LVP).

OPS 1.450

Operacije pri zmanjšani vidljivosti — Usposabljanje in usposobljenost

(Glej Dodatek 1 k OPS 1.450)

Operator zagotovi, da pred izvedbo vzletov pri zmanjšani vidljivosti in pri operacijah kategorij II in III:

1.

vsak član letalske posadke:

(i)

konča usposabljanje in preverjanje predpisana v Dodatku 1, vključno z usposabljanjem na simulatorjih letenja do mejnih vrednosti RVR in višin odločitve, ki ustrezajo dovoljenju operatorja za operacije kategorij II/III; in

(ii)

je usposobljen v skladu z Dodatkom 1;

2.

usposabljanje in preverjanje se izvajata v skladu s podrobno določenim učnim načrtom, ki ga potrdi Organ in je vključen v operativni priročnik. To usposabljanje se izvaja poleg usposabljanja iz poddela N; in

3.

usposobljenost letalske posadke ustreza vrsti operacij in tipu letala.

OPS 1.455

Operacije pri zmanjšani vidljivosti — Operativni postopki

(Glej Dodatek 1 k OPS 1.455)

(a)

Operator mora določiti postopke in navodila, ki se uporabljajo za vzlete pri zmanjšani vidljivosti in operacije kategorij II in III. Te postopke je treba vključiti v operativni priročnik, vsebujejo pa dolžnosti članov letalske posadke med vožnjo po tleh, vzletom, priletom, ravnanjem, pristankom, iztekom in neuspelim priletom, kot je primerno.

(b)

Vodja zrakoplova se prepriča, da:

1.

so vizualne in nevizualne naprave v ustreznem stanju, preden začne vzlet pri zmanjšani vidljivosti ali prilet kategorije II ali III;

2.

so glede na informacije, prejete od služb zračnega prometa, postopki pri zmanjšani vidljivosti veljavni, preden začne vzlet pri zmanjšani vidljivosti ali prilet kategorije II ali III; in

3.

so člani posadke ustrezno usposobljeni, preden začne vzlet pri zmanjšani vidljivosti, pri kateri znaša RVR manj kot 150 m (letala kategorije A, B in C) ali 200 m (letala kategorije D) ali prilet kategorije II ali III.

OPS 1.460

Operacije pri zmanjšani vidljivosti — Minimalna oprema

(a)

Operator mora v skladu z AFM ali drugim potrjenim dokumentom v operativni priročnik vključiti podatke o minimalni opremi, ki mora uporabna na začetku izvajanja vzleta pri zmanjšani vidljivosti ali prileta kategorije II ali III.

(b)

Vodja zrakoplova se mora prepričati, da so letalo in ustrezni sistemi v letu v stanju, ki je primerno določeni operaciji, ki se bo izvedla.

OPS 1.465

Operativni minimumi za VFR lete

(Glej Dodatek 1 k OPS 1.465)

Operator zagotovi, da:

1.

Se VFR leti izvajajo v skladu s pravili vizualnega letenja in tabelo iz Dodatka 1 k OPS 1.465.

2.

Posebni VFR leti se ne začnejo izvajati, če znaša vidljivost manj kot 3 km, in se sploh ne izvajajo, če znaša vidljivost manj kot 1,5 km.

Dodatek 1 k OPS 1.430

Letališki operativni minimumi

(a)

Vzletni minimumi

1.

Splošno

(i)

Vzletni minimumi za vzlet, ki jih določi operator, morajo biti izraženi kot vidljivosti ali meje RVR, pri čemer se za vsako letališče, predvideno za uporabo, upoštevajo vsi ustrezni dejavniki in značilnosti letala. Če je treba pri odletu in/ali prisilnem pristanku videti ovire in se jim izogniti, se mora določiti dodatne pogoje (npr. bazo oblakov).

(ii)

Vodja zrakoplova ne sme začeti vzleta, če niso vremenski pogoji na odletnem letališču enakovredni ali boljše od veljavnih minimumov za pristanek na tem letališču, razen če je na voljo ustrezno letališče, ki se uporabi namesto vzletnega letališča.

(iii)

Če je javljena meteorološka vidljivost nižja od vidljivosti, ki se zahteva za vzlet, in RVR ni bil javljen, se vzlet lahko začne samo, če vodja zrakoplova lahko določi, da je RVR/vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze enakovredna ali boljša od zahtevanega minimuma.

(iv)

Če ni na voljo javljene meteorološke vidljivosti ali RVR, se vzlet lahko začne samo, če vodja zrakoplova lahko določi, da je RVR/vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze enakovredna ali boljša od zahtevanega minimuma.

2.

Vizualna referenca. Treba je izbrati vzletne minimume, ki zagotavljajo zadovoljivo vodenje za krmiljenje letala pri prekinjenem vzletu v neugodnih okoliščinah in nadaljevanje vzleta po okvari kritične pogonske enote.

3.

Zahtevani RVR/vidljivost

(i)

Za večmotorna letala, katerih zmogljivost je takšna, da v primeru okvare kritične pogonske enote na kateri koli točki vzleta bodisi lahko prekinejo ali nadaljujejo vzlet do višine 1 500 ft nad letališčem, pri čemer je let nad ovirami v okviru zahtevanih mejnih vrednosti, morajo biti vzletni minimumi, ki jih določi operator, izraženi kot vrednosti RVR/vidljivosti, ki niso nižji od vrednosti iz spodnje tabele 1, razen kot je določeno v spodnjem odstavku (4):

Tabela 1

RVR/Vidljivost za vzlet

RVR/Vidljivost za vzlet

Naprave

RVR/vidljivost

(Opomba 3)

Brez (samo podnevi)

500 m

Osvetlitev roba vzletno-pristajalne steze in/ali označitev srednje črte

250-300 m

(opombi 1 in 2)

Osvetlitev roba vzletno-pristajalne steze in srednje črte

200-250 m

(Opomba 1)

Osvetlitev roba vzletno-pristajalne steze in srednje črte ter večkratne informacije RVR

150-200 m

(opombi 1 in 4)

Opomba 1:

Višje vrednosti veljajo za letala kategorije D.

Opomba 2:

Za nočne operacije se zahtevajo vsaj luči roba in konca vzletno-pristajalne steze.

Opomba 3:

Javljena vrednost za RVR/vidljivost za začetni del vzletnega zaleta se lahko nadomesti z oceno pilota.

Opomba 4:

Zahtevana vrednost za RVR mora biti dosežena na vseh ustreznih točkah javljanja RVR, razen izjeme iz predhodne opombe 3.

(ii)

Pri večmotornih letalih z zmogljivostjo, ki v primeru okvare kritične pogonske enote ne morejo izpolniti pogojev za zmogljivost iz predhodnega pododstavka (a)(3)(i), se lahko zgodi, da morajo takoj ponovno pristati in videti ovire na območju vzleta ter se jim izogniti. Takšna letala se lahko uporabljajo glede na naslednje vzletne minimume pod pogojem, da so sposobna izpolniti veljavna merila glede višine leta nad ovirami in da okvara motorja nastopi na določeni višini. Vzletni minimumi, ki jih določi operator, morajo temeljiti na višini, od katere se lahko določi neto vzletna pot leta z enim nedelujočim motorjem. Uporabljeni minimumi za RVR ne smejo biti nižji od vrednosti iz zgornje tabele 1 ali spodnje tabele 2.

Tabela 2

Domnevna višina nad vzletno-pristajalno stezo v primeru okvare motorja v odvisnosti od RVR/vidljivosti

RVR/Vidljivost pri vzletu – pot leta

Domnevna višina nad vzletno stezo v primeru okvare motorja

RVR/Vidljivost

(opomba 2)

< 50 ft

200 m

51-100 ft

300 m

101-150 ft

400 m

151-200 ft

500 m

201-300 ft

1 000 m

> 300 ft

1 500 m

(opomba 1)

Opomba 1:

Lahko se uporabi tudi 1 500 m, če se ne more določiti pozitivna vzletna pot leta.

Opomba 2:

Javljena vrednost za RVR/vidljivost za začetni del vzletnega zaleta se lahko nadomesti z oceno pilota.

(iii)

Če javljeni RVR ali meteorološka vidljivost nista na voljo, vodja zrakoplova ne začne vzleta, če ne more določiti, da dejanski pogoji izpolnjujejo veljavne vzletne minimume.

4.

Izjeme glede na odstavek (a)(3)(i) zgoraj:

(i)

Operator lahko glede na odobritev Organa in pod pogojem, da so bile izpolnjene zahteve iz spodnjih odstavkov (A) do (E), zniža vzletne minimume na 125 m RVR (za letala kategorij A, B in C) ali 150 m RVR (za letala kategorije D), če:

A.

se izvajajo postopki pri zmanjšani vidljivosti;

B.

so prižgane luči visoke svetilnosti srednje črte vzletno-pristajalne steze v razmiku 15 m ali manj in luči roba vzletno-pristajalne steze visoke svetilnosti v razmiku 60 m ali manj;

C.

so člani letalske posadke uspešno opravili usposabljanje na simulatorju letenja;

D.

je na začetku vzletnega zaleta iz pilotske kabine na voljo 90 m vidni segment; in

E.

je bila zahtevana vrednost za RVR dosežena za vse ustrezne točke javljanja RVR.

(ii)

Glede na odobritev Organa lahko operator za letalo, ki za vzlet uporablja odobreni sistem lateralnega vodenja, zmanjša vzletne minimume na manj kot 125 m RVR (za letala kategorij A, B in C) ali 150 m (za letala kategorije D), vendar ne na manj kot 75 m, pod pogojem, da so na voljo zavarovanje vzletno-pristajalne steze in naprave, ki ustrezajo pristajalnim operacijam kategorije III.

(b)

Nenatančni prilet

1.

Minimumi sistema

(i)

Operator mora zagotoviti, da minimumi sistema za postopke nenatančnega prileta, ki temeljijo na uporabi ILS brez drsne poti (samo LLZ), VOR, NDB, SRA in VDF, niso nižji od vrednosti za MDH iz spodnje tabele 3.

Tabela 3

Minimumi sistema za sredstva pri nenatančnem priletu

Minimumi sistema naprave

Najnižji MDH

ILS (brez drsne poti – LLZ)

250 ft

SRA (zaključek pri

Formula

NM)

250 ft

SRA (zaključek pri 1 NM)

300 ft

SRA (zaključek pri 2 NM)

350 ft

VOR

300 ft

VOR/DME

250 ft

NDB

300 ft

VDF (QDM in QGH)

300 ft

2.

Najmanjša relativna višina spuščanja. Operator mora zagotoviti, da najmanjša relativna višina spuščanja pri nenatančnem priletu ni nižja od:

(i)

OCH/OCL za kategorijo letala; ali

(ii)

minimuma sistema.

3.

Vizualna referenca. Pilot ne sme nadaljevati prileta pod MDA/MDH, če ne more razločno videti in prepoznati vsaj ene od naslednjih vizualnih referenc na predvideni vzletno-pristajalni stezi:

(i)

elementov sistema priletnih luči;

(ii)

praga;

(iii)

označb praga;

(iv)

luči praga;

(v)

luči za označevanje praga;

(vi)

vizualnega kazalnika drsne strmine;

(vii)

cone dotika ali njene označbe;

(viii)

luči cone dotika;

(ix)

luči roba vzletno-pristajalne steze; ali

(x)

drugih vizualnih referenc, ki jih odobri Organ.

4.

Zahtevani RVR. Najnižji minimumi, ki jih lahko uporabi operator za nenatančne prilete; so:

Tabela 4a

RVR za nenatančni prilet – vse naprave

Minimumi za nenatančni prilet Vse naprave (opombe (1), (5), (6) in (7))

MDH

RVR/Kategorija letala

A

B

C

D

250-299 ft

800 m

800 m

800 m

1 200 m

300-449 ft

900 m

1 000 m

1 000 m

1 400 m

450- 649 ft

1 000 m

1 200 m

1 200 m

1 600 m

650 ft in višje

1 200 m

1 400 m

1 400 m

1 800 m

Tabela 4b

RVR za nenatančni prilet – vmesne naprave

Minimumi za nenatančni prilet Vmesne naprave (opombe (2), (5), (6) in (7))

MDH

RVR/Kategorija letala

A

B

C

D

250-299 ft

1 000 m

1 100 m

1 200 m

1 400 m

300-449 ft

1 200 m

1 300 m

1 400 m

1 600 m

450-649 ft

1 400 m

1 500 m

1 600 m

1 800 m

650 ft in višje

1 500 m

1 500 m

1 800 m

2 000 m

Tabela 4c

RVR za nenatančni prilet – osnovne naprave

Minimumi za nenatančni prilet Osnovne naprave (opombe (3), (5), (6) in (7))

MDH

RVR/Kategorija letala

A

B

C

D

250-299 ft

1 200 m

1 300 m

1 400 m

1 600 m

300-449 ft

1 300 m

1 400 m

1 600 m

1 800 m

450-649 ft

1 500 m

1 500 m

1 800 m

2 000 m

650 ft in višje

1 500 m

1 500 m

2 000 m

2 000 m

Tabela 4d

RVR za nenatančni prilet – Brez priletnih luči

Minimumi za nenatančni prilet Brez priletnih luči (opombe (4), (5), (6) in (7))

MDH

RVR/Kategorija letala

A

B

C

D

250-299 ft

1 000 m

1 500 m

1 600 m

1 800 m

300-449 ft

1 500 m

1 500 m

1 800 m

2 000 m

450-649 ft

1 500 m

1 500 m

2 000 m

2 000 m

650 ft in višje

1 500 m

1 500 m

2 000 m

2 000 m

Opomba 1:

Vse naprave vključujejo označbe vzletno-pristajalne steze, 720 m ali več priletnih luči HI/MI (visoke/srednje svetilnosti) ter luči roba, praga in konca vzletno-pristajalne steze. Luči morajo biti prižgane.

Opomba 2:

Vmesne naprave vključujejo označbe vzletno-pristajalne steze, 420-719 m priletnih luči HI/MI ter luči roba, praga in konca vzletno-pristajalne steze. Luči morajo biti prižgane.

Opomba 3:

Osnovne naprave vključujejo označbe vzletno-pristajalne steze, <420 m priletnih luči HI/MI, katero koli dolžino priletnih luči LI (nizke svetilnosti) ter luči roba, praga in konca vzletno-pristajalne steze. Luči morajo biti prižgane.

Opomba 4:

Naprave brez priletnih luči vključujejo označbe vzletno-pristajalne steze ter luči roba, praga in konca vzletno-pristajalne steze ali pa so sploh brez luči.

Opomba 5:

Tabele se uporabljajo samo za običajne prilete z nominalno strmino spuščanja največ 4°. Pri večjih spustnih strminah se ponavadi zahteva, da je na najmanjši višini spuščanja viden tudi vizualni kazalnik drsne strmine (npr. PAPI).

Opomba 6:

Navedeni podatki so ali javljeni RVR ali meteorološka vidljivost, pretvorjena v RVR v skladu s spodnjim pododstavkom (h).

Opomba 7:

MDH iz tabel 4a, 4b, 4c in 4d se nanaša na začetni izračun MDH. Pri izbiri danega RVR ni treba upoštevati zaokroževanja na najbližjih deset čevljev, kar se lahko stori za operativne namene, npr. pretvorba v MDA.

5.

Nočne operacije. Za nočne operacije morajo biti prižgane vsaj luči roba, praga in konca vzletno-pristajalne steze.

(c)

Natančni prilet — Operacije kategorije I

1.

Splošno. Operacija kategorije I je natančen instrumentalni prilet na podlagi ILS, MLS ali PAR z višino odločitve najmanj 200 ft in vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze najmanj 550 m.

2.

Višina odločitve. Operator mora zagotoviti, da višina odločitve, ki se uporabi za natančni prilet kategorije I, ni nižja od:

(i)

najmanjše višine odločitve iz letalskega priročnika letala (AFM), če je navedena;

(ii)

najmanjše višine, do katere se sme uporabljati sredstvo za natančni prilet brez zahtevane vizualne reference;

(iii)

OCH/OCL za kategorijo letala; ali

(iv)

200 ft.

3.

Vizualna referenca. Pilot ne sme nadaljevati prileta pod višino odločitve kategorije I, določene v skladu s predhodnim pododstavkom (c)(2), če ne more razločno videti in prepoznati vsaj enega od naslednjih vizualnih referenc za predvideno vzletno-pristajalno stezo:

(i)

elementov sistema priletnih luči;

(ii)

praga;

(iii)

označb praga;

(iv)

luči praga;

(v)

luči za označevanje praga;

(vi)

vizualnega kazalnika drsne strmine;

(vii)

cone dotika ali njene označbe;

(viii)

luči cone dotika; ali

(ix)

luči roba vzletno-pristajalne steze.

4.

Zahtevani RVR. Najnižji minimumi, ki jih operator uporabi za operacije kategorije I, so:

Tabela 5

RVR za prilet kategorije I v odvisnosti od naprav in DH

Minimum/RVR (opomba 5)

Višina odločitve (opomba 7)

Naprave/RVR (opomba 5)

Vse

(opombi 1 in 6)

Vmesne

(opombi 2 in 6)

Osnovne

(opombi 3 in 6)

Brez

(opombi 4 in 6)

200 ft

550 m

700 m

800 m

1 000 m

201-250 ft

600 m

700 m

800 m

1 000 m

251-300 ft

650 m

800 m

900 m

1 200 m

301 ft in višje

800 m

900 m

1 000 m

1 200 m

Opomba 1:

Vse naprave vključujejo označbe vzletno-pristajalne steze, 720 m ali več priletnih luči HI/MI (visoke/srednje svetilnosti) ter luči roba, praga in konca vzletno-pristajalne steze. Luči morajo biti prižgane.

Opomba 2:

Vmesne naprave vključujejo označbe vzletno-pristajalne steze, 420-719 m priletnih luči HI/MI ter luči roba, praga in konca vzletno-pristajalne steze. Luči morajo biti prižgane.

Opomba 3:

Osnovne naprave vključujejo označbe vzletno-pristajalne steze, <420 m priletnih luči HI/MI, katero koli dolžino priletnih luči LI (nizke svetilnosti) ter luči roba, praga in konca vzletno-pristajalne steze. Luči morajo biti prižgane.

Opomba 4:

Naprave brez priletnih luči vključujejo označbe vzletno-pristajalne steze ter luči roba, praga in konca vzletno-pristajalne steze ali pa so sploh brez luči.

Opomba 5:

Navedeni podatki so ali javljeni RVR ali meteorološka vidljivost, pretvorjena v RVR v skladu z odstavkom (h).

Opomba 6:

Tabela se uporablja za običajne prilete s kotom drsne strmine do vključno 4° (stopinje).

Opomba 7:

DH iz tabele 5 se nanaša na začetni izračun DH. Pri izbiri danega RVR ni treba upoštevati zaokroževanja na najbližjih deset čevljev, kar se lahko stori za operativne namene (npr. pretvorba v DA).

5.

Operacije z enim pilotom. Za operacije z enim pilotom mora operator izračunati najmanjši RVR za vse prilete v skladu z OPS 1.430 in s tem Dodatkom. RVR, ki je manjši od 800 m, ni dovoljen, razen pri uporabi ustreznega avtopilota, povezanega z ILS ali MLS, pri čemer se uporabljajo običajni minimumi. Uporabljena višina odločitve ne sme biti manjša od 1,25-kratne najmanjše višine uporabe avtopilota.

6.

Nočne operacije. Za nočne operacije morajo biti prižgane vsaj luči roba, praga in konca vzletno-pristajalne steze.

(d)

Natančni prilet — Operacije kategorije II

1.

Splošno. Operacija kategorije II je natančni instrumentalni prilet in pristanek z uporabo ILS ali MLS pri:

(i)

višini odločitve pod 200 ft, vendar ne nižje kot 100 ft; in

(ii)

vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze najmanj 300 m.

2.

Višina odločitve. Operator mora zagotoviti, da višina odločitve za operacije kategorije II ni nižja od:

(i)

najmanjše višine odločitve iz AFM, če je navedena;

(ii)

najmanjše višine, do katere se sme uporabljati sredstvo za natančni prilet brez zahtevane vizualne reference;

(iii)

OCH/OCL za kategorijo letala; ali

(iv)

višine odločitve, do katere je letalski posadki dovoljeno leteti; ali

(v)

100 ft.

3.

Vizualne reference. Pilot ne sme nadaljevati prileta pod višino odločitve za kategorijo II, določeno v skladu s predhodnim pododstavkom (d)(2), če ni vzpostavljena in ohranjena vizualna referenca, ki vključuje segment vsaj treh zaporednih luči, ki so del srednje črte priletnih luči, ali luči cone dotika, ali luči srednje črte ali luči roba vzletno-pristajalne steze ali njihova kombinacija. Ta vizualna referenca mora vključevati lateralni element talne postavitve sistema priletnih luči, tj. svetlobno prečko sistema priletnih luči ali osvetlitve praga ali pas osvetlitve cone dotika.

4.

Zahtevani RVR. Najnižji minimumi, ki jih operator uporabi za operacije kategorije II, so:

Tabela 6

RVR za prilet Cat II v odvisnosti od DH

Minimumi za kategorijo II

Višina odločitve.

Povezava avtopilota pod DH (glej opombo 1)

RVR/Kategorije letal A, B in C

RVR/Kategorija letal D

100-120 ft

300 m

300 m

(opomba 2)/350 m

121-140 ft

400 m

400 m

141 ft in višje

450 m

450 m

Opomba 1:

Navedba ‚povezava avtopilota pod DH‘ v tej tabeli pomeni stalno uporabo avtomatskega sistema za vodenje leta do višine, ki ne presega 80 % ustreznega DH. Tako lahko plovnostne zahteve, prek najmanjše višine vključitve sistema za avtomatsko vodenje leta, vplivajo na uporabljeni DH.

Opomba 2:

300 m se lahko uporabi za letala kategorije D, ki izvajajo avtomatsko pristajanje.

(e)

Natančni prilet — Operacije kategorije III

1.

Splošno. Operacije kategorije III se delijo na:

(i)

Operacije kategorije III A. Natančni instrumentalni prilet in pristanek z uporabo ILS ali MLS pri:

A.

višini odločitve pod 100 ft; in

B.

vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze najmanj 200 m.

(ii)

Operacije kategorije III B. Natančni instrumentalni prilet in pristanek z uporabo ILS ali MLS pri:

A.

višini odločitve pod 50 ft ali brez višine odločitve; in

B.

vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze pod 200 m, vendar ne manj kot 75 m.

Opomba: Če višina odločitve (DH) in vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) ne spadata v isto kategorijo, se določi na podlagi RVR, v katero kategorijo spada operacija.

2.

Višina odločitve. Za operacije, pri katerih se uporablja višina odločitve, mora operator zagotoviti, da višina odločitve ni manjša od:

(i)

najmanjše višine odločitve iz AFM, če je navedena;

(ii)

najmanjše višine, do katere se lahko uporablja sredstvo za natančni prilet brez zahtevane vizualne reference; ali

(iii)

višine odločitve, do katere je letalski posadki dovoljeno leteti.

3.

Operacije brez višine odločitve. Operacije brez višine odločitve se lahko izvajajo samo, če:

(i)

je operacija brez višine odločitve dovoljena v AFM;

(ii)

sredstvo za prilet in letališke naprave lahko podpirajo operacije brez višine odločitve; in

(iii)

če ima operator dovoljenje za izvajanje operacij CAT III brez višine odločitve.

Opomba: V primeru vzletno-pristajalnih stez CAT III se lahko predpostavi, da podpirajo operacije brez višine odločitve, razen če to ni posebej omejeno z objavo v AIP ali NOTAM.

4.

Vizualna referenca.

(i)

Pri operacijah kategorije IIIA in IIIB z uporabo pri-okvari-pasivnega sistema za krmiljenje letala pilot ne sme nadaljevati prileta pod višino odločitve, določeno v skladu s predhodnim pododstavkom (e)(2), če ni vzpostavljena in ohranjena vizualna referenca, ki vključuje segment vsaj treh zaporednih luči, ki so del srednje črte priletnih luči, ali luči cone dotika, ali luči srednje črte ali luči roba vzletno-pristajalne steze ali njihova kombinacija.

(ii)

Pri operacijah kategorije IIIB z uporabo pri-okvari-operativnega sistema za krmiljenje letala, pri katerih se uporablja višina odločitve, pilot ne sme nadaljevati prileta pod višino odločitve, določeno v skladu s predhodnim pododstavkom (e)(2), če ni vzpostavljena in ohranjena vizualna referenca, ki vključuje vsaj eno luč srednje črte.

(iii)

Pri operacijah kategorije III brez višine odločitve se pred dotikom ne zahteva vidnega stika z vzletno-pristajalno stezo.

5.

Zahtevani RVR. Najnižji minimumi, ki jih operator uporabi za operacije kategorije III, so:

Tabela 7

RVR za prilet Cat III v odvisnosti od DH in sistema za nadzorovanje/vodenje izteka

Minimumi za kategorijo III

Kategorija prileta

Višina odločitve (ft) (opomba 2)

Sistem za nadzorovanje/vodenje izteka

RVR (m)

III A

Manj kot 100 ft

Se ne zahteva

200 m

III B

Manj kot 100 ft

Pri-okvari-pasiven

150 m

(Opomba 1)

III B

Manj kot 1 524,00 cm

Pri-okvari-pasiven

125 m

III B

Manj kot 50 ft ali brez višine odločitve

Pri-okvari-operativen

75 m

Opomba 1:

Za letala, certificirana v skladu z CS-AWO o operacijah v pogojih zmanjšane vidljivosti 321(b)(3).

Opomba 2:

Redundantnost sistema za krmiljenje letala se določi na podlagi CS-AWO o operacijah v pogojih zmanjšane vidljivosti z najmanjšo certificirano višino odločitve.

(f)

Kroženje

1.

Najnižji minimumi, ki jih operator uporabi za kroženje, so:

Tabela 8

Vidljivost in MDH za kroženje v odvisnosti od kategorije letala

 

Kategorija letala

A

B

C

D

MDH

400 ft

500 ft

600 ft

700 ft

Najmanjša meteorološka vidljivost

1 500 m

1 600 m

2 400 m

3 600 m

2.

Kroženje po predpisanih rutah je sprejemljiv postopek v smislu tega odstavka.

(g)

Vizualni prilet. Operator za vizualni prilet ne sme uporabiti RVR, manjšega od 800 m.

(h)

Pretvorba javljene meteorološke vidljivosti v RVR

1.

Operator mora zagotoviti, da se pretvorba meteorološke vidljivosti v RVR ne uporabi pri izračunu vzletnih minimumov, minimumov za kategorijo II ali III ali kadar je na voljo javljeni RVR.

Opomba: Če je javljeni RVR večji od največje vrednosti, ki jo oceni upravljavec letališča, npr. ‚RVR več kot 1 500 metrov‘, se v tem okviru ne šteje za javljeni RVR in lahko se uporabi pretvorbena tabela.

2.

Pri pretvarjanju meteorološke vidljivosti v RVR v vseh drugih okoliščinah, razen v okoliščinah iz predhodnega pododstavka (h)(1), mora operator zagotoviti, da se uporabi naslednja tabela:

Tabela 9

Pretvarjanje vidljivosti v RVR

Prižgani svetlobni elementi

RVR = Javljena met. vidljivost ×

Podnevi

Ponoči

HI priletne luči in luči vzletno-pristajalne steze

1,5

2,0

Vsaka druga vrsta osvetlitve, razen zgoraj navedene

1,0

1,5

Brez osvetlitve

1,0

Se ne uporablja

Dodatek 2 k OPS 1.430 (c)

Kategorije letal — Operacije v pogojih zmanjšane vidljivosti

(a)

Razvrstitev letal

Merilo, ki se upošteva pri razvrstitvi letal v kategorije, je indicirana hitrost nad pragom (VAT), ki je enaka minimalni hitrosti (VSO), pomnoženi z 1,3, ali VS1G, pomnoženim z 1,23 v konfiguraciji za pristanek pri največji certificirani pristajalni masi. Če sta na voljo VSO in VS1G, se uporabi višji dobljeni VAT. Kategorije letal, ki ustrezajo vrednostim VAT, so navedene v spodnji tabeli:

Kategorija letala

VAT

A

Manj kot 91 kt

B

Od 91 do 120 kt

C

Od 121 do 140 kt

D

Od 141 do 165 kt

E

Od 166 do 210 kt

Konfiguracijo za pristanek, ki jo je treba upoštevati, določi operator ali izdelovalec letala.

(b)

Trajna sprememba kategorije (največja pristajalna masa)

1.

Operator lahko uvede trajno, nižjo pristajalno maso, ki jo uporabi pri določitvi VAT, če mu to potrdi Organ.

2.

Kategorija, v katero se uvrsti določeno letalo, je stalna vrednost in torej neodvisna od spreminjajočih se pogojev pri vsakodnevnih operacijah.

Dodatek 1 k OPS 1.440

Operacije v pogojih zmanjšane vidljivosti — Splošna operativna pravila

(a)

Splošno. Za uvedbo in odobritev operacij v pogojih zmanjšane vidljivosti se uporabijo naslednji postopki.

(b)

Prikaz operacij. Namen prikaza operacij je določiti ali potrditi uporabo in učinkovitost zadevnih sistemov za vodenje zrakoplova, usposabljanja, postopkov letalske posadke, programa vzdrževanja in priročnikov, ki se uporabljajo za program kategorije II/III, ki je v postopku odobritve.

1.

Pri operacijah, za katere se uporabljajo sistemi kategorije II/III, vgrajeni v vsak tip letala, mora biti opravljeno vsaj 30 priletov in pristankov, če je zahtevani DH 50 ft ali več. Če je DH manj kot 50 ft, mora biti opravljeno vsaj 100 priletov in pristankov, razen če Organ ne odobri drugače.

2.

Če ima operator več različic istega tipa letala, na katerih se uporabljajo enaki osnovni sistemi za krmiljenje letala in prikaz ali pa se na istem tipu letala uporabljajo različni osnovni sistemi za krmiljenje letala in prikaz, mora operator dokazati, da so vse te različice dovolj zmogljive, ni pa mu treba za vsako različico izvesti celotnega prikaza operacij. Na podlagi verodostojnih izkušenj drugega operatorja z AOC, izdanim v skladu z OPS 1, ki uporablja enak tip ali različico letala in postopke, lahko Organ odobri tudi zmanjšanje števila priletov in pristankov.

3.

Če je število neuspelih preletov več kot 5 odstotkov vseh priletov (npr. nezadovoljivi pristanki, prekinitve sistemov), je treba program vrednotenja razširjati v korakih po vsaj deset priletov in pristankov, dokler skupno število vseh neuspehov ne presega 5 odstotkov.

(c)

Zbiranje podatkov za prikaze operacij. Vsak prosilec mora razviti postopek za zbiranje podatkov (npr. obrazec, ki ga uporablja letalska posadka), da se beleži uspešnost priletov in pristankov. Tako dobljeni podatki in povzetek podatkov iz prikaza so na razpolago Organu zaradi ovrednotenja.

(d)

Analiza podatkov. Nezadovoljivi prileti in/ali avtomatski pristanki se dokumentirajo in analizirajo.

<

(e)