31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/11

(1)

Komisija je 2. junija 2005 objavila obvestilo (2), s katerim je uvedla protidampinški postopek glede uvoza nekaterih ameriških hladilnikov s poreklom iz Republike Koreje v Skupnost. Komisija je 1. marca 2006 z Uredbo (ES) št. 355/2006 (3) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na isti izdelek.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih protidampinških ukrepov, je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje.

(3)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih ameriških hladilnikov s poreklom iz Republike Koreje in dokončnega pobiranja zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih so bili uvedeni dokončni ukrepi, je bil določen tudi rok za predložitev stališč.

(5)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(6)

Proizvajalec izvoznik, ki je naveden tudi v uvodnih izjavah 11 in 12 začasne uredbe, je ponovno poudaril in podrobneje pojasnil svojo utemeljitev glede obsega izdelka.

(7)

Ta izvoznik je zlasti trdil, da bi moral obseg izdelka zajeti vse modele z veliko prostornino, ki so kombinacija hladilnika in zamrzovalnika („KHZ“), s prostornino nad 400 litrov, saj delitev teh hladilnikov ne bi bila skladna s preteklo prakso institucij Skupnosti, upoštevali pa se ne bi niti dokazi zainteresiranih strank niti tržna stvarnost (zahtevek (i)).

(8)

Ta izvoznik je tudi trdil, da bi v primeru zavrnitve zahtevka (i) vsakršen poskus delitve trga KHZ povzročil izključitev ameriških hladilnikov s troje vrati (kot je opisano v uvodni izjavi 12 začasne uredbe) iz obsega izdelka. Ta izvoznik je trdil, da v bistvu niso pomembne zunanje lastnosti teh modelov (npr. vrata), ampak notranja postavitev. Izvoznik je zlasti menil, da je vzporedna namestitev hladilnega predelka in zamrzovalnega predelka bistvena osnovna razpoznavna lastnost ameriškega hladilnika (zahtevek (iii)).

(9)

Ustaljena praksa institucij Skupnosti pri opredelitvi zadevnega izdelka je, da se upoštevajo predvsem osnovne fizikalne in tehnične lastnosti zadevnega izdelka. Modele, uvrščene v različne segmente izdelkov, se običajno šteje za en sam izdelek, razen če so različni segmenti med seboj jasno ločeni.

(10)

Ob natančnem upoštevanju vseh ugotovitev vseh zainteresiranih strank v tem postopku je preiskava pokazala, da je trg KHZ tradicionalno razdeljen na tri segmente: segment hladilnikov z zamrzovalnikom spodaj (tj. predelek za hlajenje nameščen nad predelkom za zamrzovanje), segment hladilnikov z zamrzovalnikom zgoraj (tj. predelek za zamrzovanje nameščen nad predelkom za hlajenje) in segment ameriških hladilnikov (tj. dvoje vzporednih vrat na dveh vzporedno nameščenih predelkih). Ta tržna razvrstitev na tri različne segmente je nesporna in je poznana vsem gospodarskim subjektom v tem poslu. To je potrdil tudi imenovani izvoznik v več pisnih stališčih. Poleg tega je iz zahtevka na podlagi „dokazov drugih zainteresiranih strank“ razvidno, da se izvoznik zgolj delno sklicuje na stališče proizvajalca bele tehnike, ki sicer podpira ukrepe, ampak sam ne izdeluje enakega izdelka (glej uvodni izjavi 10 in 104 začasne uredbe). V tej trditvi proizvajalec bele tehnike navaja, da je imel dampinški uvoz škodljiv učinek na njegovo prodajo drugih izdelkov v Skupnosti. Vendar domnevni škodljivi učinek pri navedenem proizvajalcu sam po sebi ni trden dokaz, da je treba KHZ z veliko prostornino, s prostornino nad 400 litrov, šteti za zadevni izdelek ne glede na to, v katerega od zgoraj opisanih segmentov spadajo. Pravzaprav je bilo ugotovljeno, da imata popolnoma različne tehnične in fizikalne značilnosti.

(11)

Zato se šteje, da obstaja jasna ločnica med temi tremi segmenti, ki sestavljajo skupni trg KHZ. Sklene se, da razširitev obsega zadevnega izdelka, da bi zajel vse KHZ, kot je zahteval zadevni izvoznik, ni utemeljena. Zato je bilo treba zahtevek (i) zavrniti.

(12)

V zahtevku (ii) je isti izvoznik zahteval, da se iz obsega zadevnega izdelka izključi posebni model KHZ (v nadaljevanju „model s troje vrati“), ki je opisan v uvodni izjavi 12 začasne uredbe.

(13)

Komisija je že na začetka tega postopka opredelila obseg izdelka na podlagi zunanjih značilnosti, namreč najmanj dvoje ločenih nihajnih vrat, ki so nameščena vzporedno. Ta pristop se je zdel primeren tako glede na fizikalne lastnosti kot na dojemanje potrošnikov. Glede fizikalnih lastnostih se je za najhitreje opazno značilnost štela prisotnost dvoje nihajnih vrat, nameščenih vzporedno. V zvezi z dojemanjem potrošnikov pa je bil ključni element dejstvo, da je model s troje vzporedno nameščenimi vrati celo sam vložnik pogosto tržil in oglaševal kot ameriški hladilnik. Po informacijah, ki jih je imela Komisija, je namestitev notranjih predelkov v ameriškem hladilniku drugačna kot v modelu s troje vrati, vendar se ta razlika ni zdela odločilna za izključitev hladilnikov s troje vrati iz opredelitve izdelka, saj za to bilo predloženih trdnih dokazov. Na podlagi takrat razpoložljivih informacij je Komisija v uvodni izjavi začasne uredbe 14 navedla, da „ni splošno določene opredelitve ameriških hladilnikov“.

(14)

To vprašanje se je po uvedbi začasnih ukrepov še dodatno preučilo. Zgoraj navedeni izvoznik je priložil dodatne dokaze, ki podpirajo opredelitev segmenta ameriških hladilnikov na podlagi notranje postavitve predelkov in ne na podlagi postavitve vrat. Glede na dodatne dokaze, ki jih je predložil isti izvoznik, so bili po dokončnem razkritju dodatno ocenjena stališča nekaterih vodilnih raziskovalnih inštitutov in organov za razvrščanje, med katerimi večina ameriške hladilnike razvršča na podlagi notranje postavitve in ne postavitve vrat. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da se glede na fizikalne lastnosti model s troje vrati ne more šteti za del segmenta ameriških hladilnikov iz uvodne izjave 10. Glede dojemanja potrošnikov so tako vložnik kot industrija Skupnosti predložili potrošniške raziskave, ki podpirajo njihova stališča in si med seboj nasprotujejo. Zato v zvezi s tem ni mogoč jasen zaključek v nobeno smer.

(15)

Iz zgoraj navedenega izhaja, da mora model s troje vrati spadati v segment hladilnikov z zamrzovalnikom spodaj in ne v segment ameriških hladilnikov. Zato je bil zahtevek (ii) sprejet.

(16)

Glede na zgoraj navedeno se je zdelo primerno popraviti opredelitev obsega izdelka iz začasne uredbe. Zadevni izdelek se zato dokončno opredeli kot kombinacija hladilnika in zamrzovalnika prostornine nad 400 litrov, z vzporedno namestitvijo zamrzovalnega in hladilnega predelka, s poreklom iz Republike Koreje, ki so trenutno uvrščeni pod oznako KN ex 8418 10 20.

(17)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 18 do 22 začasne uredbe v zvezi z normalno vrednostjo potrdi.

(18)

Kot je bilo določeno v uvodni izjavi 23 začasne uredbe, je bila izvozna cena za prodajo v Skupnost, ki je potekala prek povezanih uvoznikov, konstruirana na podlagi cene pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Za konstruiranje te izvozne cene se je uporabila stopnja dobička družbe, ki se je štela za neodvisnega uvoznika zadevnega izdelka. Po dokončnem razkritju zainteresiranim strankam je en proizvajalec izvoznik trdil, da družba, ki se je uporabila za določanje te stopnje dobička, ni bila nepovezan uvoznik, temveč prva neodvisna stranka enega od njegovih povezanih uvoznikov. Po ustrezni preučitvi zahtevka je bilo sklenjeno, da se zadevna družba dejansko ne more šteti za nepovezanega uvoznika. V skladu s tem je bilo odločeno, da se njegova stopnja dobička ne more uporabiti za konstruiranje izvoznih cen. Zato je bilo treba za določitev ustrezne stopnje dobička v skladu z zahtevo iz člena 2(9) osnovne uredbe najti drug vir. V okviru te preiskave ni bilo mogoče dobiti nobenih informacij o dobičku drugih neodvisnih uvoznikov. Zato se je glede na dejstvo, da oba izdelka spadata v isti sektor bele tehnike in da gre za istega zadevnega korejskega proizvajalca izvoznika, štelo smiselno v ta namen uporabiti 5-odstotno stopnjo dobička iz protidampinškega postopka v zvezi z mikrovalovnimi pečicami (4).

(19)

Ker ni bilo nobenih dodatnih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 23 in 24 začasne uredbe v zvezi z določitvijo izvozne cene potrdi.

(20)

Da bi v primerih, ko ni bilo mogoče neposredno primerjati izvoženih modelov in modelov, prodanih na domačem trgu, normalno vrednost določili kolikor je mogoče na podlagi domače prodaje proizvajalcev izvoznikov, so se v skladu z uvodno izjavo 26 začasne uredbe opravile prilagoditve normalnih vrednosti, določenih za nekatere modele, da se v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe upošteva tržna vrednost zaradi različnih fizikalnih lastnosti med modeli, prodanimi na domačem trgu, in izvoženimi modeli. Dva proizvajalca izvoznika sta nasprotovala prilagoditvi, izvedeni v začasni fazi.

(21)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da prilagoditev ne bi bila potrebna, ker razlike v fizikalnih lastnostih med izvoženimi modeli in modeli, prodanimi na domačem trgu, predlaganih za primerjavo, ne bi vplivale na tržno ceno. Ta zahtevek je bilo treba zavrniti, ker je razlik med izvoženimi modeli in modeli, prodanimi na domačem trgu, predlaganih za primerjavo, kar sedem in pogosto vključujejo pomembne lastnosti, kot so ledomat in vodomat, končna obdelava vrat ter sistem za nadzor temperature. Po normalni ekonomski logiki bi take razlike vplivale na tržno vrednost teh modelov.

(22)

Drugi proizvajalec izvoznik, za katerega je Komisija v začasni fazi opravila prilagoditev predloženih vrednosti, da bi ustrezno odražale tržno vrednost razlik zaradi fizikalnih lastnostih, je temu izračunu nasprotoval. Po dokončnem razkritju je podjetje opozorilo na nekatere elemente v pristopu Komisije, ki bi lahko povzročili izkrivljanje tako izračunane normalne vrednosti in zahtevalo konstruiranje normalne vrednosti za izvožene modele brez ustrezne domače prodaje. Ta zahtevek se je preučil in ugotovljeno je bilo, da so nekatere prilagoditve fizikalnih značilnosti, ki jih je Komisija opravila na podlagi zahtevka podjetja, morda povzročile izkrivljanje normalne vrednosti. Zato je bilo sklenjeno, da se v primerih, ko neposredna primerjava med izvoženimi modeli in modeli, prodanimi na domačem trgu, ni mogoča, normalne vrednosti za to podjetje konstruirajo v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(23)

Vsi trije proizvajalci izvozniki so nasprotovali začasnim sklepom, da se prilagoditev za stroške kredita, domnevno nastale s prodajo na domačem trgu, ki so jih zahtevali v skladu s členom 2(10)(g) osnovne uredbe, ne odobrijo. Zadevni izvozniki so utemeljili, da so bili uporabljeni kreditni pogoji dogovorjeni in izpolnjeni s pogodbami. Dokazovali so še, da bi lahko bili računi povezani s plačili. Glede na zgoraj navedeno je bilo ugotovljeno, da stroški kreditov na domačem trgu vplivajo na primerljivost cen, kot to zahteva člen 2(10) osnovne uredbe, zato je bilo sklenjeno, da se prilagoditve za te stroške odobrijo.

(24)

En proizvajalec izvoznik je zahteval izključitev prodaje poškodovanih izdelkov in/ali izdelkov z okvaro svojega povezanega uvoznika iz izračuna dampinga. Podatki o prodaji, ki je predstavljala manjši del prodaje družbe na trgu Skupnosti, so bili predloženi ločeno in so bili preverjeni na kraju samem. Dokazano je bilo, da je bila ta prodaja dejansko povezana s poškodovanimi izdelki ali izdelki z okvaro in da so se zadevne stranke in cene teh izdelkov popolnoma razlikovale od strank in cen redne prodaje. Ker na domačem trgu družbe ni potekala primerljiva prodaja, ni bilo mogoče narediti smiselne primerjave, kar zadeva omenjeno prodajo. Zato je bil ta zahtevek sprejet.

(25)

Isti proizvajalec izvoznik je nasprotoval začasnemu sklepu Komisije, da zavrne predložene stroške čezmorskega prevoza za prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe. Predloženi stroški čezmorskega prevoza so bili zavrnjeni, ker jih je povezana družba zaračunala izvozniku. Proizvajalec izvoznik je zdaj dokazal, da je bila povezana družba prevozno podjetje, ki je opravljajo prevozniške storitve za neodvisne ladjarske družbe. Dokazano je bilo še, da je povezana družba izvozniku zaračunala dejanske stroške tovora, ki so jih zaračunale neodvisne ladjarske družbe z razumnim pribitkom za svoje storitve. Zato je bilo sklenjeno, da se lahko predloženi stroški čezmorskega prevoza štejejo za zanesljive, izračuni pa so bili ustrezno prilagojeni.

(26)

Razen prilagoditev, navedenih v uvodnih izjavah 22 do 25 te uredbe, se vsebina uvodnih izjav 25 do 30 začasne uredbe v zvezi s primerjavo normalne vrednosti in izvoznih cen potrdi.

(27)

Vse tri družbe so nasprotovale metodologiji, ki jo je Komisija uporabila za izračun stopnje dampinga. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 31 do 34 začasne uredbe, se je tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s cenami posameznih izvoznih transakcij v Skupnost, tako naj bi izračun dampinga lahko pokazal znatne razlike izvoznih cen, ki so v različnih regijah predstavljale vzorec; primerjava tehtanih povprečnih normalnih vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami ali posameznih izvoznih transakcij in transakcij domače prodaje tudi ne bi odražala dejanske stopnje izvajanja dampinga. Pri vseh treh proizvajalcih izvoznikih je bilo potrjeno, da obstajajo med regijami znatne razlike v prodajnih cenah in da je zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 31 do 34 začasne uredbe, utemeljeno primerjati tehtano povprečno normalno vrednost s cenami vseh posameznih izvoznih transakcij v Skupnost. Zato se zahtevki proizvajalcev izvoznikov zavrnejo.

(28)

Glede na zgornje prilagoditve in potem, ko so bile popravljene nekatere napake v izračunih, je dokončno določen znesek dampinga, izraženega kot odstotek neto cene CIF franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve:

(29)

Ker ni bilo predloženih novih in bistvenih informacij ali utemeljitev v zvezi s tem, se uvodne izjave 37 do 40 začasne uredbe potrdijo.

(30)

Po uvedbi začasnih ukrepov je bila pregledana opredelitev obsega izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 16. V skladu s tem so bile informacije glede modela s troje vrati izključene iz analize škode. Vsekakor je treba opozoriti, da industrija Skupnosti med OP ni proizvajala tega tipa izdelka in da je bil obseg uvoza tega modela iz Republike Koreje v Skupnost zanemarljiv.

(31)

Ker je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga družbe Samsung Electronics Corporation med OP de minimis (glej uvodno izjavo 28), je treba ta uvoz ločiti od ostalega uvoza s poreklom iz Republike Koreje. Slednji je v nadaljevanju naveden kot „dampinški uvoz“. Zato naslednji premisleki nadomestijo uvodne izjave 44 do 47 začasne uredbe. Podatki o uvozu dveh preostalih korejskih proizvajalcev so izraženi z indeksom, da se ohrani zaupnost podatkov.

(32)

Na tej podlagi se je obseg dampinškega uvoza med letom 2002 in OP močno povečal (za 266 %). Povečal se je za 83 % med letoma 2002 in 2003, nato še za nadaljnjih 153 odstotnih točk leta 2004 in še za dodatnih 30 odstotnih točk v OP. Med OP je bil obseg dampinškega uvoza med 180 000 in 250 000 kosi.

(33)

Ustrezni tržni delež dampinškega uvoza se je povečal za približno 20 odstotnih točk med letom 2002 in OP, tako da je v OP dosegel stopnjo med 42 in 50 %. Izraženo z indeksom se je tržni delež leta 2003 povečal za 21 % in nato še za 43 odstotnih točk v letu 2004 in 6 odstotnih točk v OP. Skupno se je tržni delež med 2002 in OP povečal za 70 %.

(34)

Povprečne cene dampinškega uvoza so se med 2002 in OP znižale za približno 5 % in primerjava posameznih modelov je pokazala, da je dampinški uvoz nelojalno znižal cene industrije Skupnosti za 34,4 % do 42 %, odvisno od zadevnega izvoznika.

(35)

Podobno se z naslednjim nadomesti uvodna izjava 68 začasne uredbe. Med letom 2002 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Republike Koreje znatno povečal, tj. za 266 %, ustrezni tržni delež dampinškega uvoza pa se je v tem obdobju povečal za približno 20 odstotnih točk. Povprečne cene dampinškega uvoza so bile dosledno nižje od cen industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju. Primerjava tehtanih povprečnih cen posameznih modelov je pokazala, da je dampinški uvoz nelojalno znižal cene industrije Skupnosti za 34,4 % do 42 %, odvisno od zadevnega izvoznika, medtem ko je bilo nelojalno znižanje cen pri nekaterih modelih celo večje.

(36)

Ker ni bilo predloženih novih in bistvenih informacij ali utemeljitev zvezi s škodo, se uvodne izjave 41 do 71 začasne uredbe potrdijo, razen uvodnih izjav 44 do 47 in uvodne izjave 68.

(37)

Kot je navedeno zgoraj, je bila stopnja dampinga družbe Samsung med OP de minimis. Občutno povečanje obsega dampinškega uvoza za 266 % med letom 2002 in OP ter temu ustreznega deleža, tj. za okrog 20 odstotnih točk, ter ugotovljeno nelojalno nižanje cen je sovpadlo s poslabšanjem gospodarskega stanja industrije Skupnosti.

(38)

Ker je bila stopnja dampinga družbe Samsung med OP de minimis je bilo treba preučiti, ali bi uvoz iz Samsunga kljub temu lahko povzročal škodo industriji Skupnosti. Da se ohrani zaupnost podatkov, so podatki v zvezi s Samsungom izraženi z indeksom.

(39)

Obseg uvoza s poreklom iz Samsunga se je med letom 2002 in OP povečal za 88 %. Natančneje, povečal se je za 56 % med letoma 2002 in 2003, nato še za nadaljnjih 27 odstotnih točk leta 2004 in še za dodatnih 5 odstotnih točk v OP. Med OP je bil obseg dampinškega uvoza s poreklom iz Samsunga med 100 000 in 170 000 kosi.

(40)

Ustrezni tržni delež uvoza s poreklom iz Samsunga se je med letom 2002 in OP zmanjšal za približno 5 odstotnih točk, tako da je v OP dosegel stopnjo med 28 % in 36 %. Izraženo z indeksom se je tržni delež leta 2003 povečal za 3 %, vendar se je zmanjšal za 13 odstotnih točk v letu 2004 in še za nadaljnji 2 odstotni točki v OP. Skupno je padec tržnega deleža med 2002 in OP znašal 12 %.

(41)

Povprečne cene uvoza s poreklom iz Samsunga so se med 2002 in OP znižale za približno 14 % in primerjava posameznih modelov je pokazala, da so bile cene uvoza s poreklom iz Samsunga nižje od cen industrije Skupnosti za 34,1 %.

(42)

Glede na povečanje obsega uvoza s poreklom iz Samsunga in ugotovljeno nelojalno nižanje cen ni možno izključiti dejstva, da je ta uvoz prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar je ugotovljeno tudi naslednje: (i) uvoz s poreklom iz Samsunga se je med letom 2002 in OP večal znatno počasneje kot drug uvoz s poreklom iz Republike Koreje; (ii) v nasprotju z uvozom iz Koreje se je uvoz s poreklom iz Samsunga med letom 2002 in OP zmanjšal za približno 5 odstotnih točk; (iii) zato je bila med OP prisotnost uvoza s poreklom iz Samsunga na trgu Skupnosti tako glede obsega kot tržnega deleža bistveno manjša od drugega uvoza iz Koreje; in (iv) primerjava posameznih modelov je pokazala, da so cene podjetja Samsung, ki so znatno nižje kot cene industrije Skupnosti, še vedno dosledno višje od cen drugega uvoza iz Koreje.

(43)

Zato se zaključi, da je uvoz s poreklom iz Samsunga sicer prispeval k škodi, povzročeni industriji Skupnosti, vendar v bistveno manjši meri kot dampinški uvoz od ostalih dveh korejskih proizvajalcev. Učinek, povezan z uvozom s poreklom iz Samsunga, se zato ne šteje kot zadosten za prekinitev vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je imela industrija Skupnosti.

(44)

Ker ni bilo predloženih novih in bistvenih informacij ali utemeljitev, se uvodne izjave 72 do 96 začasne uredbe potrdijo, z izjemo prvega stavka uvodne izjave 73.

(45)

Ker ni bilo predloženih novih in bistvenih informacij ali utemeljitev v zvezi s tem, se uvodne izjave 97 do 114 začasne uredbe potrdijo.

(46)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na stopnji ugotovljene stopnje dampinga, ki pa ne sme biti višja od stopnje škode, navedene v uvodni izjavi 119 začasne uredbe in potrjene v tej uredbi. Ker so bile stopnje škode vedno višje od stopenj dampinga, morajo ukrepi temeljiti na slednjih.

(47)

Zato bodo dokončne dajatve:

(48)

Glede na višino stopenj dampinga, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike v Republiki Koreji, in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba znesek, zavarovan z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska dokončno uvedenih dajatev. Ker je model s troje vrati izključen iz opredelitve obsega izdelka (glej uvodni izjavi 12 in 16) in ker so dokončne dajatve nižje od začasnih dajatev, se začasno zavarovani zneski na uvoz modelov s troje vrati ali zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, sprostijo.

(49)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v katerem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“), se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo družbe, tj. posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(50)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji, skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne dajatve –