31.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 236/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (3) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata („PET“) („zadevni izdelek“), ki se uvršča pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90, s poreklom iz Indije. Raziskava, ki je omogočila sprejetje navedene uredbe, je v nadaljevanju imenovana „prvotna preiskava“. Ukrepi v obliki dajatve ad valorem v višini od 3,8 % do 19,1 % so bili uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz zadevnega izdelka iz vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 19,1 %. Izravnalna dajatev, uvedena na uvoz folije PET, ki jo je proizvajala in izvažala Garware Polyester Limited („Garware“ ali „družba“), je bila 3,8 %. Obdobje prvotne preiskave je trajalo od 1. oktobra 1997 do 30. septembra 1998.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 367/2006 (4) ohranil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 2597/1999 na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(3)

Svet je po delnem vmesnem pregledu veljavne protidampinške dajatve proti petim indijskim proizvajalcem z Uredbo (ES) št. 366/2006 (5) spremenil Uredbo (ES) št. 1676/2001 (6) in uvedel protidampinško dajatev s stopnjo od 0 % do 18 %. Protidampinška dajatev na uvoz folije iz PET družbe Garware je bila 17,4 %. Treba je opozoriti, da je bila stopnja protidampinške dajatve za Garware prilagojena, da bi se upoštevala stopnja subvencioniranja, ki je bila izravnana z Uredbo (ES) št. 367/2006 (glej uvodno izjavo 71 spodaj).

(4)

Zahtevek za delni vmesni pregled Uredbe (ES) št. 2597/1999, omejen na stopnjo izravnalne dajatve, ki je bila uvedena za družbo Garware, so vložili naslednji proizvajalci Skupnosti: DuPont Teijin Films, Mitsubishi Polyester Film GmbH, Nuroll SpA in Toray Plastics Europe („vložniki“). Vložniki predstavljajo znaten delež proizvodnje folije iz PET Skupnosti.

(5)

Vložniki so trdili, da glede uvoza folije iz PET družbe Garware stopnja izravnalnih ukrepov ni več zadostovala za preprečitev subvencioniranja, ki je povzročalo škodo, ker so se okoliščine v zvezi s subvencioniranjem družbe Garware znatno spremenile.

(6)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je 12. julija 2005 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (7), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(7)

Pregled je omejen na preučitev subvencioniranja enega proizvajalca izvoznika, in sicer družbe Garware, da bi se ocenila potreba po nadaljevanju, odpravi ali spremembi stopnje obstoječih ukrepov. Obdobje preiskave je trajalo od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005.

(8)

Komisija je uradno obvestila zadevnega proizvajalca izvoznika, indijsko vlado in vložnike o začetku delnega vmesnega pregleda. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku postopka.

(9)

Za pridobitev informacij, ki so potrebne za njeno preiskavo, je Komisija družbi Garware poslala vprašalnik, ki ga je družba tudi izpolnila. V prostorih družbe Garware v Indiji je bil izveden preveritveni obisk.

(10)

Družba Garware, indijska vlada in vložniki so bili seznanjeni z bistvenimi rezultati preiskave ter so imeli možnost predložiti svoje pripombe (glej uvodno izjavo 73 spodaj).

(11)

Zadevni izdelek je, kot je določeno v prvotni preiskavi, folija iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije, ki je navadno prijavljen pod oznako KN ex 3920 62 19.

(12)

Kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imata folija iz PET, ki jo proizvaja in prodaja družba Garware na domačem trgu v Indiji, in folija iz PET, ki se iz Indije izvaža v Skupnost, enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter uporabo. Zato se v smislu člena 1(5) osnovne uredbe štejeta za podobna izdelka.

(13)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(i)

shema vnaprej pridobljenih dovoljenj/shema za vnaprejšnjo pripustitev naročil;

(ii)

shema za preložitev plačila uvoznih dajatev (Duty Entitlement Passbook Scheme);

(iii)

shema posebnih ekonomskih con/izvozno usmerjenih obratov;

(iv)

shema za podporo izvozu investicijskega blaga;

(v)

sheme davka na dohodek:

(vi)

shema izvoznih kreditov;

(vii)

potrdilo o oprostitvi davkov pri uvozu glede na izvedene izvoze (Duty Free Replenishment Certificate).

(14)

Zgoraj navedene sheme od (i) do (iv) in (vii) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča indijsko vlado, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Indijska vlada je objavila petletni načrt v zvezi z izvozno in uvozno politiko za obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2007 („politika EXIM 2002–2007“). Poleg tega je objavila tudi priročnik o postopkih, ki urejajo politiko EXIM 2002–2007 („HOP I 2002–2007“), in ga redno posodablja (8).

(15)

Sheme davka na dohodek iz točke (v) zgoraj temeljijo na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki se ga vsako leto spremeni z Zakonom o financah.

(16)

Shema izvoznih kreditov iz točke (vi) zgoraj temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki (Reserve Bank of India – RBI) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(17)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na njen vprašalnik je Komisija prav tako preiskala paketne sheme spodbud (package scheme of incentives – PSI) vlade Maharaštre leta 1992. Ta shema temelji na resolucijah oddelka za industrijo, energetiko in delo vlade Maharaštre.

(18)

Podroben opis sheme je opredeljen v odstavkih 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 2002–2007 in poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 2002–2007.

(19)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Garware v obdobju preiskave uporabljala ALS/ARO, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo.

(20)

Podroben opis DEPBS je opredeljen v odstavku 4.3 politike EXIM 2002–2007 in poglavju 4 HOP I 2002–2007. V času prvotne preiskave sta obstajali dve obliki DEPB: predizvozna in poizvozna. Aprila 2000 je bila predizvozna oblika DEPB prekinjena, zato je bila v okviru sedanjega pregleda preiskava izvedena samo za poizvozno obliko.

(21)

Vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik je upravičen do te sheme. Za družbo Garware je bilo ugotovljeno, da je to shemo uporabljala v obdobju preiskave.

(22)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPB, ki so izračunani kot delež vrednosti izvoženih izdelkov iz te sheme. Takšne stopnje DEPB so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi standardnih input-output normativov („standard input-output norms – SION“), ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoženem izdelku in učinka carin na takšne domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(23)

Da je upravičena do ugodnosti iz te sheme, mora družba izvažati. V trenutku, ko se izvaja izvozni posel, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka v okviru DEPBS. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za navedeni izvozni posel. V tej fazi je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPBS. Primerna stopnja kredita DEPBS za izračun subvencij je tista, ki se uporablja v času izdaje izvozne deklaracije. Zato višine dajatve ni možno spreminjati za nazaj.

(24)

Ugotovljeno je bilo tudi, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi, krediti DEPBS lahko po obračunskem načelu knjižijo kot prihodek na komercialnem računu, če izpolnjujejo obveznosti izvoza.

(25)

Takšni krediti se lahko uporabljajo za plačilo carin na kasnejši uvoz vsakršnega blaga, ki se neomejeno uvaža, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takšnimi krediti, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene.

(26)

Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje.

(27)

Vloga za kredite DEPBS lahko zajema do 25 izvoznih poslov ali, če je vložena elektronsko, neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko ne obstajajo strogi roki za vlogo za DEPBS, ker se časovni roki, ki so omenjeni v poglavju 4.47 HOP I 2002–2007, vedno štejejo od zadnjega izvoznega posla, ki je naveden v vlogi za DEPBS.

(28)

Družba je Komisijo opozorila, da bo ta shema kmalu prekinjena in jo bo nadomestila shema, domnevno „skladna s STO“ shemo z začetkom veljavnosti od 1. aprila 2006. Prvotno je bilo načrtovano, da se DEPB izteče 1. aprila 2005. Ker pa nadomestna shema do navedenega datuma ni bila pripravljena za izvajanje, je bila shema DEPBS podaljšana do 1. aprila 2006. Družba ni potrdila, če je ta nova shema začela veljati po tem datumu. V vsakem primeru ta domnevna sprememba ne bi bila vključena v obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(29)

Shema DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek s strani indijske vlade, saj bo kredit na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit DEPBS za izvoznika predstavlja ugodnost, ker izboljša likvidnost družbe.

(30)

Nadalje je DEPBS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in se tako šteje kot specifična in upravičena do izravnave v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(31)

Ta shema se ne more šteti za dovoljen sistem vračila dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov, določenih v točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. V proizvodnem postopku izvozniku ni treba dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, in znesek kredita ni izračunan glede na porabljene surovine. Poleg tega ne obstaja sistem ali postopek, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka ter ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III osnovne uredbe. Izvoznik je tudi upravičen do subvencij DEPBS, ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za upravičenost do ugodnosti zadošča, da izvoznik preprosto izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila uvožena kakršna koli surovina. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovina, upravičeni do subvencij DEPBS.

(32)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je bila višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunana glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izveden izvozni posel iz te sheme. V tem trenutku se lahko indijska vlada odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(33)

V luči zgoraj navedenega se šteje za ustrezno, da se subvencije DEPBS izračunajo kot vsota kreditov, prejetih za vse izvozne posle iz te sheme v obdobju preiskave. Družba je opozorila, da se je stopnja, ki se uporablja za DEPBS, znižala z 11 % na 8 %, in sicer z začetkom veljavnosti 26. maja 2005, kar pomeni, da domnevna sprememba ni vključena v obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Učinkov in pomena te spremembe ni bilo mogoče preveriti, zato je treba to trditev v skladu s členom 5 osnovne uredbe zavrniti.

(34)

Obvezne pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete od pridobljenih kreditov, s čimer je znesek subvencije postal števec.

(35)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Družba Garware je uporabljala to shemo v obdobju preiskave in prejela subvencijo v višini 10,3 %.

(36)

Podrobni opisi teh shem se nahajajo v poglavjih 6 (EOUS) in 7 (SEZS) politike EXIM 2002–2007 in HOP I 2002–2007.

(37)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi bila družba Garware ustanovljena po kateri koli od teh shem v obdobju preiskave, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za ti dve shemi.

(38)

Podroben opis EPCGS se nahaja v poglavju 5 politike EXIM 2002–2007 in poglavju 5 HOP I 2002–2007.

(39)

Vsak proizvajalec izvoznik in trgovec izvoznik, ki je „povezan“ s spremljajočim proizvajalcem in izvajalcem storitev, je upravičen do te sheme. Za družbo Garware je bilo ugotovljeno, da je to shemo uporabljala v obdobju preiskave.

(40)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega rabljenega blaga) po znižani stopnji dajatve. V ta namen indijska vlada po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCG. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo po tej shemi. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se morajo uvožena proizvodna sredstva uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(41)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(42)

Nadalje je EPCGS zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšna dovoljenja ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(43)

Shema se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I osnovne uredbe, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(44)

Števec je bil izračunan na naslednji način: znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki odraža običajno amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga v industriji folije iz PET. Temu znesku so bile dodane obresti, da bi se upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(45)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza. Subvencija, ki jo je dobila družba Garware, znaša 1,8 %.

(46)

Zakon o davku na dohodek iz leta 1961, ki se vsako leto spreminja z Zakonom o financah, zajema pravno podlago za to shemo. Slednji vsako leto določa podlago za pobiranje davkov ter različne oprostitve in znižanja, ki jih lahko družbe zahtevajo. Družbe izvoznice lahko zahtevajo davčno oprostitev v skladu z oddelki 10A, 10B in 80HHC Zakona o davku na dohodek iz leta 1961.

(47)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Garware koristila ugodnosti iz ITES, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo.

(48)

Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular IECD št. 5/04.02.01/2002-03 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular IECD št. 10/04.02.01/2003-04 (izvozni kredit v rupijah) indijske centralne banke („ICB“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(49)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki. Za družbo Garware je bilo ugotovljeno, da je to shemo uporabljala v obdobju preiskave.

(50)

V okviru te sheme ICB določa obvezujoče najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah in v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku z namenom „omogočiti izvoznikom dostop do kreditov po mednarodno konkurenčnih obrestnih merah“. ECS sestavljata dve podshemi, shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za pripravo blaga za izvoz“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, priprave in/ali odpreme blaga pred izvozom, ter shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital za financiranje izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(51)

Zaradi teh Master Circulars ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene pod tržnimi pogoji.

(52)

Prvič, z znižanjem stroškov financiranja v primerjavi z obrestnimi merami na trgu prinašajo zgoraj navedene preferencialne obrestne mere takim izvoznikom ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Kljub dejstvu, da preferencialne kredite v okviru ECS dodelijo komercialne banke, so te ugodnosti finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(iv) osnovne uredbe. ICB je javni organ, ki zato spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe, in usmerja komercialne banke, da družbam izvoznicam odobrijo preferenčno financiranje. To preferenčno financiranje pomeni isto kot subvencija, ki se šteje za specifično in proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ker so preferencialne obrestne mere odvisne od opravljenega izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe.

(53)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in zneskom, ki bi bil plačan, če bi se uporabljale enake tržne obrestne mere kot za običajne komercialne kredite, ki jih uporablja družba. Znesek subvencije (števec) je bil dodeljen na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Družba Garware je koristila ugodnosti iz ECS in prejela subvencije v višini 1,2 %.

(54)

Pravna podlaga za to shemo je v odstavkih 4.2.1 do 4.2.7 politike EXIM 2002–2007 in odstavkih 4.31 do 4.36 HOP I 2002–2007.

(55)

Ker ni bilo ugotovljeno, da bi družba Garware koristila ugodnosti iz DFRC, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo.

(56)

Da bi spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja države, vlada Maharaštre od leta 1964 v okviru sheme, splošno znane kot „paketna shema spodbud“, dodeljuje ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena; „shema 1993“ je veljala od 1. oktobra 1993 do 31. marca 2001, nazadnje je bila spremenjena 31. marca 2001, ko je bila uvedena „shema 2001“, za katero se predvideva, da velja do 31. marca 2006. PSI vlade Maharaštre sestavlja več podshem, med katerimi sta glavni oprostitev lokalnega prometnega davka in povračilo davka, imenovanega davek „octroi“.

(57)

Za upravičenost do te sheme morajo družbe vlagati v slabše razvita območja, bodisi z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata bodisi z veliko kapitalsko naložbo v razširitev ali diverzifikacijo obstoječega industrijskega obrata. Ta območja so razdeljena na različne kategorije glede na njihov gospodarski razvoj (npr. slabo razvita območja, slabše razvita območja, najmanj razvita območja). Glavno merilo za določitev višine spodbud sta območje, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(58)

Oprostitev lokalnega prometnega davka: za blago je treba običajno plačati osnovni prometni davek (v primeru meddržavne prodaje) ali državni prometni davek (za prodajo znotraj držav) na različnih ravneh, odvisno od države/držav, v kateri(-h) poteka poslovanje. Za uvoz ali izvoz blaga se prometni davek ne plača, medtem ko se za domačo prodajo plača po veljavni stopnji. V okviru sheme oprostitve davka pooblaščene enote niso dolžne pobirati prometni davek na prodajne transakcije. Podobno so pooblaščene enote oproščene plačila lokalnega prometnega davka za nakup blaga od dobavitelja, ki je sam upravičen do te sheme. Medtem ko prodajna transakcija ne dodeljuje nobenih ugodnosti pooblaščeni prodajni enoti, pa velja ravno nasprotno za pooblaščeno enoto za nakup, ki ji nakupna transakcija dodeljuje ugodnost. Za družbo Garware je bilo ugotovljeno, da je bila deležna te oprostitve v obdobju preiskave.

(59)

Povračilo davka, imenovanega davek „octroi“: „octroi“ je davek, ki ga pobirajo lokalne vlade v Indiji, vključno z vlado Maharaštre, za blago, ki vstopi na ozemlje določenega mesta ali okrožja. Industrijska podjetja lahko od vlade Maharaštre zahtevajo povračilo davka „octroi“, če je njihov obrat v določenih mestih ali okrožjih znotraj ozemlja države. Celoten znesek povračila ne sme preseči 100 % naložb v osnovna sredstva. Za družbo Garware je bilo ugotovljeno, da je bila deležna tega povračila v obdobju preiskave.

(60)

PSI vlade Maharaštre zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Dve proučeni podshemi predstavljata finančni prispevek vlade Maharaštre, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade Maharaštre, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinese ta oprostitev/povračilo družbi korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(61)

Družba je opozorila, da je bil prometni davek 1. aprila 2005 ukinjen in da je takrat vlada Maharaštre uvedla sistem „davka na dodano vrednost“, po katerem mora družba plačati celotno stopnjo. Vendar pa je do te domnevne spremembe prišlo po koncu obdobja preiskave, zato učinkov in pomena te spremembe ni bilo mogoče preveriti. V vsakem primeru niso bili v okviru tega predloženi nobeni ustrezni dokazi v zvezi s sistemom in obveznostmi družbe. V skladu s členom 5 osnovne uredbe je treba to trditev zavrniti.

(62)

Shema je na voljo samo družbam, ki so vlagale v posebej določena geografska območja v pristojnosti države Maharaštra. Ni pa na voljo družbam zunaj teh območij. Stopnja ugodnosti se glede na zadevno območje razlikuje. V skladu s členom 3(2)(a) in členom 3(3) osnovne uredbe je shema specifična in zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(63)

Kar zadeva oprostitev plačila prometnega davka, je treba poudariti, da je bil znesek subvencije izračunan na podlagi višine prometnega davka, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadel v plačilo, vendar je v okviru sheme ostal neplačan. Podobno je bila pri davku „octroi“ ugodnost izvoznika izračunana kot znesek davka „octroi“, povrnjenega v obdobju preiskave. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije (števec) dodeljeni na skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevažane količine. V tem obdobju je družba Garware koristila te sheme in prejela subvencije v višini 1,6 %.

(64)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe in izražen ad valorem, za preiskovanega proizvajalca izvoznika znaša 14,9 %. Ta znesek subvencije presega prag de minimis, naveden v členu 14(5) osnovne uredbe.

(65)

Zato se meni, da v skladu s členom 19 osnovne uredbe trenutno veljavni ukrepi ne zadoščajo več za preprečevanje subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo industriji Skupnosti.

(66)

V skladu s členom 19(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi nadaljevanje veljavnih ukrepov zadoščalo za preprečevanje subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo.

(67)

Ugotovljeno je bilo, da je v obdobju preiskave družba Garware še naprej koristila subvencioniranje, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi indijskih organov. Nadalje je stopnja subvencioniranja, ugotovljena v tem pregledu, znatno višja od stopnje, ugotovljene v prvotni preiskavi. Zgoraj analizirane subvencijske sheme se koristijo še naprej. Ne pričakuje se, da bodo ti programi, razen DEPBS in povračila prometnega davka, v bližnji prihodnosti postopno odpravljeni. Po izjavah družbe Garware je bilo načrtovano, da nadomestna shema DEPBS začne veljati 1. aprila 2006. Družba ni potrdila, če se je to res zgodilo. Oceno stanja, ki je posledica zamenjave DEBPS s shemo, ki je „domnevno združljiva s shemo STO“, o kateri Komisija nima nobenih podatkov, bo treba izvesti pravočasno. Ker ni nobenih utemeljenih dokazov o zamenjavi DEPBS, se šteje, da za potrebe tega pregleda DEPBS še vedno velja. Družba prav tako ni predložila nobenih podatkov o shemi „tako imenovanega DDV“, ki je domnevno nadomestila prometni davek vlade Maharaštre po koncu obdobja preiskave, zato se je štelo, da za potrebe tega pregleda shema prometnega davka še vedno velja.

(68)

Ker je bilo dokazano, da je družba deležna mnogo večjega subvencioniranja kot prej in da obstaja verjetnost, da bo še naprej prejemala zneske subvencij, ki so višji od ugotovljenih v prvotni preiskavi, se sklene, da nadaljevanje veljavnih ukrepov ne zadošča za preprečevanje subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzročajo škodo, ter da je zaradi novih ugotovitev zato treba spremeniti raven ukrepov.

(69)

Glede na sklepne ugotovitve v zvezi z nadaljevanjem subvencioniranja družbe Garware in nezadostnosti veljavnih ukrepov za preprečevanje ugotovljenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je treba spremeniti izravnalno dajatev na uvoz zadevnega izdelka družbe Garware, da bo v skladu z novimi ugotovljenimi stopnjami subvencioniranja.

(70)

Spremenjena izravnalna dajatev iz uvodne izjave 72 spodaj je bila določena na novo stopnjo subvencioniranja, ugotovljeno v tem pregledu, ker stopnja škode, izračunana v prvotni preiskavi, ostaja višja.

(71)

Ker v skladu s členom 24(1) osnovne uredbe in členom 14(1) Uredbe (ES) št. 384/96 za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinške in izravnalne dajatve za obravnavanje enih in istih okoliščin, ki izhajajo iz dampinga ali iz subvencioniranega izvoza, se izravnalna dajatev, ugotovljena v tej preiskavi v zvezi s pregledom in ki ustreza izvoznim subvencijam (13,3 %), odšteje od protidampinške dajatve, uvedene za družbo Garware z Uredbo (ES) št. 1676/2001. Po spremembi slednje, uvedene z Uredbo (ES) št. 366/2006, je bila stopnja dampinga za družbo Garware določena na 20,1 %. Od te stopnje se je odštelo 2,7 %, da bi se upoštevala takrat veljavna izravnalna dajatev, ki ustreza izvoznim subvencijam, zato je bila za navedeno družbo uvedena protidampinška dajatev v višini 17,4 %. Po sedanjem pregledu se od njene individualne stopnje protidampinške dajatve odšteje še nadaljnjih 10,6 %, kar odraža izravnalno dajatev, ki ustreza ugotovljenim izvoznim subvencijam; protidampinško dajatev za družbo Garware je zato treba zmanjšati za navedeno vrednost na 6,8 %.

(72)

Na podlagi zgoraj navedenega so predlagani zneski dajatev glede družbe Garware, izraženi kot cena CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve, naslednji:

(73)

Družba Garware, indijska vlada in vložniki so bili seznanjeni z bistvenimi dejstvi in premisleki, na podlagi katerih naj bi se predlagala sprememba veljavnih ukrepov, ter so imeli možnost predložiti svoje pripombe. Družba Garware in indijska vlada nista predložili nobenih pripomb; v svojih pripombah se vložniki strinjajo s sklepnimi ugotovitvami Komisije.

(74)

Stopnje izravnalnih in protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev iz preiskav, ki so omogočile sprejetje Uredbe (ES) št. 367/2006 in Uredbe (ES) št. 366/2006, ter na podlagi ugotovitev tega pregleda. Odražajo stanje v zvezi z družbo Garware, kot je bilo ugotovljeno med tem pregledom. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo družbe, tj. posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(75)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj izravnalnih in protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (9), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov –