6.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 339/16

(1)

Direktiva Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (2) je bila večkrat bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Žitne kašice in živila za dojenčke in majhne otroke se uporabljajo kot del raznolike prehrane ter niso edini vir prehranjevanja dojenčkov in majhnih otrok.

(3)

Zaradi družbenih in kulturnih okoliščin v Skupnosti, je za dojenčke in majhne otroke, ki so odstavljeni od dojenja, veliko raznovrstnih proizvodov.

(4)

Ob upoštevanju zgornjih dejavnikov mora biti osnovna sestava teh proizvodov primerna za prehranske potrebe dojenčkov in majhnih otrok, ki so po splošno sprejetih znanstvenih merilih zdravi.

(5)

Treba je določiti bistvene prehranske potrebe za sestavo dveh obsežnih skupin teh proizvodov, to je za žitne kašice in otroško hrano.

(6)

Kljub temu, da bi zaradi narave tovrstnih živil bilo treba določiti številne obvezne zahteve in druge omejitve glede ravni vitaminov, mineralov in drugih hranil, bi moralo biti dovoljeno, da proizvajalci tovrstna hranila poljubno dodajajo pod pogojem, da uporabljajo izključno nekatere sestavine, ki jih določi ta Direktiva.

(7)

V Skupnosti uporaba proizvodov, ki so jim bila poljubno dodana hranila v zdaj upoštevanih količinah pri dojenčkih in majhnih otrocih ne kaže pretiranega vnosa teh hranil v organizem. Prihodnji razvoj stanja je treba pozorno spremljati in po potrebi primerno ukrepati.

(8)

Različna pravila o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v žitnih kašicah in otroški hrani povzročajo ovire v trgovini med nekaterimi državami članicami.

(9)

Mejne vrednosti ostankov pesticidov, določene v Direktivi Sveta št. 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976 o določanju najvišjih dovoljenih ravni za ostanke pesticidov v in na sadju in zelenjavi (4) v Direktivi Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določanju mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na žitih (5), v Direktivi Sveta 86/363/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na živilih živalskega izvora (6), ter v Direktivi Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi najvišjih dovoljenih vrednosti ostankov pesticidov v in na nekaterih proizvodih rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo (7), ne posegajo v posebne določbe, ki veljajo za žitne kašice in otroško hrano.

(10)

Načelo previdnosti ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Skupnosti v primerih, pri katerih ustrezni znanstveni dokazi ne zadoščajo, omogoča, da Skupnost začasno sprejme ukrepe na podlagi razpoložljivih podatkov ter da izvede dodatno oceno tveganja in v razumnem času pregleda ukrepe.

(11)

Na podlagi obeh mnenj, ki jih je dal Strokovni odbor za prehrano 19. septembra 1997 in 4. junija 1998, zdaj obstaja dvom, ki zahteva ustreznost obstoječih vrednosti dopustnega dnevnega vnosa (ADI) pesticidov in ostankov pesticidov za varovanje zdravja dojenčkov in majhnih otrok. Kar zadeva živila za posebne prehranske namene, ki so namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, je torej primerno, da se sprejme zelo nizka skupna mejna vrednost za vse pesticide do strokovnega pregleda in ocene posameznih snovi. Ta zelo nizka skupna mejna vrednost bi morala biti določena pri 0,01 mg/kg, kar je običajno v praksi najmanjša vrednost zaznavanja.

(12)

Za ostanke pesticidov je treba zahtevati stroge omejitve. S skrbno izbiro surovin in glede na to, da so žitne kašice in otroška hrana podvržene obsežni predelavi med proizvodnjo, je možno izdelati proizvode, ki vsebujejo zelo nizke vrednosti ostankov pesticidov. Vendar pomeni v primeru majhnega števila pesticidov ali presnovnih produktov pesticidov bi mejna vrednost ostankov 0,01 mg/kg, v najslabših pogojih vnosa, za dojenčke in majhne otroke pomenila presežek ADI. To je primer za pesticide in presnovne produkte pesticidov, katerih ADI je pod 0,0005 mg/kg telesne mase.

(13)

Ta direktiva uvaja načelo prepovedi uporabe teh pesticidov v pridelavi kmetijskih pridelkov, namenjenih za žitne kašice in otroško hrano. Ta prepoved pa še ne zagotavlja, da pridelki ne vsebujejo takih pesticidov, ker nekateri pesticidi onesnažujejo okolje, njihove ostanke pa je mogoče najti v zadevnih pridelkih.

(14)

Zdravje dojenčkov in malih otrok je mogoče bolje zaščititi z uporabo dodatnih zahtev, ki jih je mogoče izvajati z analizo, ne glede na izvor proizvoda.

(15)

Večina pesticidov, katerih ADI so nižje od 0,0005 mg/kg telesne mase, je v Skupnosti že prepovedana. Prepovedanih pesticidov se z najsodobnejšimi analitskimi metodami ne bi smelo zaznati v žitnih kašicah in otroških hrani. Vendar pa se nekateri pesticidi počasi razgrajujejo in še vedno onesnažujejo okolje. Lahko so prisotni v žitnih kašicah in otroški hrani, četudi se niso uporabljali. Zaradi nadzora je treba imeti usklajen pristop.

(16)

Do odločb Komisije o tem, ali izpolnjujejo varnostne zahteve člena 5 Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (8), je treba stalno uporabo odobrenih pesticidov dovoliti, dokler so njihovi ostanki v skladu z mejnimi vrednostmi, določenimi s to direktivo. Mejne vrednosti je treba določiti na ravneh, ki zagotavljajo, da dojenčki in mali otroci v najslabših pogojih vnosa ne bodo presegli zadevnih ADI.

(17)

Uporabo novih živilskih sestavin je treba obravnavati horizontalno za vsa živila v ločenem ukrepu.

(18)

Ta direktiva odraža sedanje vedenje o zadevnih proizvodih. O vsaki spremembi, ki bo omogočila inovacijo na podlagi znanstvenega in tehničnega napredka, je treba odločati v skladu s postopkom iz člena 13(2) Direktive 89/398/EGS.

(19)

Z vidika oseb, ki so jim ti proizvodi namenjeni, je treba določiti potrebna mikrobiološka merila in mejne vrednosti onesnaževal.

(20)

Za proizvode, zajete s to direktivo, veljajo v skladu s členom 7(1) Direktive 89/398/EGS splošna pravila iz Direktive 2000/13/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (9).

(21)

V tej direktivi je treba sprejemati in razširjati dopolnitve in izjeme od splošnih pravil, kjer je to primerno.

(22)

Zlasti vrsta in namembnost proizvoda iz te direktive zahtevata, da so na označbi prikazani energijska vrednost in glavna hranila. Na drugi strani je treba navesti način uporabe v skladu s točko 9 člena 3(1) in členom 11 Direktive 2000/13/ES, da se prepreči neprimerna uporaba, ki bi lahko škodila zdravju dojenčkov.

(23)

V skladu s pravili, ki se uporabljajo za vsa živila, se običajno ta opremijo s predpisanimi navedbami, razen tistih, ki so izrecno prepovedane, in bi morale te predpisane navedbe, kjer je primerno, upoštevati merila za sestavo, navedena v tej direktivi.

(24)

O določbah, ki bi lahko vplivale na zdravje ljudi, je bil opravljen posvet v skladu s členom 4 Direktive 89/398/EGS.

(25)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(26)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, določenih v Prilogi VIII, Del B –

(a)

„žitne kašice“, ki se delijo na naslednje štiri skupine:

(b)

Druga „otroška hrana“, ki se ne uvršča med žitne kašice.

(a)

„dojenčki“ so otroci do 12. meseca starosti;

(b)

„majhni otroci“ so otroci od prvega do tretjega leta starosti;

(c)

„ostanek pesticida“ je ostanek fitofarmacevtsega sredstva v žitnih kašicah in otroški hrani, kakor je opredeljen v točki 1 člena 2 Direktive Sveta 91/414/EGS, vključno z njegovimi presnovki in snovmi, ki nastanejo pri njegovem razpadu ali reakciji.

(a)

da se pesticidi, navedeni v tabeli 1 Priloge VII niso uporabljali, če njihovi ostanki ne presegajo mejne vrednosti 0,003 mg/kg. Ta vrednost, ki šteje, da je meja določanja delovnega območja analizne metode, se redno pregleduje z vidika tehničnega napredka;

(b)

da se pesticidi, navedeni v tabeli 2 Priloge VII, niso uporabljali, če njihovi ostanki ne presegajo mejne vrednosti 0,003 mg/kg. Ta vrednost se redno pregleduje z vidika podatkov o okoljski onesnaženosti.

(a)

navedbo, od katere starosti se proizvod lahko uporablja, pri čemer je treba upoštevati njegovo sestavo, teksturo ali druge posamezne lastnosti. Pri izdelkih navedena starost, ki dovoljuje uporabo katerega koli proizvoda ne sme biti nižja od štirih mesecev. Pri izdelkih, ki se priporočajo za uporabo od četrtega meseca starosti, je lahko navedeno, da so primerni od te starosti, razen če neodvisne osebe, usposobljene na področju medicine, prehrane ali farmacije, ali druge strokovne osebe, odgovorne za nego matere in otroka, ne svetujejo drugače;

(b)

podatek, ali proizvod vsebuje gluten ali ne, če je navedena starost manj kakor šest mesecev, pri kateri se izdelek lahko uporablja;

(c)

izkoristljivo energijsko vrednost, izraženo v kJ in kilokalorijah, ter vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml izdelka, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino izdelka, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo;

(d)

povprečno količino vsakega minerala in vsakega vitamina, navedenega v Prilogi I ali Prilogi II, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml proizvoda, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino proizvoda, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo;

(e)

navodila za pravilno pripravo, če je potrebno, in izjavo o pomembnosti upoštevanja teh navodil.

(a)

povprečne količine hranil, določenih v Prilogi IV, če tovrstne navedbe niso opredeljene že v skladu z določbo točke (d) odstavka 1, izraženo v številčni obliki na 100 g ali 100 ml proizvoda, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino proizvoda, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo;

(b)

poleg številčnih podatkov, podatkov za vitamine in minerale iz Priloge V, izražene kot odstotek referenčnih vrednosti, danih v prilogi, na 100 g ali 100 ml proizvoda, kakršen je v prodaji in kadar je to primerno, na navedeno količino proizvoda, pripravljenega v skladu s priporočili za uporabo, pod pogojem, da so količine, ki so v živilu, najmanj enake 15 % referenčnih vrednosti.