EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32006H0576

Priporočilo Komisije z dne 17. avgusta 2006 o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT-2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo (Besedilo velja za EGP)

OJ L 118M, 8.5.2007, p. 1111–1113 (MT)
OJ L 229, 23.8.2006, p. 7–9 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 02/08/2016

ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2006/576/oj

23.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 229/7


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 17. avgusta 2006

o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT-2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo

(Besedilo velja za EGP)

(2006/576/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti druge alinee člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na zahtevo Komisije je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela mnenja o mikotoksinih deoksinivalenolu dne 2. junija 2004 (1), zearalenonu dne 28. julija 2004 (2), ohratoksinu A dne 22. septembra 2004 (3) in fumonizinu dne 22. junija 2005 (4).

(2)

Omenjena mnenja v zaključkih navajajo, da vsi štirje mikotoksini kažejo toksične učinke pri več živalskih vrstah. Deoksinivalenol, zearalenon, fumonizin B1 in B2 se iz krme v zelo omejenem obsegu prenašajo v meso, mleko in jajca, zato živila živalskega izvora le malo prispevajo k celotni izpostavljenosti ljudi omenjenim toksinom. Ohratoksin A se lahko prenaša iz krme v živila živalskega izvora, vendar ocene izpostavljenosti kažejo, da živila živalskega izvora le malo prispevajo k izpostavljenosti ljudi ohratoksinu A v prehrani.

(3)

Podatkov o prisotnosti toksinov T-2 in HT-2 v proizvodih, namenjenih za krmo, je trenutno še zelo malo. Nujno je treba razviti in validirati občutljive analitske metode. Kaže pa tudi, da bi prisotnost toksinov T-2 in HT-2 v proizvodih, namenjenih za krmo, lahko bila razlog za zaskrbljenost. Treba je razviti občutljivo analitsko metodo, zbrati več podatkov o pojavnosti ter izvesti nadaljnje preiskave in raziskave dejavnikov, ki vplivajo na prisotnost toksinov T-2 in HT-2 v žitih in izdelkih iz žit, zlasti v ovsu in izdelkih iz ovsa.

(4)

Ob upoštevanju zaključkov znanstvenih mnenj iz uvodne izjave 1 in ob pomanjkanju zanesljivih podatkov o toksinih T-2 in HT-2, skupaj z velikimi razlikami v pojavnosti omenjenih mikotoksinov iz leta v leto, je poleg že razpoložljivih podatkov iz usklajenih programov nadzora v letih 2002 (5), 2004 (6) in 2005 (7) primerno zbrati več podatkov o omenjenih mikotoksinih v raznih posamičnih krmilih in krmi.

(5)

Da bi državam članicam dali usmeritve glede sprejemljivosti žit in izdelkov iz žit ter krmnih mešanic za uporabo v krmi in da bi preprečili razlike v vrednostih, sprejetih v posameznih državah članicah, kakor tudi posledično tveganje za izkrivljanje konkurence, je primerno priporočiti orientacijske vrednosti.

(6)

Orientacijske vrednosti za fumonizin B1 + B2 naj bi države članice začele uporabljati s 1. oktobrom 2007, sočasno z določbami iz Uredbe Komisije (ES) št. 856/2005 z dne 6. junija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 466/2001 o toksinih iz rodu Fusarium  (8).

(7)

Oceno pristopa v tem priporočilu je treba pripraviti do leta 2009, zlasti za oceno njegovega prispevka k zdravstvenemu varstvu živali. Podatki iz spremljanja na podlagi tega priporočila bodo prispevali k boljšemu razumevanju razlik v podatkih iz posameznih let ter prisotnosti omenjenih mikotoksinov v najrazličnejših stranskih proizvodih, uporabljenih v krmi, kar je bistvenega pomena za izvedbo nadaljnjih zakonodajnih ukrepov, če bodo potrebni –

PRIPOROČA:

1.   Ob aktivni udeležbi nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo morajo države članice okrepiti spremljanje prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A in fumonizina B1 + B2 ter toksinov T-2 in HT-2 v žitih in izdelkih iz žit, namenjenih za krmo in krmne mešanice.

2.   Države članice morajo zagotoviti sočasno analizo vzorcev na prisotnost deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A in fumonizina B1 + B2 ter toksinov T-2 in HT-2, da bo mogoče oceniti obseg njihove sopojavnosti.

3.   Države članice morajo biti še zlasti pozorne na prisotnost omenjenih mikotoksinov v stranskih proizvodih iz proizvodnje živil, namenjenih za krmo.

4.   Države članice morajo rezultate analiz redno pošiljati Komisiji, za zbiranje v enotni bazi podatkov.

5.   Sprejemljivost krmnih mešanic ter žit in izdelkov iz žit za uporabo v krmi morajo države članice ocenjevati na podlagi orientacijskih vrednosti, podrobno opisanih v Prilogi. V zvezi s fumonizinom B1 + B2 morajo države članice začeti uporabljati orientacijske vrednosti s 1. oktobrom 2007.

6.   Države članice morajo zlasti zagotoviti, da bodo nosilci dejavnosti na področju krme v svojih sistemih analize tveganj ter kritičnih kontrolnih točk (HACCP) (9) uporabljali orientacijske vrednosti iz točke 5 pri ugotavljanju in določanju kritičnih mej na kritičnih kontrolnih točkah, ki ločujejo sprejemljivost od nesprejemljivosti, za preprečevanje, odpravljanje ali zmanjševanje ugotovljenih tveganj.

Pri uporabi orientacijskih vrednosti morajo države članice upoštevati dejstvo, da so bile orientacijske vrednosti za žita in izdelke iz žit določene za najbolj odporne živalske vrste in da jih je zato treba razumeti kot najvišje orientacijske vrednosti.

Pri proizvodnji krme za občutljivejše živalske vrste morajo države članice zagotoviti, da bodo proizvajalci krme uporabili nižje orientacijske vrednosti za žita in izdelke iz žit, ob upoštevanju občutljivosti posamezne živalske vrste in v skladu z orientacijskimi vrednostmi, ki veljajo za krmne mešanice, namenjene posamezni živalski vrsti.

V Bruslju, 17. avgusta 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije


(1)  Znanstveni odbor za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 2. junija 2004 na zahtevo Komisije sprejel mnenje o deoksinivalenolu kot nezaželeni snovi v živalski krmi:

http://www.efsa.europa.eu/etc/medialib/efsa/science/contam/contam_opinions/478.Par.0005.File.dat/opinion05_contam_ej73_deoxynivalenol_v2_en1.pdf

(2)  Znanstveni odbor za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 28. julija 2004 na zahtevo Komisije sprejel mnenje o zearalenonu kot nezaželeni snovi v živalski krmi:

http://www.efsa.europa.eu/etc/medialib/efsa/science/contam/contam_opinions/527.Par.0004.File.dat/opinion_contam06_ej89_zearalenone_v3_en1.pdf

(3)  Znanstveni odbor za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 22. septembra 2004 na zahtevo Komisije sprejel mnenje o ochratoxinu A kot nezaželeni snovi v živalski krmi:

http://www.efsa.europa.eu/etc/medialib/efsa/science/contam/contam_opinions/645.Par.0001.File.dat/opinion_contam09_ej101_ochratoxina_en1.pdf

(4)  Znanstveni odbor za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 22. junija 2005 na zahtevo Komisije sprejel mnenje o fumonizinih kot nezaželeni snovi v živalski krmi:

http://www.efsa.europa.eu/etc/medialib/efsa/science/contam/contam_opinions/1037.Par.0001.File.dat/contam_op_ej235_fumonisins_en1.pdf

(5)  Priporočilo Komisije 2002/214/ES z dne 12. marca 2002 o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2002 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES (UL L 70, 13.3.2002, str. 20).

(6)  Priporočilo Komisije 2004/163/ES z dne 17. februarja 2004 o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2004 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES (UL L 52, 21.2.2004, str. 70).

(7)  Priporočilo Komisije 2005/187/ES z dne 2. marca 2005 o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2005 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES (UL L 62, 9.3.2005, str. 22).

(8)  UL L 143, 7.6.2005, str. 3.

(9)  Uredba (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 8.2.2005, str. 1).


PRILOGA

ORIENTACIJSKE VREDNOSTI

Mikotoksini

Proizvodi, namenjeni za krmo

Orientacijska vrednost v mg/kg (ppm) za krmo z 12-odstotno vsebnostjo vlage

Deoksinivalenol

Posamična krmila (1)

 

Žita in izdelki iz žit (2) razen stranskih proizvodov iz koruze

8

Stranski proizvodi iz koruze

12

Dopolnilne in popolne krmne mešanice, razen:

5

Dopolnilnih in popolnih krmnih mešanic za prašiče

0,9

Dopolnilnih in popolnih krmnih mešanic za teleta (< 4 mesecev), jagnjeta in kozličke

2

Zearalenon

Posamična krmila (1)

 

Žita in izdelki iz žit (2) razen stranskih proizvodov iz koruze

2

Stranski proizvodi iz koruze

3

Dopolnilne in popolne krmne mešanice:

 

Dopolnilne in popolne krmne mešanice za pujske ter mladice (mlade svinje)

0,1

Dopolnilne in popolne krmne mešanice za svinje ter pitance

0,25

Dopolnilne in popolne krmne mešanice za teleta, krave molznice, ovce (vključno z jagnjeti) in koze (vključno s kozlički)

0,5

Ohratoksin A

Posamična krmila (1)

 

Žita in izdelki iz žit (2)

0,25

Dopolnilne in popolne krmne mešanice:

 

Dopolnilne in popolne krmne mešanice za prašiče

0,05

Dopolnilne in popolne krmne mešanice za perutnino

0,1

Fumonizin B1 + B2

Posamična krmila (1)

 

Koruza in izdelki iz koruze (3)

60

Dopolnilne in popolne krmne mešanice za:

 

Prašiče, konje (Equidae), kunce in hišne živali,

5

Ribe

10

Perutnino, teleta (< 4 mesecev), jagnjeta in kozličke

20

Odrasle prežvekovalce (> 4 mesecev) in kune

50


(1)  Posebna pozornost je potrebna pri žitih in izdelkih iz žit, ki se neposredno krmijo živalim, da s prisotnostjo v dnevnem obroku ne povzročijo večje stopnje izpostavljenosti omenjenim mikotoksinom, kakor pri primerljivi stopnji izpostavljenosti, če je dnevni obrok le iz popolne krmne mešanice.

(2)  Pojem „žita in izdelki iz žit“ zajema poleg posamičnih krmil iz naslova 1 „Žitno zrnje, proizvodi in stranski proizvodi iz žitnega zrnja“ s seznama glavnih posamičnih krmil iz dela B Priloge k Direktivi Sveta 96/25/ES z dne 29. aprila 1996 o obtoku posamičnih krmil (UL L 125, 23.5.1996, str. 35) tudi druga posamična krmila, pridobljena iz žit, zlasti suho ter grobo žitno krmo.

(3)  Pojem „koruza in izdelki iz koruze“ zajema poleg posamičnih krmil iz koruze iz poglavja 1 „Žitno zrnje, proizvodi in stranski proizvodi iz žitnega zrnja“ s seznama glavnih posamičnih krmil iz dela B Priloge k Direktivi 96/25/ES tudi ostala posamična krmila, pridobljena iz koruze, zlasti suho ter grobo koruzno krmo.


Top