PRILOG A

TEHNIČNI SPECIFIKACIJI ZA INTEROPERABILNOST

PODSISTEM: VODENJE IN UPRAVLJANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

1

UVOD

1.1	Tehnično področje uporabe

1.2	Območje uporabe

2	OPREDELITEV PODSISTEMA/PODROČJA UPORABE

2.1

Podsistem

2.2	Področje uporabe

2.2.1

Osebje in vlaki

2.2.2

Načela obratovanja

2.2.3

Uporabnost pri obstoječih vozilih in infrastrukturi

2.3	Povezava med to TSI in Direktivo 2004/49/ES

3	BISTVENE ZAHTEVE

3.1	Skladnost z bistvenimi zahtevami

3.2	Bistvene zahteve – pregled

3.3	Posebni vidiki teh zahtev

3.3.1

Varnost

3.3.2

Zanesljivost in razpoložljivost

3.3.3

Zdravje

3.3.4

Varstvo okolja

3.3.5

Tehnična združljivost

3.4	Vidiki, ki so posebej povezani s podsistemom Vodenje in upravljanje železniškega prometa

3.4.1

Varnost

3.4.2

Zanesljivost in razpoložljivost

3.4.3

Tehnična združljivost

4	ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1

Uvod

4.2	Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem

4.2.1

Specifikacije, ki se nanašajo na osebje

4.2.1.1

Splošne zahteve

4.2.1.2

Dokumentacija za strojevodje

4.2.1.2.1

Pravilnik

4.2.1.2.2

Opis proge in ustrezne opreme ob progah, na katerih poteka promet

4.2.1.2.2.1

Priprava Navodil o progi

4.2.1.2.2.2

Spremenjeni elementi

4.2.1.2.2.3

Takojšnje obveščanje strojevodje

4.2.1.2.3

Vozni redi

4.2.1.2.4

Železniški vozni park

4.2.1.3

Dokumentacija za osebje prevoznikov železniškega prometa razen strojevodij

4.2.1.4

Dokumentacija za osebje upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka

4.2.1.5

Komunikacije v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka

4.2.2

Specifikacije, ki se nanašajo na vlake

4.2.2.1

Vidnost vlaka

4.2.2.1.1

Splošna zahteva

4.2.2.1.2

Čelni del

4.2.2.1.3

Sklep vlaka

4.2.2.2

Slišnost vlaka

4.2.2.2.1

Splošna zahteva

4.2.2.2.2

Nadzorna tipka

4.2.2.3

Identifikacija vozila

4.2.2.4

Nakladanje tovornih vozil

4.2.2.4.1

Razporeditev teže

4.2.2.4.2

Osna obremenitev

4.2.2.4.3

Pričvrstitev tovora

4.2.2.4.4

Kinematični razpon

4.2.2.4.5

Prekrivanje tovora

4.2.2.5

Sestava vlaka

4.2.2.6

Zaviranje vlaka

4.2.2.6.1

Minimalne zahteve zavornega sistema

4.2.2.6.2

Zavorna moč

4.2.2.7

Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju

4.2.2.7.1

Splošna zahteva

4.2.2.7.2

Zahtevani podatki

4.2.3

Specifikacije, ki se nanašajo na obratovanje vlaka

4.2.3.1

Načrtovanje vlaka

4.2.3.2

Identifikacija vlakov

4.2.3.3

Odhod vlaka

4.2.3.3.1

Preverjanja in preskusi pred odhodom

4.2.3.3.2

Obveščanje upravljavca infrastrukture o obratovalnem stanju vlaka

4.2.3.4

Upravljanje prometa

4.2.3.4.1

Splošne zahteve

4.2.3.4.2

Javljanje vlaka

4.2.3.4.2.1

Podatki, potrebni za javljanje položaja vlaka

4.2.3.4.2.2

Predvideni čas predaje

4.2.3.4.3

Nevarno blago

4.2.3.4.4

Kakovost obratovanja

4.2.3.5

Evidentiranje podatkov

4.2.3.5.1

Evidentiranje nadzornih podatkov zunaj vlaka

4.2.3.5.2

Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku

4.2.3.6

Delovanje v poslabšanih razmerah

4.2.3.6.1

Obvestilo drugim uporabnikom

4.2.3.6.2

Obvestilo strojevodjem

4.2.3.6.3

Dogovorjeni postopek ob nepredvidenih dogodkih

4.2.3.7

Upravljanje v izrednih razmerah

4.2.3.8

Pomoč vlakovnemu osebju ob nezgodi ali večji okvari železniškega voznega parka

4.3	Funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike

4.3.1

Vmesniki s TSI Infrastruktura

4.3.2

Vmesniki s TSI Nadzor-vodenje in signalizacija

4.3.2.1

Evidentiranje nadzornih podatkov

4.3.2.2

Budnik

4.3.2.3

Operativni predpisi ERTMS/ETCS in ERTMS/GSM-R

4.3.2.4

Opazovanje signala in progovnega znamenja

4.3.2.5

Zaviranje vlaka

4.3.2.6

Uporaba posipanja s peskom: Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

4.3.2.7

Evidentiranje podatkov in ugotavljanje pregretosti osnih ležajev

4.3.3

Vmesniki s TSI Železniški vozni park

4.3.3.1

Identifikacija vozila

4.3.3.2

Zaviranje

4.3.3.3

Zahteve za potniška vozila

4.3.3.4

Vidnost vlaka

4.3.3.4.1

Na čelnem vozilu vlaka v smeri potovanja

4.3.3.4.2

Na sklepu vlaka

4.3.3.5

Slišnost vlaka

4.3.3.6

Opažanje signala

4.3.3.7

Budnik

4.3.3.8

Sestava vlaka in Priloga B

4.3.3.9

Nakladanje tovornih vozil

4.3.3.10

Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju, in nevarno blago

4.3.3.11

Sestava vlaka, prilogi H in L

4.3.3.12

Dogovorjeni postopek ob nepredvidenih dogodkih in upravljanje v izrednih razmerah

4.3.3.13

Evidentiranje podatkov

4.3.4

Vmesniki s TSI Telematske aplikacije

4.3.4.1

Identifikacija vlakov

4.3.4.2

Sestava vlaka

4.3.4.3

Odhod vlaka

4.3.4.4

Vožnja vlaka

4.3.4.5

Identifikacija vozila

4.4	Operativni predpisi

4.5	Predpisi glede vzdrževanja

4.6	Strokovna usposobljenost

4.6.1

Strokovna usposobljenost

4.6.1.1

Strokovno znanje

4.6.1.2

Sposobnost uporabe tega znanja v praksi

4.6.2

Jezikovna usposobljenost

4.6.2.1

Načela

4.6.2.2

Raven znanja

4.6.3

Začetno in trajno preverjanje osebja

4.6.3.1

Osnovne postavke

4.6.3.2

Analiza potreb po usposabljanju

4.6.3.2.1

Oblikovanje analize potreb po usposabljanju

4.6.3.2.2

Posodabljanje analize potreb po usposabljanju

4.6.3.2.3

Posebne postavke za vlakovno osebje in pomožno osebje

4.6.3.2.3.1

Znanje o progah

4.6.3.2.3.2

Znanje o železniškem voznem parku

4.6.3.2.3.3

Pomožno osebje

4.7	Zdravstveni in varnostni pogoji

4.7.1

Uvod

4.7.2

Merila za odobritev zdravnikov medicine dela in zdravstvenih organizacij

4.7.3

Merila za odobritev psihologov, ki sodelujejo pri psihološkem preverjanju, in zahteve za psihološko preverjanje

4.7.3.1

Dokazila o izobrazbi psihologov

4.7.3.2

Vsebina in razlaga psihološkega preverjanja

4.7.3.3

Izbira orodij za preverjanje

4.7.4

Zdravstveni pregledi in psihološka preverjanja

4.7.4.1

Pred nastopom službe:

4.7.4.1.1

Minimalna vsebina zdravstvenega pregleda

4.7.4.1.2

Psihološko preverjanje

4.7.4.2

Po nastopu službe

4.7.4.2.1

Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

4.7.4.2.2

Minimalna vsebina rednega zdravstvenega pregleda

4.7.4.2.3

Dodatni zdravstveni pregledi in/ali psihološka preverjanja

4.7.5

Zdravstvene zahteve

4.7.5.1

Splošne zahteve

4.7.5.2

Zahteve glede vida

4.7.5.3

Zahteve glede sluha

4.7.5.4

Nosečnost

4.7.6

Posebne zahteve v zvezi z nalogo vožnje vlaka

4.7.6.1

Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

4.7.6.2

Dodatna vsebina zdravstvenega pregleda

4.7.6.3

Dodatne zahteve glede vida

4.7.6.4

Dodatne zahteve glede sluha in govora

4.7.6.5

Antropometrija

4.7.6.6

Svetovanje pri travmatičnih dogodkih

4.8	Registri železniške infrastrukture in železniškega voznega parka

4.8.1

Infrastruktura

4.8.2

Železniški vozni park

5	KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1	Opredelitev

5.2	Seznam komponent

5.3	Zmogljivosti in specifikacije komponent

6	OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT TER VERIFIKACIJA PODSISTEMA

6.1	Komponente interoperabilnosti

6.2	Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa

6.2.1

Načela

6.2.2

Dokumentacija o predpisih in postopkih

6.2.3

Postopki ocenjevanja

6.2.3.1

Odločitev pristojnega organa

6.2.3.2

Če je ocenjevanje potrebno

6.2.4

Zmogljivost sistema

7

IZVAJANJE

7.1

Načela

7.2	Smernice za izvajanje

7.3	Posebni primeri

7.3.1

Uvod

7.3.2

Seznam posebnih primerov

PRILOGA A1

OPERATIVNI PREDPISI ERTMS/ETCS

PRILOGA A2

OPERATIVNI PREDPISI ERTMS/GSM-R

PRILOGA B

DRUGI PREDPISI, KI OMOGOČAJO USKLAJENO OBRATOVANJE NOVIH STRUKTURNIH PODSISTEMOV:

PRILOGA C

Z VARNOSTJO POVEZANA KOMUNIKACIJSKA METODOLOGIJA

PRILOGA D

INFORMACIJE, DO KATERIH MORA IMETI DOSTOP PREVOZNIK V ŽELEZNIŠKEM PROMETU, V ZVEZI S PROGAMI, NA KATERIH NAMERAVA OBRATOVATI

PRILOGA E

RAVEN JEZIKA IN KOMUNIKACIJE

PRILOGA F

SMERNICE ZA OCENJEVANJE PODSISTEMA VODENJE IN UPRAVLJANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

PRILOGA G

INFORMATIVNI IN NEOBVEZNI SEZNAM ELEMENTOV, KI SE PREVERIJO ZA VSAK OSNOVNI PARAMETER

PRILOGA H

OSNOVNE POSTAVKE V ZVEZI S STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO ZA NALOGE VOŽNJE VLAKA

PRILOGA I

NI V UPORABI

PRILOGA J

OSNOVNE POSTAVKE V ZVEZI S STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO ZA NALOGE, POVEZANE S „SPREMLJANJEM VLAKOV“

PRILOGA K

NI V UPORABI

PRILOGA L

OSNOVNE POSTAVKE V ZVEZI S STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO ZA NALOGE PRIPRAVE VLAKA

PRILOGA M

NI V UPORABI

PRILOGA N

SMERNICE ZA IZVAJANJE

PRILOGA O

NI V UPORABI

PRILOGA P

IDENTIFIKACIJA VOZILA

PRILOGA Q

NI V UPORABI

PRILOGA R

IDENTIFIKACIJA VLAKA

PRILOGA S

VIDNOST VLAKA – SKLEP VLAKA

PRILOGA T

ZAVORNA MOČ

PRILOGA U

SEZNAM ODPRTIH TOČK

PRILOGA V

PRIPRAVA IN POSODABLJANJE DOKUMENTOV S PRAVILI ZA STROJEVODJE

GLOSAR

TEHNIČNA SPECIFIKACIJA ZA INTEROPERABILNOST

PODSISTEM VODENJE IN UPRAVLJANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

1   UVOD

1.1   TEHNIČNO PODROČJE UPORABE

Ta TSI zadeva podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, naveden na seznamu v točki 1 Priloge II k Direktivi 2001/16/ES.

Dodatne informacije o podsistemu so navedene v poglavju 2.

1.2   OBMOČJE UPORABE

Območje uporabe te TSI je vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti, kakor je opisan v Prilogi I k Direktivi 2001/16/ES.

Vsebina te TSI

V skladu s členom 5(3) Direktive 2001/16/ES ta TSI:

(a)	navaja predvideno področje uporabe podsistema Vodenje in upravljanje železniškega prometa – poglavje 2,

(b)	določa bistvene zahteve za vsak zadevni podsistem in njegove vmesnike glede na druge podsisteme – poglavje 3,

(c)

določa funkcionalne in tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati podsistem in njegovi vmesniki glede na druge podsisteme. Po potrebi se te specifikacije lahko razlikujejo glede na uporabo podsistema, na primer glede na kategorije prog, vozlišč in/ali železniškega voznega parka, kakor je predvideno v Prilogi I k tej direktivi – poglavje 4,

(d)	določa komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki jih zajemajo evropske specifikacije, vključno z evropskimi standardi, potrebnimi za doseganje interoperabilnosti v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti – poglavje 5,

(e)

za vsak obravnavani primer navaja postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo. To vključuje zlasti module, opredeljene v Sklepu 93/465/EGS, ali po potrebi posebne postopke za bodisi ocenjevanje skladnosti bodisi ocenjevanje primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti in ES-preverjanje podsistemov. Kadar obstajajo dokumenti, na katere se je mogoče sklicevati za lažje izvajanje te TSI, so ti navedeni – poglavje 6,

(f)	navaja strategijo za izvajanje TSI. Treba je zlasti določiti faze, ki jih je treba doseči, in elemente, ki se lahko uporabijo za postopen prehod iz obstoječega stanja do končnega, ko bo skladnost s TSI postala standard – poglavje 7,

(g)	navaja pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu, ki se zahtevajo za zadevno osebje pri vodenju in vzdrževanju zadevnega podsistema ter pri izvajanju TSI – poglavje 4.

Poleg tega se lahko v skladu s členom 5(5) za vsako TSI predvidijo posebni primeri; ti so navedeni v poglavju 7.

Ta TSI v poglavju 4 zajema tudi posebna pravila glede obratovanja in vzdrževanja za področje uporabe, navedeno v zgornjih pododdelkih 1.1 in 1.2.

2   OPREDELITEV PODSISTEMA/PODROČJA UPORABE

2.1   PODSISTEM

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa je opredeljen v oddelku 2.4 Priloge II k Direktivi 2001/16/ES.

Vključuje zlasti:

—	„Postopke in dodatno opremo, ki omogoča usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim in zmanjšanim obratovanjem, vključno zlasti z vožnjami vlakov, načrtovanjem in upravljanjem prometa.

—	Strokovno usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu.“

2.2   PODROČJE UPORABE

Področje uporabe te TSI se nanaša na podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa za upravljavce železniške infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu pri obratovanju vlakov na progah vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti.

Specifikacije, določene v TSI za vodenje in upravljanje železniškega prometa, se lahko uporabljajo kot referenčni dokument za obratovanje vlakov, čeprav niso zajeti v področje uporabe te TSI.

2.2.1   OSEBJE IN VLAKI

Pododdelka 4.6 in 4.7 se uporabljata za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge vožnje vlaka in spremljanja vlaka pri prehodu meje med državami, delujoče zunaj krajev, ki so v programu omrežja posameznega upravljavca železniške infrastrukture določeni kot „obmejni“ in so vključeni v njegovo varnostno dovoljenje.

Če je dejavnost uslužbenca povezana le z delom znotraj zgoraj opisanih „obmejnih“ krajev, ne šteje, da je prečkal mejo.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge odprave vlakov in odobritve vožnje vlaka, se uporablja medsebojno priznavanje strokovne usposobljenosti med državami članicami.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge, povezane s končno pripravo vlaka, preden bo ta prečkal mejo, in dela zunaj zgoraj opisanih „obmejnih“ krajev, velja pododdelek 4.6 ob medsebojnem priznavanju pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami. Če vsa vozila vlaka, ki prečka državno mejo, prečkajo mejo le do „obmejnih“ krajev, kakor je opisano zgoraj, se vlak ne šteje za mednarodni vlak.

To je povzeto v spodnjih preglednicah:

Osebje, ki sodeluje pri sestavi in odpravi vlakov, ki bodo prečkali državne meje in nadaljevali vožnjo prek obmejnega kraja.

Naloge	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Vožnja vlaka in spremljanje vlaka	4.6	4.7
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	4.6	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje

Osebje, ki upravlja vlake, ki ne prečkajo državnih meja ali jih prečkajo le do obmejnih krajev

Naloge	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Vožnja vlaka in spremljanje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje

Pri branju teh preglednic je treba upoštevati, da so komunikacijska načela iz poglavja 4.2.1 obvezna zahteva.

2.2.2   NAČELA OBRATOVANJA

Razlike v evropski ureditvi in zasnovah infrastrukture, ki so vsaj deloma razlog za obstoječe razlike v predpisih in postopkih, je pogosto mogoče odpraviti le z ogromnimi vlaganji.

Zato splošni cilj pričujoče različice te TSI, ki je prva po začetku veljavnosti Direktive 2001/16/ES, ni oblikovanje enotnega evropskega pravilnika za vodenje in upravljanje železniškega prometa za konvencionalne hitrosti. Vendar pa morajo biti predpisi in postopki, ki omogočajo usklajeno vodenje novih strukturnih podsistemov za uporabo v vseevropskem železniškem omrežju, in zlasti tisti, ki so neposredno povezani z novim sistemom za nadzor vlakov in signalizacijo, v enakih razmerah enaki.

Na začetku je ta TSI zajemala le tiste elemente (kakor je določeno v poglavju 4) podsistema „Vodenje in upravljanje železniškega prometa“ za konvencionalne hitrosti, kjer med prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture večinoma obstajajo operativni vmesniki ali kjer je interoperabilnost posebej koristna. Pri tem so bile ustrezno upoštevane zahteve iz Direktive 2004/49/ES (Direktiva o varnosti na železnicah).

V nadaljevanju naj bi se podrobni operativni predpisi za Evropski sistem upravljanja železniškega prometa (ERTMS), ko bodo na voljo, določili v prilogi (A1 za ERTMS/ETCS, A2 za ERTMS/GSM-R) k tej TSI. Trenutno je priložena Priloga A1 zgolj informativne narave in ni obvezujoča, ker predpisi še niso dokončno oblikovani.

2.2.3   UPORABNOST PRI OBSTOJEČIH VOZILIH IN INFRASTRUKTURI

Čeprav se večina zahtev iz te TSI nanaša na procese in postopke, se številne zahteve nanašajo tudi na fizične elemente, vlake in vozila, ki so pomembni za obratovanje.

Merila za načrtovanje teh elementov so opisana v TSI, ki zajemajo druge podsisteme, kakor je železniški vozni park. V okviru TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa je upoštevana njihova operativna funkcija.

V teh primerih se priznava, da lahko spreminjanje obstoječega železniškega voznega parka/infrastrukture, da bi izpolnili vse zahteve te TSI, pomeni velik strošek. Zato je treba zadevne zahteve uporabljati le za nove elemente, ali kadar je element dograjen ali obnovljen in potrebuje novo dovoljenje za obratovanje po členu 14(3) Direktive 2001/16/ES.

2.3   POVEZAVA MED TO TSI IN DIREKTIVO 2004/49/ES

Čeprav je ta TSI oblikovana v okviru Direktive o interoperabilnosti 2001/16/ES, obravnava zahteve, tesno povezane z operativnimi postopki in procesi, ki se zahtevajo od upravljavcev infrastrukture ali prevoznikov v železniškem prometu, kadar ti zaprosijo za spričevalo iz Direktive o varnosti na železnicah 2004/49/ES.

3   BISTVENE ZAHTEVE

3.1   SKLADNOST Z BISTVENIMI ZAHTEVAMI

V skladu s členom 4(1) Direktive 2001/16/ES morajo vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti izpolnjevati bistvene zahteve, ki so določene med splošnimi zahtevami v Prilogi III k tej direktivi.

3.2   BISTVENE ZAHTEVE – PREGLED

Bistvene zahteve zajemajo:

—

varnost,

—	zanesljivost in razpoložljivost,

—

zdravje,

—	varstvo okolja,

—	tehnično združljivost.

V skladu z Direktivo 2001/16/ES so bistvene zahteve lahko splošno veljavne za celoten vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti ali pa so specifične za vsak podsistem in njegove komponente.

3.3   POSEBNI VIDIKI TEH ZAHTEV

Ustreznost splošnih zahtev za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa je določena v naslednjih določbah.

3.3.1   VARNOST

V skladu s Prilogo III k Direktivi 2001/16/ES so bistvene zahteve glede varnosti, ki veljajo za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, naslednje:

Bistvena zahteva 1.1.1 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Načrtovanje, gradnja ali izdelava, vzdrževanje in spremljanje za varnost pomembnih komponent in zlasti tistih, ki so vključene v vožnjo vlakov, morajo pod ustreznimi pogoji jamčiti varnost na ravni, ki je določena za to omrežje, vključno za posebne poslabšane razmere.“

Kar zadeva podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, je ta bistvena zahteva obravnavana v specifikaciji pododdelka „vidnost vlaka“ (pododdelka 4.2.2.1 in 4.3) in „slišnost vlaka“ v pododdelkih 4.2.2.2 in 4.3.

Bistvena zahteva 1.1.2 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Parametri za sistem kolo/tir morajo izpolnjevati zahteve stabilnosti, ki so potrebne za zagotovitev varne vožnje pri največji dovoljeni hitrosti.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.1.3 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Komponente, ki se uporabljajo, morajo prenesti vse običajne in izjemne obremenitve, ki so bile ugotovljene med njihovim obratovanjem. Učinki nepredvidenih napak na varnost morajo biti omejeni z ustreznimi sredstvi.“

Kar zadeva podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, je ta bistvena zahteva obravnavana v specifikaciji pododdelka „vidnost vlaka“ (pododdelka 4.2.2.1 in 4.3).

Bistvena zahteva 1.1.4 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Načrtovanje fiksnih naprav in železniškega voznega parka ter izbira uporabljenega materiala morata biti taka, da pri požaru omejujeta nastajanje, širjenje in učinke ognja ali dima.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.1.5 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Vse naprave, ki jih bodo uporabniki upravljali, morajo biti zasnovane tako, da ne ogrožajo varnega obratovanja naprav ali zdravja in varnosti uporabnikov, kadar se uporabljajo na predvideni način, ki ni v skladu z ustreznimi navodili.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

3.3.2   ZANESLJIVOST IN RAZPOLOŽLJIVOST

Bistvena zahteva 1.2 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES

„Spremljanje in vzdrževanje fiksnih in gibljivih komponent, ki so udeležene v vožnji vlakov, morajo biti organizirane, izvedene in kvantificirane tako, da delujejo pod predvidenimi pogoji.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

3.3.3   ZDRAVJE

Bistvena zahteva 1.3.1 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Materiali, ki so zaradi načina uporabe lahko nevarni za zdravje tistih, ki imajo do njih dostop, se v vlakih in železniški infrastrukturi ne smejo uporabljati.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.3.2 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Te materiale je treba izbrati, razvijati in uporabljati tako, da se omeji emisija škodljivih in nevarnih dimov ali plinov, zlasti ob požaru.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

3.3.4   VARSTVO OKOLJA

Bistvena zahteva 1.4.1 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Učinek vzpostavitve in obratovanja vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti na okolje je treba oceniti in upoštevati v fazi načrtovanja sistema v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.4.2 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Materiali, ki se uporabljajo v vlakih in infrastrukturi, morajo preprečevati emisijo dimov ali plinov, ki so škodljivi ali nevarni za okolje, zlasti ob požaru.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.4.3 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Železniški vozni park in sistemi za dobavo energije morajo biti zasnovani in proizvedeni tako, da so elektromagnetsko združljivi z napravami, opremo in javnimi ali zasebnimi omrežji, katere lahko ovirajo.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

Bistvena zahteva 1.4.4 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Pri obratovanju vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti se morajo upoštevati zdajšnje omejitve o obremenitvah s hrupom.“

Čeprav to bistveno zahtevo obravnava predvsem TSI za hrup, so v podsistemu Vodenje in upravljanje železniškega prometa v pododdelkih 4.2.2.2 in 4.3 določene nekatere postavke v zvezi s „slišnostjo vlaka“.

Bistvena zahteva 1.4.5 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Obratovanje vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti ne sme dosegati nedopustne stopnje talnih vibracij za dejavnosti in območja v bližini infrastrukture ter v normalnem stanju vzdrževanja.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

3.3.5   TEHNIČNA ZDRUŽLJIVOST

Bistvena zahteva 1.5 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES

„Tehnične značilnosti infrastrukture in fiksnih naprav morajo biti združljive med seboj in z značilnostmi vlakov, ki se bodo uporabljali v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti.

Če je na nekaterih delih omrežja skladnost teh značilnosti težko doseči, je mogoče uvesti začasne rešitve, ki zagotavljajo združljivost v prihodnje.“

Ta bistvena zahteva ne velja za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa.

3.4   VIDIKI, KI SO POSEBEJ POVEZANI S PODSISTEMOM VODENJE IN UPRAVLJANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

3.4.1   VARNOST

Bistvena zahteva 2.6.1 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Uskladitev operativnih predpisov o obratovanju omrežja ter usposobljenost strojevodij in vlakovnega osebja in osebja v dispečerskih centrih morata zagotavljati varno obratovanje, pri čemer se upoštevajo različne zahteve v čezmejnem in domačem prometu.

Vzdrževalne dejavnosti in njihova pogostost, izobraževanje in usposobljenost osebja v vzdrževalnih in dispečerskih centrih ter sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga v dispečerskih in vzdrževalnih centrih vzpostavijo zadevni prevozniki v železniškem prometu, morajo zagotavljati visoko raven varnosti.“

To bistveno zahtevo obravnavajo naslednji pododdelki te specifikacije:

—	Identifikacija vozila (pododdelek 4.2.2.3)

—	Zaviranje vlaka (pododdelek 4.2.2.6)

—	Sestava vlaka (pododdelek 4.2.2.5)

—	Nakladanje tovornih vozil (pododdelek 4.2.2.4)

—	Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju (pododdelek 4.2.2.7)

—	Vidnost vlaka (pododdelka 4.2.2.1 in 4.3)

—	Slišnost vlaka (pododdelka 4.2.2.1 in 4.3)

—	Odhod vlaka (pododdelek 4.2.3.3)

—	Upravljanje prometa (pododdelek 4.2.3.4)

—	Opažanje signala in budnik (pododdelek 4.3)

—	Komunikacije v zvezi z varnostjo (pododdelka 4.2.1.5 in 4.6)

—	Dokumentacija za strojevodje (pododdelek 4.2.1.2)

—	Dokumentacija za osebje prevoznikov železniškega prometa razen strojevodij (pododdelek 4.2.1.3)

—	Dokumentacija za osebje upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka (pododdelek 4.2.1.4)

—	Obratovanje v poslabšanih razmerah (pododdelek 4.2.3.6)

—	Upravljanje v izrednih razmerah (pododdelek 4.2.3.7)

—	Operativni predpisi ERTMS (pododdelek 4.4)

—	Strokovna usposobljenost (pododdelek 4.6)

—	Zdravstveni in varnostni pogoji (pododdelek 4.7)

3.4.2   ZANESLJIVOST IN RAZPOLOŽLJIVOST

Bistvena zahteva 2.6.2 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Vzdrževalne dejavnosti in njihova pogostost, izobraževanje in usposobljenost osebja v vzdrževalnih in dispečerskih centrih ter sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga v dispečerskih in vzdrževalnih centrih vzpostavijo zadevni prevozniki v železniškem prometu, morajo zagotavljati visoko raven zanesljivosti in razpoložljivosti.“

To bistveno zahtevo zagotavljajo naslednji pododdelki te specifikacije:

—	Sestava vlaka (pododdelek 4.2.2.5)

—	Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju (pododdelek 4.2.2.7)

—	Upravljanje prometa (pododdelek 4.2.3.4)

—	Komunikacije v zvezi z varnostjo (pododdelek 4.2.1.5)

—	Obratovanje v poslabšanih razmerah (pododdelek 4.2.3.6)

—	Upravljanje v izrednih razmerah (pododdelek 4.2.3.7)

—	Strokovna usposobljenost (pododdelek 4.6)

—	Zdravstveni in varnostni pogoji (pododdelek 4.7)

3.4.3   TEHNIČNA ZDRUŽLJIVOST

Bistvena zahteva 2.6.3 Priloge III k Direktivi 2001/16/ES:

„Uskladitev operativnih predpisov o obratovanju omrežja ter usposobljenost strojevodij, vlakovnega osebja in osebja za upravljanje prometa morata zagotavljati učinkovitost delovanja vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, pri čemer se upoštevajo različne zahteve v čezmejnem in domačem prometu.“

To bistveno zahtevo obravnavajo naslednji pododdelki te specifikacije:

—	Identifikacija vozila (pododdelek 4.2.2.3)

—	Zaviranje vlaka (pododdelek 4.2.2.6)

—	Sestava vlaka (pododdelek 4.2.2.5)

—	Nakladanje tovornih vozil (pododdelek 4.2.2.4)

—	Komunikacije v zvezi z varnostjo (pododdelek 4.2.1.5)

—	Obratovanje v poslabšanih razmerah (pododdelek 4.2.3.6)

—	Upravljanje v izrednih razmerah (pododdelek 4.2.3.7)

4   ZNAČILNOSTI PODSISTEMA

4.1   UVOD

Vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti (TEN), za katerega se uporablja Direktiva 2001/16/ES in katerega del je podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, je integriran sistem in treba je preveriti njegovo usklajenost. Zlasti je treba pregledati usklajenost specifikacij za podsistem, njegove vmesnike glede na sistem, v katerega se vključujejo, in operativne predpise.

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa, kakor je opisan v pododdelku 2.2, ob upoštevanju vseh ustreznih bistvenih zahtev zajema le elemente, določene v naslednjem oddelku.

V skladu z Direktivo 2001/14/ES je upravljavec infrastrukture v celoti odgovoren za predložitev vseh ustreznih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati vlaki, ki imajo dovoljenje za vožnjo po njegovem omrežju, pri čemer se upoštevajo nagibne razmere posameznih prog ter funkcionalne ali tehnične specifikacije, določene v nadaljevanju.

4.2   FUNKCIONALNE IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA PODSISTEM

Funkcionalne in tehnične specifikacije za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa sestavljajo:

—	specifikacije, ki se nanašajo na osebje,

—	specifikacije, ki se nanašajo na vlake,

—	specifikacije, ki se nanašajo na obratovanje vlaka.

4.2.1   SPECIFIKACIJE, KI SE NANAŠAJO NA OSEBJE

4.2.1.1   Splošne zahteve

Ta oddelek obravnava osebje, ki sodeluje pri vodenju podsistema z izvajanjem za varnost pomembnih nalog, v katere je vključen neposreden vmesnik med prevoznikom v železniškem prometu in upravljavcem infrastrukture.

—	Osebje prevoznika v železniškem prometu: — opravlja nalogo vožnje vlakov (v tem dokumentu „strojevodja“) in je del „vlakovnega osebja“, — opravlja naloge na vlaku (razen vožnje) in je del „vlakovnega osebja“, — opravlja naloge priprave vlakov.

—	Osebje upravljavca infrastrukture, ki opravlja nalogo odobritve vožnje vlakov

Zajeta področja so:

—	dokumentacija,

—	komunikacija,

ter v obsegu, ki je določen v oddelku 2.2 te TSI:

—	strokovna usposobljenost (glej pododdelek 4.6 in priloge H, J in L),

—	zdravstveni in varnostni pogoji (glej pododdelek 4.7).

4.2.1.2   Dokumentacija za strojevodje

Prevoznik v železniškem prometu, ki upravlja vlak, mora strojevodji zagotoviti vse potrebne informacije, da ta lahko opravi svoje naloge.

Te informacije morajo upoštevati vse potrebne elemente za obratovanje v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah za proge, na katerih poteka promet, in za železniški vozni park, ki se uporablja na teh progah.

4.2.1.2.1   Pravilnik

Vsi potrebni postopki, ki veljajo za strojevodjo, morajo biti zajeti v dokumentu ali računalniški datoteki z naslovom „Pravilnik za strojevodjo“.

V „Pravilniku za strojevodjo“ so navedene zahteve, ki veljajo za vse prevožene proge in železniški vozni park, uporabljen na teh progah, v skladu z obratovanjem v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah, s katerimi se strojevodja lahko sooči.

„Pravilnik za strojevodjo“ mora zajemati dva ločena vidika:

—	prvi opisuje skupne predpise in postopke, ki veljajo po vsem vseevropskem železniškem omrežju (ob upoštevanju vsebine prilog A, B in C),

—	drugi določa vse potrebne predpise in postopke, značilne za posameznega upravljavca infrastrukture.

Vsebovati mora postopke, ki zajemajo najmanj naslednje vidike:

—	varnost in zaščita osebja,

—	signalizacija, nadzor in vodenje,

—	obratovanje vlakov, tudi v poslabšanih razmerah,

—	vleka in železniški vozni park,

—	nezgode in nesreče.

Za sestavo tega dokumenta je odgovoren prevoznik v železniškem prometu.

Prevoznik v železniškem prometu mora pravilnik za strojevodjo predstaviti v enaki obliki za vso infrastrukturo, po kateri bo strojevodja vozil.

Pravilnik ima dva dodatka:

—	dodatek 1: Priročnik za komunikacijske postopke,

—	dodatek 2: Zbirka obrazcev.

Prevoznik v železniškem prometu mora pravilnik za strojevodjo napisati v jeziku ene od držav članic ali v „delovnem“ jeziku enega od upravljavcev infrastrukture, za katere bodo pravila veljala. To ne bo veljalo za sporočila in obrazce, ki morajo ostati v „delovnem“ jeziku upravljavcev infrastrukture.

Postopek za pripravo in posodobitev pravilnika za strojevodjo obsega naslednje korake:

—	upravljavec infrastrukture (ali organizacija, ki je odgovorna za pripravo operativnih predpisov) mora prevozniku v železniškem prometu predložiti ustrezne informacije v „delovnem“ jeziku upravljavca infrastrukture,

—	prevoznik v železniškem prometu mora sestaviti začetni ali posodobljen dokument,

—	če prevoznik v železniškem prometu ne sestavi pravilnika za strojevodje v istem jeziku, v katerem je bila ustrezna informacija prvotno predložena, mora prevoznik v železniškem prometu poskrbeti za vse potrebne prevode.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III k Direktivi 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja upravljavca infrastrukture vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina dokumentacije, predložene prevoznikom v železniškem prometu, popolna in točna.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III Direktive 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina pravilnika popolna in točna.

Priloga V opisuje ta postopek v obliki prikaza delovnih postopkov in navaja pregled postopka.

4.2.1.2.2   Opis proge in ustrezne opreme ob progah, na katerih poteka promet

Strojevodjem je treba za proge, po katerih bodo vozili, zagotoviti opis prog in s tem povezane opreme ob progi, ki zadevajo nalogo vožnje vlaka. Te informacije morajo biti opredeljene v enotnem dokumentu, poimenovanem „Navodila o progi“ (v pisni ali računalniški obliki).

Navodila o progi morajo zajemati vsaj naslednje podatke:

—	splošne obratovalne lastnosti,

—	oznake o nagibnih razmerah oziroma o lomu nivelete na progi,

—	podroben diagram proge.

4.2.1.2.2.1   Priprava Navodil o progi

Navodila o progi morajo biti sestavljena v enem od jezikov držav članic, ki ga izbere prevoznik v železniškem prometu, ali v „delovnem“ jeziku, ki ga uporablja upravljavec infrastrukture.

Vsebovati morajo naslednje informacije (seznam ni dokončen):

—	splošne obratovalne lastnosti: — vrsta signalizacije in ustrezen prometni režim (dvotirna proga, dvosmerni promet, vožnja po levi ali desni itn.), — vrsta pogonskega vira energije, — vrsta naprav za vzpostavljanje radijske zveze med vlakom in mestom, s katerega se vodi promet.

—	oznaka o nagibnih razmerah oziroma o lomu nivelete na progi: — vrednosti vzponov in padcev ter njihova natančna lokacija,

—

podroben diagram proge: — imena postaj in ključnih mest na progi ter njihov položaj, — predori, vključno z lokacijo, imenom, dolžino, posebne informacije, kakršne so dostopne poti in točke varnega izstopa ter varna mesta za evakuacijo potnikov, — bistvene lokacije nevtralnih odsekov železniškega omrežja, — dovoljene hitrostne omejitve za vsak zadevni tir in po potrebi različne hitrosti za nekatere vrste vlakov, — ime organizacije, odgovorne za nadzor upravljanja prometa, in imena območij nadzora upravljanja prometa, — imena in območja nadzora središč za upravljanje prometa, kakor so signalni objekti, — identifikacija radijskih kanalov, ki naj se uporabijo.

Obliko Navodil o progi je treba pripraviti enako za vse infrastrukture, po katerih poteka promet vlakov enega prevoznika.

Navodila o progi sestavi prevoznik na podlagi informacij, ki jih prejme od upravljavca infrastrukture.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III k Direktivi 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja upravljavca infrastrukture vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina dokumentacije, predložene prevoznikom v železniškem prometu, popolna in točna.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III Direktive 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina pravilnika popolna in točna.

4.2.1.2.2.2   Spremenjeni elementi

Upravljavec infrastrukture mora prevoznika obvestiti o vseh elementih, ki so bodisi trajno bodisi začasno spremenjeni. Prevoznik v železniškem prometu mora te spremembe zbrati v za to namenjenem dokumentu ali računalniški datoteki, katerih oblika je enaka za vse infrastrukture, po katerih poteka promet vlakov enega prevoznika.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III k Direktivi 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja upravljavca infrastrukture vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina dokumentacije, predložene prevoznikom v železniškem prometu, popolna in točna.

V skladu z odstavkom 2 Priloge III k Direktivi 2004/49/ES mora sistem varnega upravljanja prevoznika v železniškem prometu vključevati postopek validacije, ki zagotavlja, da je vsebina dokumenta o spremenjenih elementih popolna in točna.

4.2.1.2.2.3   Takojšnje obveščanje strojevodje

Postopek takojšnjega obveščanja strojevodij o vseh spremembah varnostnih ureditev na vlakovni poti mora opredeliti zadevni upravljavec infrastrukture (postopek mora biti enoten, kjer se uporabljajo sistemi ERTMS/ETCS).

4.2.1.2.3   Vozni redi

Pošiljanje podatkov o voznih redih omogoča točnost vožnje vlakov in pomaga pri učinkovitosti storitev.

Prevoznik v železniškem prometu mora strojevodjem posredovati informacije, potrebne za normalen promet vlakov, ki vključujejo vsaj naslednje:

—	identifikacijo vlaka,

—	po potrebi dneve, ko vlaki vozijo,

—	kraje postanka in s tem povezana opravila,

—	druge kilometrske oznake,

—	čas prihoda/odhoda/prehoda na vsakem od navedenih krajev.

Take informacije o prometu vlakov, ki morajo temeljiti na informacijah, ki jih zagotovi upravljavec infrastrukture, se lahko pošljejo v elektronski obliki ali na papirju.

Oblika informacij za strojevodje mora biti enotna po vseh progah, po katerih vozi prevoznik v železniškem prometu.

4.2.1.2.4   Železniški vozni park

Prevoznik v železniškem prometu mora strojevodji zagotoviti vse informacije v zvezi z delovanjem železniškega voznega parka v poslabšanih razmerah (kakor so vlaki, ki potrebujejo pomoč). Taka dokumentacija mora biti usmerjena tudi na poseben vmesnik z osebjem upravljavca infrastrukture za tovrstne primere.

4.2.1.3   Dokumentacija za osebje prevoznikov železniškega prometa razen strojevodij

Prevoznik v železniškem prometu mora vsemu svojemu osebju (vlakovnemu ali drugemu), vključenemu v za varnost pomembne naloge, ki vsebujejo neposreden vmesnik z osebjem, opremo ali sistemi upravljavca infrastrukture, priskrbeti pravila, postopke ter posebne informacije o železniškem voznem parku in progi, potrebne za take naloge. Te informacije se uporabljajo pri obratovanju v normalnih in poslabšanih razmerah.

Za osebje na vlakih morajo biti struktura, oblika, vsebina ter postopek priprave in posodabljanja teh informacij v skladu s specifikacijo iz pododdelka 4.2.1.2 te TSI.

4.2.1.4   Dokumentacija za osebje upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka

Vse informacije, potrebne za zagotavljanje komunikacije v zvezi z varnostjo med osebjem, ki odobri vožnjo vlakov, in vlakovnim osebjem, morajo biti določene v:

—	dokumentih, ki opisujejo komunikacijska načela (Priloga C),

—	dokumentu z naslovom Zbirka obrazcev.

Upravljavec infrastrukture mora te dokumente sestaviti v svojem „delovnem“ jeziku.

4.2.1.5   Komunikacije v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka

Za komunikacije v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem, drugim osebjem prevoznika v železniškem prometu (kakor je opredeljeno v Prilogi L) in osebjem, ki odobri vožnjo vlaka, se uporablja „delovni“ jezik (glej glosar), ki ga uporablja upravljavec infrastrukture na zadevni progi.

Načela za komunikacije v zvezi z varnostjo med vlakovnim osebjem in osebjem, ki je odgovorno za odobritev vožnje vlakov, so navedena v Prilogi C.

V skladu z Direktivo 2001/14/ES je upravljavec infrastrukture odgovoren za objavo „delovnega“ jezika, ki ga njegovo osebje uporablja med vsakodnevnim obratovanjem.

Kadar pa je zaradi lokalne prakse treba zagotoviti uporabo še enega jezika, mora upravljavec infrastrukture določiti zemljepisne meje njegove uporabe.

4.2.2   SPECIFIKACIJE, KI SE NANAŠAJO NA VLAKE

4.2.2.1   Vidnost vlaka

4.2.2.1.1   Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da so vlaki opremljeni s sredstvi, ki označujejo čelo in sklep vlaka.

4.2.2.1.2   Čelni del

Prevoznik v železniškem prometu mora z namestitvijo in razporeditvijo prižganih belih prednjih luči zagotoviti, da je približujoči se vlak jasno viden in prepoznaven. Tako ga je kot takega mogoče razlikovati od bližnjih cestnih vozil in drugih premikajočih se predmetov.

Podrobna specifikacija je navedena v pododdelku 4.3.3.4.1.

4.2.2.1.3   Sklep vlaka

Zahteve so določene v Prilogi S.

4.2.2.2   Slišnost vlaka

4.2.2.2.1   Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da so vlaki opremljeni z zvočno opozorilno napravo, ki označuje, da se približuje vlak.

4.2.2.2.2   Nadzorna tipka

Zvočno opozorilno napravo mora biti mogoče sprožiti z vseh voznih položajev.

4.2.2.3   Identifikacija vozila

Vsako vozilo mora imeti številko, po kateri se razlikuje od vseh drugih železniških vozil. Ta številka mora biti označena na vidnem mestu vsaj na vsaki vzdolžni stranici vozila.

Označene morajo biti tudi operativne omejitve, ki veljajo za vozilo.

Dodatne zahteve so določene v Prilogi P.

4.2.2.4   Nakladanje tovornih vozil

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da so vozila varno in zavarovano naložena in da tako ostanejo do konca potovanja, pri čemer se upošteva naslednje:

4.2.2.4.1   Razporeditev teže

Vozila morajo biti naložena tako, da je teža tovora enakomerno razporejena po vseh oseh. Kadar to zaradi velikosti ali oblike posameznega tovora ni mogoče, mora prevoznik med celotnim potovanjem za tovor uporabiti posebne potovalne pogoje.

4.2.2.4.2   Osna obremenitev

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti, da vozila niso naložena prek svoje mejne osne obremenitve. Zagotoviti mora tudi, da vozila niso naložena prek mejne osne obremenitve katerega koli dela načrtovane proge (razen če je vožnjo odobril zadevni upravljavec proge).

4.2.2.4.3   Pričvrstitev tovora

Prevozniki v železniškem prometu morajo zagotoviti, da sta tovor in vsa neuporabljena oprema za pričvrstitev tovora na vozilih ali v njih varno pričvrščena, tako da se med potovanjem ne premikata.

4.2.2.4.4   Kinematični razpon

Kinematični profil vsakega vozila (skupaj z vsem tovorom) vlaka mora biti znotraj največjega dovoljenega za odsek proge.

4.2.2.4.5   Prekrivanje tovora

PŽP morajo zagotoviti, da je vsa oprema za prekrivanje tovora na vozilu varno pritrjena bodisi na vozilo ali na tovor. Prekrivala morajo biti narejena iz materialov, ki so primerni za prekrivanje zadevnega tovora, pri čemer je treba upoštevati sile, do katerih bo verjetno prišlo med potovanjem.

4.2.2.5   Sestava vlaka

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti pravila in postopke, ki jih mora upoštevati njegovo osebje, da se zagotovi skladnost vlaka z dodeljeno potjo.

Zahteve glede sestave vlaka morajo upoštevati naslednje elemente:

—

vozila — vsa vozila vlaka morajo izpolnjevati vse zahteve, ki veljajo na progah, po katerih bo vlak vozil, — vsa vozila vlaka morajo biti primerna za vožnjo pri največji hitrosti, pri kateri naj bi vlak vozil, — vsa vozila vlaka morajo biti vseskozi med potovanjem znotraj določenega vzdrževalnega intervala (glede časa in razdalje),

—

vlak — kombinacija vozil, ki sestavljajo vlak, mora ustrezati tehničnim omejitvam zadevne proge in ne sme biti daljša od največje dovoljene dolžine za odhodne in sprejemne postaje ali službena mesta, — prevoznik v železniškem prometu mora poskrbeti, da je vlak tehnično ustrezen za potovanje in da tak ostane do konca potovanja,

—	teža in osna obremenitev — teža vlaka mora biti znotraj največje dovoljene teže, ki velja za odsek proge, trdnost spenjač, vlečno moč in druge ustrezne značilnosti vlaka; upoštevati je treba omejitve osne obremenitve,

—	največja hitrost vlaka — pri največji hitrosti, pri kateri lahko vlak vozi, je treba upoštevati morebitne omejitve na zadevni progi, zavorno učinkovitost, osno obremenitev in vrsto vozila,

—	kinematični razpon — kinematični profil vsakega vozila (skupaj z vsem tovorom) vlaka mora biti znotraj največjega dovoljenega za odsek proge.

Dodatne omejitve se lahko zahtevajo ali predpišejo zaradi vrste zavornega režima ali vrste vleke na posameznem vlaku.

Sestavo vlaka je treba opisati v usklajenem dokumentu sestave vlaka (glej Prilogo U).

4.2.2.6   Zaviranje vlaka

4.2.2.6.1   Minimalne zahteve zavornega sistema

Vsa vozila vlaka morajo biti povezana z neprekinjenim samodejnim zavornim sistemom, kakor je opredeljeno v TSI za železniški vozni park.

Čelna in sklepna vozila (vključno z vsemi vlečnimi vozili) vseh vlakov morajo imeti delujočo samodejno zavoro.

Če se vlak po nesreči strga na dva dela, se mora ta zavora samodejno sprožiti, tako da se oba dela razstavljenih vozil ustavita.

4.2.2.6.2   Zavorna moč

Upravljavec infrastrukture se mora odločiti, ali:

—	prevozniku v železniškem prometu predloži informacije, potrebne za izračun zahtevane zavorne moči za zadevne proge, vključno z informacijami glede sprejemljivih zavornih sistemov in pogojev za njihovo uporabo, ali

—	kot drugo možnost predloži dejansko zahtevano moč.

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti zadostno zavorno moč, tako da svojemu osebju pošlje zavorne predpise, ki jih mora spoštovati.

Informacije, ki jih potrebuje prevoznik v železniškem prometu za izračun zavorne moči, potrebne za ustavitev in mirovanje vlaka, morajo upoštevati nagibne razmere vseh zadevnih prog, dodeljeno pot in razvoj sistema ERTMS/ETCS.

Dodatne zahteve so določene v Prilogi T.

4.2.2.7   Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju

4.2.2.7.1   Splošna zahteva

Prevoznik v železniškem prometu mora določiti postopek, s katerim zagotovi, da vsa varnostna oprema na vlaku v celoti deluje in da vlak lahko varno vozi.

Prevoznik v železniškem prometu mora upravljavca infrastrukture obvestiti o vseh spremembah značilnosti vlaka, ki vplivajo na zmogljivost, ali morebitnih spremembah, zaradi katerih na dodeljeni poti ne bi bilo prostora za vlak.

Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu morata opredeliti in posodabljati pogoje in postopke za vožnjo vlakov v poslabšanih razmerah.

4.2.2.7.2   Zahtevani podatki

Podatki, potrebni za varno in učinkovito obratovanje, in postopek, s katerim je treba te podatke sporočiti, morajo zajemati:

—	identifikacijo vlaka,

—	navedbo prevoznika v železniškem prometu, ki je odgovoren za vlak,

—	dejansko dolžino vlaka,

—	ali vlak nenačrtovano prevaža potnike ali živali,

—	vse operativne omejitve z navedbo zadevnega vozila (profil, omejitve hitrosti itd.),

—	informacije, ki jih upravljavec infrastrukture potrebuje za prevoz nevarnega blaga.

Prevoznik v železniškem prometu mora določiti postopek, s katerim zagotovi, da so ti podatki upravljavcu infrastrukture na voljo pred odhodom vlaka.

Prevoznik v železniškem prometu mora določiti postopek za obveščanje upravljavca infrastrukture, če vlak ne bo zasedel dodeljene poti ali je odpovedan.

4.2.3   SPECIFIKACIJE, KI SE NANAŠAJO NA OBRATOVANJE VLAKA

4.2.3.1   Načrtovanje vlaka

Upravljavec infrastrukture mora sporočiti, kateri podatki so potrebni, kadar se prosi za vlakovno pot. Dodatni vidiki v zvezi s tem so določeni v Direktivi 2001/14/ES.

4.2.3.2   Identifikacija vlakov

Identifikacija vlaka mora biti nedvoumna.

Zahteve so določene v Prilogi R.

4.2.3.3   Odhod vlaka

4.2.3.3.1   Preverjanja in preskusi pred odhodom

Prevoznik v železniškem prometu mora v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka v pododdelku 4.1 te TSI opredeliti preverjanja in preskuse (predvsem glede zavor), ki jih je treba opraviti pred odhodom.

4.2.3.3.2   Obveščanje upravljavca infrastrukture o obratovalnem stanju vlaka

Prevoznik v železniškem prometu mora pred odhodom in med potovanjem obvestiti upravljavca infrastrukture o vseh nepravilnostih, ki vplivajo na vlak ali njegovo obratovanje in imajo lahko negativne posledice za vožnjo vlaka.

4.2.3.4   Upravljanje prometa

4.2.3.4.1   Splošne zahteve

Upravljanje prometa mora zagotavljati varno, učinkovito in točno obratovanje železniškega sistema, vključno z učinkovitim odpravljanjem motenj v prevozu.

Upravljavec infrastrukture mora določiti postopke in sredstva za:

—	sprotno upravljanje vlakov,

—	operativne ukrepe za vzdrževanje največje mogoče zmogljivosti infrastrukture pri dejanskih ali predvidenih zamudah ali nezgodah in

—	obveščanje prevoznikov v železniškem prometu v teh primerih.

Po dogovoru z upravljavcem infrastrukture se lahko uvedejo še morebitni dodatni postopki, ki jih zahteva prevoznik in vplivajo na vmesnik z upravljavcem infrastrukture.

4.2.3.4.2   Javljanje vlaka

4.2.3.4.2.1   Podatki, potrebni za javljanje položaja vlaka

Upravljavec infrastrukture mora:

—	zagotoviti način za takojšnje evidentiranje časov odhoda, prihoda ali prehoda vlaka na vnaprej določenih točkah javljanja v svojem omrežju in vrednost časa delta,

—

posredovati posebne podatke, potrebne v zvezi z javljanjem položaja. Te informacije morajo vsebovati: — identifikacijo vlaka, — navedbo točke javljanja, — progo, po kateri vozi vlak, — načrtovani čas na točki javljanja, — dejanski čas na točki javljanja (in ali gre za odhod, prihod ali prehod – za vmesne točke javljanja, na katerih se vlak javi, je treba ločeno predložiti čase prihoda in odhoda), — prezgodnji prihod ali zamudo na točki javljanja v minutah, — začetno pojasnilo vsake posamezne zamude, daljše od 10 minut, ali kakor to zahteva režim spremljanja delovanja, — navedbo, da javljanje vlaka zamuja, in zamudo v minutah, — morebitno prejšnjo identifikacijo vlaka, — odpoved celotnega potovanja ali dela potovanja vlaka.

4.2.3.4.2.2   Predvideni čas predaje

Upravljavec infrastrukture mora imeti pripravljen postopek, ki omogoča navedbo ocenjenega števila minut odklona od načrtovanega časa, ko naj bi en upravljavec infrastrukture predal vlak drugemu.

Vključevati mora informacije o motnjah v prevozu (opis in lokacija problema).

4.2.3.4.3   Nevarno blago

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopke za nadzor prevoza nevarnega blaga.

Ti postopki morajo vsebovati:

—	obstoječe evropske standarde, kakor je določeno v Direktivi ES 96/49, za ugotavljanje nevarnega blaga na vlakih,

—	obvestilo strojevodji o prisotnosti in položaju nevarnega blaga na vlaku,

—	informacije, ki jih upravljavec infrastrukture potrebuje za prevoz nevarnega blaga,

—	določitev načinov sporazumevanja in načrtovanje posebnih ukrepov za izredne razmere, povezane s tem blagom, v sodelovanju z upravljavcem infrastrukture.

4.2.3.4.4   Kakovost obratovanja

Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu imata na voljo postopke za spremljanje učinkovitega delovanja vseh zadevnih storitev.

Postopki spremljanja so načrtovani za analizo podatkov in ugotavljanje temeljnih trendov pri človeških in sistemskih napakah. Rezultati te analize se uporabljajo za uvajanje izboljšav, namenjenih odpravi ali ublažitvi dogodkov, ki bi lahko ogrozili učinkovito delovanje vseevropskega železniškega sistema.

Kadar bi bile te izboljšave lahko koristne za celotno omrežje, ki vključuje še druge upravljavce infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu, se te ob spoštovanju poslovne skrivnosti ustrezno sporočijo.

Upravljavec infrastrukture v čim krajšem času analizira dogodke, ki bistveno ovirajo obratovanje. Če je to primerno in zlasti kadar primer zadeva njihovega uslužbenca, k sodelovanju pri analizi povabi prevoznike v železniškem prometu, udeležene v zadevni dogodek. Kadar izsledki analize privedejo do priporočil za izboljšave omrežja, namenjene odpravi ali ublažitvi vzrokov za nesreče/nezgode, se ta priporočila sporočijo ustreznim upravljavcem infrastrukture in zadevnim prevoznikom v železniškem prometu.

Ti postopki se dokumentirajo in opravi se notranja presoja.

4.2.3.5   Evidentiranje podatkov

Podatke, ki zadevajo vožnjo vlaka, je treba evidentirati in hraniti za naslednje namene:

—	podporo sistematičnemu spremljanju varnosti kot sredstvu za preprečevanje nezgod in nesreč,

—	ugotavljanje delovanja strojevodje, vlaka in infrastrukture v času pred nezgodo ali nesrečo in (če je primerno) takoj po njej, s čimer je mogoče ugotoviti vzroke, povezane z vožnjo ali opremo vlaka, na podlagi tega pa sprejeti nove in spremenjene ukrepe, da se to ne bi ponovilo,

—	evidentiranje informacij v zvezi z delovanjem lokomotive/vlečnega vozila in strojevodje, vključno z delovnim časom.

Iz evidentiranih podatkov mora biti mogoče razbrati:

—	datum in čas evidentiranja,

—	natančno zemljepisno lokacijo evidentiranega primera (razdalja v kilometrih od prepoznavne lokacije),

—	identifikacijo vlaka,

—	identiteto strojevodje.

Zahteve glede hranjenja, občasnega vrednotenja in dostopa do teh podatkov so določene v ustreznih nacionalnih zakonih države članice:

—	v kateri ima prevoznik v železniškem prometu licenco (za podatke, evidentirane na vozilu) ali

—	države članice, v kateri je infrastruktura (za podatke, evidentirane zunaj vlaka).

4.2.3.5.1   Evidentiranje nadzornih podatkov zunaj vlaka

Upravljavec infrastrukture mora evidentirati najmanj naslednje podatke:

—	okvaro opreme ob progah, ki je povezana s premikanjem vlakov (signalizacija, kretnice itd.),

—	ugotovitev pregretosti osnih ležajev,

—	komunikacijo med strojevodjo in osebjem upravljavca infrastrukture, ki odobri vožnjo vlaka.

4.2.3.5.2   Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku

Prevoznik v železniškem prometu mora evidentirati najmanj naslednje podatke:

—	neupoštevanje signalov za nevarnost ali „dovoljenja za konec vožnje“,

—	uporabo zasilne zavore,

—	hitrost, pri kateri vozi vlak,

—	vse osamitve ali prekrivanja kontrolnih (signalnih) sistemov na vlaku,

—	delovanje zvočne opozorilne naprave (piščali),

—	delovanje vzvodov vrat (odpiranje, zapiranje),

—	zaznavo detektorjev pregretosti osnih ležajev, če so nameščeni,

—	navedbo kabine, za katero se evidentirajo podatki, ki jih je treba preveriti,

—	podatke za evidentiranje delovnega časa.

4.2.3.6   Delovanje v poslabšanih razmerah

4.2.3.6.1   Obvestilo drugim uporabnikom

Upravljavec infrastrukture mora skupaj s prevozniki v železniškem prometu določiti postopek za takojšnje medsebojno obveščanje o morebitnih razmerah, ki ovirajo varnost, delovanje in/ali razpoložljivost železniškega omrežja ali železniškega voznega parka.

4.2.3.6.2   Obvestilo strojevodjem

Upravljavec infrastrukture mora pri vsakem obratovanju v poslabšanih razmerah, ki je povezano z njegovo pristojnostjo, dati strojevodjem uradna navodila o ukrepih za varno premagovanje poslabšanih razmer.

4.2.3.6.3   Dogovorjeni postopek ob nepredvidenih dogodkih

Upravljavec infrastrukture mora skupaj s prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo na njegovi infrastrukturi, in če je primerno, s sosednjimi upravljavci infrastrukture opredeliti, objaviti in omogočiti ustrezne ukrepe za nepredvidene dogodke ter dodeliti naloge na osnovi zahteve po zmanjšanju negativnih posledic zaradi delovanja v poslabšanih razmerah.

Zahteve glede načrtovanja in odziv na take dogodke morajo biti sorazmerni z naravo in morebitno resnostjo poslabšanja razmer.

Ti ukrepi, ki morajo vsebovati najmanj načrte za vzpostavitev „normalnega“ stanja omrežja, lahko obravnavajo tudi:

—	okvare železniškega voznega parka (na primer tiste, ki bi lahko povzročile večje motnje v prometu, postopke za popravila vlakov v okvari),

—	okvare infrastrukture (na primer kadar pride do izpada električne energije ali nastopijo razmere, zaradi katerih se lahko vlaki preusmerijo z dodeljene poti),

—	izredne vremenske razmere.

Upravljavec infrastrukture mora vzpostaviti in posodabljati podatke o ključnem osebju upravljavca infrastrukture in prevoznika v železniškem prometu, ki ga je mogoče poklicati pri motnjah v prevozu, zaradi katerih nastopi delovanje v poslabšanih razmerah. Vsebovati morajo kontaktne številke med delovnim časom in zunaj njega.

Prevoznik v železniškem prometu mora te podatke poslati upravljavcu infrastrukture in ga obveščati o vseh morebitnih spremembah.

Upravljavec infrastrukture mora obveščati prevoznike v železniškem prometu o vseh morebitnih spremembah svojih podatkov.

4.2.3.7   Upravljanje v izrednih razmerah

Upravljavec infrastrukture mora ob posvetovanju z:

—	vsemi prevozniki v železniškem prometu, ki obratujejo na njegovi infrastrukturi, ali

—	če je primerno, predstavniškimi organi prevoznikov v železniškem prometu, ki obratujejo na njegovi infrastrukturi, ali

—	po potrebi s sosednjimi upravljavci infrastrukture,

—	lokalnimi oblastmi in

—	po potrebi predstavniki služb za ukrepanje v sili na lokalni ali nacionalni ravni, vključno z gasilskimi in reševalnimi službami

in v skladu z Direktivo 2004/49/ES opredeliti, objaviti ter omogočiti ustrezne ukrepe za obvladovanje izrednih razmer in ponovno vzpostavitev normalnega delovanja proge.

Taki ukrepi praviloma zajemajo:

—

trke,

—	požare na vlakih,

—	evakuacijo vlakov,

—	nesreče v predorih,

—	nezgode, ki zadevajo nevarno blago,

—	iztirjenja.

Prevoznik v železniškem prometu mora upravljavcu infrastrukture predložiti vse posebne informacije glede teh okoliščin, zlasti glede popravil ali ponovnega utirjanja. (Glej tudi določbo 4.2.7.1 Ukrepi v izrednih razmerah v TSI Tovorni vagoni železniškega voznega parka za konvencionalne hitrosti.)

Poleg tega mora imeti prevoznik v železniškem prometu vzpostavljene postopke za obveščanje potnikov o izrednih razmerah na vozilu in o varnostnih ukrepih.

4.2.3.8   Pomoč vlakovnemu osebju ob nezgodi ali večji okvari železniškega voznega parka

Prevoznik v železniškem prometu mora določiti ustrezne postopke za pomoč vlakovnemu osebju v poslabšanih razmerah, da bi preprečili ali zmanjšali zamude zaradi tehničnih ali drugih napak železniškega voznega parka (npr. načine sporazumevanja, ukrepe ob evakuaciji vlaka).

4.3   FUNKCIONALNE IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA VMESNIKE

Skladno z bistvenimi zahtevami iz poglavja 3 so funkcionalne in tehnične specifikacije za vmesnike naslednje:

4.3.1   VMESNIKI S TSI INFRASTRUKTURA

PRIDRŽANO

4.3.2   VMESNIKI S TSI NADZOR-VODENJE IN SIGNALIZACIJA

4.3.2.1   Evidentiranje nadzornih podatkov

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa določa operativne zahteve za evidentiranje nadzornih podatkov (glej pododdelek 4.2.3.5 te TSI), ki jih mora izpolnjevati podsistem Nadzor-vodenje (glej oddelek 4.2.15 TSI Nadzor-vodenje in signalizacija vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne hitrosti).

4.3.2.2   Budnik

Naprava za spremljanje odzivov strojevodje, ki ustavi vlak, če se strojevodja ne odzove v času, ki ga je treba določiti, in kadar infrastruktura to omogoča, to samodejno sporoči v signalizacijski kontrolni center. Med to operativno zahtevo in pododdelkom 4.2.2 v TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti obstaja vmesnik, povezan s sistemom ERTMS.

4.3.2.3   Operativni predpisi ERTMS/ETCS in ERTMS/GSM-R

Priloga A (A1 in A2) te TSI je vmesnik s FRS in SRS za ERTMS/ETCS, FRS in SRS za ERTMS/GSM-R, podrobno navedenih v Prilogi A TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti. Obstaja tudi vmesnik s specifikacijami za vmesnik ETCS med strojevodjem in strojem (DMI) (oddelek 4.2.13 TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti) in specifikacijami za EIRENE DMI (oddelek 4.2.14 TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti). Obstaja vmesnik med Prilogo A1 te TSI in pododdelkom 4.2.2 TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti v zvezi z osamitvijo funkcionalnosti ETCS na vozilu.

4.3.2.4   Opazovanje signala in progovnega znamenja

Strojevodja mora opazovati signale in progovna znamenja, ki morajo biti strojevodji vidni z njegovega normalnega voznega položaja. To velja tudi za druge znake ob progi, če so povezani z varnostjo.

Progovna znamenja, znaki in signalne oznake morajo biti načrtovani tako usklajeno, da je to omogočeno. Pri tem je treba upoštevati:

—	da so ustrezno nameščeni, tako da žarometi vlaka omogočajo strojevodji prebrati informacijo,

—	ustreznost in jakost osvetlitve, kadar je treba informacijo osvetliti,

—	kadar se uporablja odsevanje, morajo biti odsevne lastnosti uporabljenega materiala v skladu z ustreznimi specifikacijami, znaki pa izdelani tako, da lahko strojevodja ob pomoči žarometov na vlaku informacijo z lahkoto prebere.

Obstaja vmesnik s pododdelkom 4.2.16 TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti glede zunanjega vidnega polja strojevodje. V prihodnji različici Priloge A TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti bo tudi nova točka o progovnih znamenjih za proge, opremljene s sistemom ETCS.

4.3.2.5   Zaviranje vlaka

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.6.2 te TSI in pododdelkom 4.3.1.5 (Zagotovljena zavorna moč vlaka in značilnosti) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti.

4.3.2.6   Uporaba posipanja s peskom: Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo H (in Prilogo B(C1)) te TSI na eni strani in pododdelkom 4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov ob progi) in oddelkom 4.1 dodatka 1 k Prilogi A (kakor je navedeno v pododdelku 4.3.1.10) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti na drugi strani.

4.3.2.7   Evidentiranje podatkov in ugotavljanje pregretosti osnih ležajev

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.3.5 te TSI na eni strani in točkami 5, 7 in 55 pododdelka 4.2.2 (Funkcionalnost ETCS na vozilu) v Prilogi A in pododdelkom 4.2.10 (HABD (Detektor pregretosti osnih ležajev)) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti na drugi strani. V prihodnje bo obstajal vmesnik s Prilogo B TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa, ko bo rešena odprta točka v Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti.

4.3.3   VMESNIKI S TSI ŽELEZNIŠKI VOZNI PARK

4.3.3.1   Identifikacija vozila

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.3 TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa in Prilogo B TSI Tovorni vagoni železniškega voznega parka.

Tak vmesnik bo obstajal tudi z drugimi TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti, ko bodo oblikovane.

4.3.3.2   Zaviranje

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.6.1 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa, pododdelkom 4.2.4 in Prilogo B TSI Tovorni vagoni železniškega voznega parka.

Tak vmesnik bo obstajal tudi z drugimi TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti, ko bodo oblikovane.

4.3.3.3   Zahteve za potniška vozila

Omeniti je treba, da bo glede spodaj navedenega obstajal vmesnik z drugimi TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti, ko bodo oblikovane.

—	Združljivost med potniškimi vozili in peroni na načrtovanih potniških postajališčih mora zagotavljati varen vstop in izstop.

—	Potniki lahko z notranje strani odprejo vrata, namenjena za njihovo uporabo, šele ko se vlak ustavi in jih vlakovno osebje sprosti.

—	Sprostitev vrat mora biti za vsako stran vlaka ločena. Brezhibnost zapiranja in blokiranja vrat na potniških vlakih mora biti stalno označena.

—	Sproženje sprostitve vrat mora preprečevati uporabo vlečne moči.

—	Vsa vozila, ki prevažajo potnike, morajo biti opremljena z zasilnimi izhodi.

—	Potniška vozila morajo biti opremljena z alarmom, ki ga lahko sprožijo potniki, ali z zasilno zavoro. Če se ta sproži, mora biti strojevodja na to takoj opozorjen, vendar mora ohraniti nadzor nad vlakom.

4.3.3.4   Vidnost vlaka

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa določa, da so osnovne zahteve za vidnost vlakov, ki jih mora opredeliti podsistem Železniški vozni park, prikazane v naslednjih določbah.

4.3.3.4.1   Na čelnem vozilu vlaka v smeri potovanja

Naprej obrnjeni sprednji del čelnega vozila vlaka mora biti opremljen s tremi lučmi v obliki enakokrakega trikotnika, kakor prikazuje slika. Te luči morajo biti vedno prižgane, kadar vlak vozi s tega konca.

Prednje luči morajo optimizirati opaznost vlaka (npr. za delavce na tirih in uporabnike javnih križišč), zagotavljati strojevodji zadostno vidnost (osvetlitev proge pred njim, progovnih znamenj/signalnih oznak itd.) ponoči in ob slabi vidljivosti in ne sme zaslepiti strojevodij nasproti vozečih vlakov.

Razmik, višina nad tiri, premer, intenzivnost luči, dimenzije in oblika oddajanega snopa svetlobe podnevi in ponoči morajo biti standardizirani.

Obstajal bo vmesnik s prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park, ko gre za strojevodske kabine, in pododdelkom 4.2.2.1.2 te TSI.

4.3.3.4.2   Na sklepu vlaka

Obstajal bo vmesnik med pododdelkom 4.2.2.1.3 te TSI ter pododdelkom 4.2.7.4 in Prilogo BB Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni), če bo odprta točka iz Priloge S rešena z določitvijo signala na sklepu vlaka, za katerega je potreben okvir.

4.3.3.5   Slišnost vlaka

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa določa, da je osnovna zahteva za slišnost vlakov, ki jo mora izpolnjevati podsistem Železniški vozni park, ta, da je vlak sposoben naznaniti svojo prisotnost z zvočnim opozorilom.

Zvoki, ki jih oddaja opozorilna naprava, frekvenca in jakost teh zvokov ter način, kako strojevodja sproži napravo, morajo biti standardizirani.

Obstajal bo vmesnik s prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park, ko gre za strojevodske kabine, in pododdelkom 4.2.2.2 te TSI.

4.3.3.6   Opažanje signala

Strojevodja mora opazovati signale, signali pa morajo biti strojevodji vidni. Isto velja za druge znake ob progi, če so povezani z varnostjo.

Strojevodske kabine morajo biti načrtovane tako usklajeno, da strojevodja iz svojega normalnega voznega položaja z lahkoto vidi prikazano informacijo.

Obstajal bo vmesnik s pododdelkom 4.3.2.4 te TSI in prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park, ko gre za strojevodske kabine.

4.3.3.7   Budnik

Naprava za spremljanje odzivov strojevodje, ki ustavi vlak, če se strojevodja ne odzove v času, ki ga je treba določiti, in kadar infrastruktura to omogoča, to samodejno sporoči v signalizacijski kontrolni center.

Obstajal bo vmesnik s prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park, ko gre za strojevodske kabine.

4.3.3.8   Sestava vlaka in Priloga B

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.5 te TSI in pododdelkom 4.2.2.1.2.2 (Vlečna naprava) TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni) glede največje dovoljene teže vlaka. V prihodnje obstaja možnost vmesnika med Prilogo B te TSI in pododdelkom 4.2.2.1.2.1 (Odbojniki) TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni) glede hitrosti ranžiranja.

4.3.3.9   Nakladanje tovornih vozil

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.4 te TSI in pododdelkom 4.2.2.3.5 (zavarovanje tovora) ter Prilogo YY TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni).

4.3.3.10   Zagotavljanje, da je vlak v dobrem voznem stanju, in nevarno blago

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.7 in 4.2.3.4.3 te TSI ter pododdelkom 4.2.2.6 (nevarno blago) TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni).

4.3.3.11   Sestava vlaka, prilogi H in L

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.5 ter prilogama H in L te TSI in pododdelkom 4.2.3.5 (Vzdolžne tlačne sile) TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni) glede vožnje vlakov, ravnanja z vlaki in razporeditve vozil v vlaku.

Obstajal bo vmesnik s prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park, ko gre za vlečna vozila in potniška vozila.

4.3.3.12   Dogovorjeni postopek ob nepredvidenih dogodkih in upravljanje v izrednih razmerah

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.3.6.3 te TSI in pododdelkom 4.2.6.1.2 (Funkcionalne in tehnične specifikacije glede okoljskih pogojev) TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni) v zvezi z izrednimi vremenskimi razmerami.

Obstaja tudi vmesnik med pododdelkoma 4.2.3.6 in 4.2.3.7 te TSI ter pododdelkoma 4.2.7.1 (Ukrepi v sili) in 4.2.7.2 (Požarna varnost) TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni).

Obstajal bo vmesnik s prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park, ko gre za vlečna vozila in potniška vozila.

4.3.3.13   Evidentiranje podatkov

Obstajal bo vmesnik s pododdelkom 4.2.3.5.2 (Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku) te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa za konvencionalne hitrosti ter prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti, ko se obravnavajo vlečna vozila in vagone s strojevodskimi kabinami.

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.3.5.1 (Evidentiranje nadzornih podatkov zunaj vlaka) te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa za konvencionalne hitrosti ter pododdelkom 4.2.3.3.2 (Ugotavljanje pregretosti osnih ležajev) TSI Tovorni vagoni železniškega voznega parka za konvencionalne hitrosti. Obstajal bo tudi vmesnik med istim pododdelkom te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa za konvencionalne hitrosti in prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti, ko gre za vlečna vozila in potniške vagone, glede ugotavljanja pregretosti osnih ležajev z opremo ob progi.

4.3.4   VMESNIKI S TSI TELEMATSKE APLIKACIJE

4.3.4.1   Identifikacija vlakov

Način za nedvoumno identifikacijo vseh vlakov, ki obratujejo v vseevropskem železniškem omrežju, je treba še določiti (glej pododdelek 4.2.3.2 in Prilogo R). V zvezi s tem obstaja vmesnik s TSI Telematske aplikacije za tovorni promet in pododdelkom 4.2.2. Obstajal bo tudi vmesnik s TSI Telematske aplikacije za potniški promet, ko bo ta oblikovana.

4.3.4.2   Sestava vlaka

Pododdelka 4.2.2.5 in 4.2.2.7.2 te TSI imata v zvezi s podatki o sestavi vlaka vmesnik s pododdelkom 4.2.3.2 TSI Telematske aplikacije za tovorni promet. Obstajal bo tudi vmesnik s TSI Telematske aplikacije za potniški promet, ko bo ta oblikovana.

4.3.4.3   Odhod vlaka

Pododdelek 4.2.3.3 te TSI ima v zvezi z informacijami o odhodu vlaka vmesnik s pododdelkom 4.2.3 TSI Telematske aplikacije za tovorni promet. Obstajal bo tudi vmesnik s TSI Telematske aplikacije za potniški promet, ko bo ta oblikovana.

4.3.4.4   Vožnja vlaka

Pododdelek 4.2.3.4 te TSI ima v zvezi s podatki o vožnji vlaka vmesnik s pododdelki 4.2.4, 4.2.5 in 4.2.6 TSI Telematske aplikacije za tovorni promet. Obstajal bo tudi vmesnik s TSI Telematske aplikacije za potniški promet, ko bo ta oblikovana.

4.3.4.5   Identifikacija vozila

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.3 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa ter pododdelkom 4.2.11.3 „Podatkovne baze referenčnih podatkov o voznem parku“ in točko 1 („Opredelitve podatkov in sporočil“, oddelek 1.18 „Prvotni element: Ident. vagona“) v Prilogi A TSI Telematske aplikacije za tovorni promet. Obstajal bo tudi vmesnik s TSI Telematske aplikacije za potniški promet, ko bo ta oblikovana.

4.4   OPERATIVNI PREDPISI

Predpisi in postopki, ki omogočajo usklajeno delovanje novih in drugačnih strukturnih podsistemov za uporabo v vseevropskem železniškem omrežju, in zlasti tisti, ki so neposredno povezani z novim sistemom za vodenje in signalizacijo vlakov, so v enakih razmerah enaki.

Za to so v Prilogi A1 določeni operativni predpisi za Evropski sistem upravljanja železniškega prometa (ERTMS/ETCS). Operativni predpisi za obratovanje za radijski sistem ERTMS/GSM-R bodo določeni v Prilogi A2.

Drugi operativni predpisi, ki jih je mogoče standardizirati po vsem vseevropskem železniškem omrežju, bodo določeni v Prilogi B.

Ker se uporaba teh predpisov načrtuje za celotno vseevropsko železniško omrežje, je popolna usklajenost zelo pomembna. Edina organizacija, ki jih bo lahko spreminjala, bo tista, ki bo pristojna za vzdrževanje prilog A, B in C k tej TSI.

4.5   PREDPISI GLEDE VZDRŽEVANJA

Se ne uporabljajo.

4.6   STROKOVNA USPOSOBLJENOST

V skladu s pododdelkom 2.2.1 te TSI ta oddelek obravnava strokovno in jezikovno usposobljenost ter postopek preverjanja, ki se zahteva, da osebje pridobi to usposobljenost.

4.6.1   STROKOVNA USPOSOBLJENOST

Osebje (vključno z izvajalci) prevoznika v železniškem prometu in upravljavca infrastrukture mora pridobiti ustrezno strokovno usposobljenost za opravljanje vseh potrebnih nalog v zvezi z varnostjo v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah. Taka usposobljenost zajema strokovno znanje in sposobnost uporabe tega znanja v praksi.

Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za posamezne naloge so navedene v prilogah H, J in L.

4.6.1.1   Strokovno znanje

Ob upoštevanju teh prilog in odvisno od nalog posameznega delavca bo zahtevano znanje zajemalo naslednje:

—

splošno obratovanje železnic s posebnim poudarkom na dejavnosti, pomembni za varnost: — načela delovanja sistema varnega upravljanja njihovih organizacij, — vloge in odgovornosti ključnih oseb, ki sodelujejo pri interoperabilnem obratovanju, — ocena nevarnosti, zlasti v zvezi s tveganji pri obratovanju železnice in sistemih za električno vleko,

—	ustrezno poznavanje nalog v zvezi z varnostjo pri postopkih in vmesnikih za: — proge in opremo ob progi, — železniški vozni park, — okolje.

4.6.1.2   Sposobnost uporabe tega znanja v praksi

Da bo osebje sposobno uporabljati to znanje v normalnih, poslabšanih in izrednih razmerah, mora temeljito poznati:

—	metodo in načela za uporabo teh predpisov in postopkov,

—	postopek za uporabo opreme ob progi in železniškega voznega parka ter vse posebne opreme v zvezi z varnostjo,

—	načela sistema varnega upravljanja za preprečevanje nepotrebnih nevarnosti za ljudi in za proces,

in imeti splošno sposobnost prilagajanja različnim okoliščinam, s katerimi se lahko posameznik sreča.

V skladu z določbo 2 v Prilogi III k Direktivi 2004/49/ES morajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture vzpostaviti sistem upravljanja usposobljenosti, s katerim bodo poskrbeli za preverjanje in ohranjanje posamezne usposobljenosti svojega osebja. Poleg tega je treba po potrebi zagotoviti usposabljanje, s katerim se zagotovi posodabljanje znanja in spretnosti, zlasti v zvezi s slabostmi ali pomanjkljivostmi v delovanju sistema ali posameznika.

4.6.2   JEZIKOVNA USPOSOBLJENOST

4.6.2.1   Načela

Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu morata zagotoviti, da je njuno ustrezno osebje usposobljeno za uporabo komunikacijskih protokolov in načel, določenih v tej TSI.

Kadar upravljavec infrastrukture uporablja drug „delovni“ jezik, kakor ga navadno uporablja osebje prevoznikov v železniškem prometu, mora tako jezikovno in komunikacijsko usposabljanje obsegati pomemben del skupnega sistema upravljanja usposobljenosti prevoznikov v železniškem prometu.

Osebje prevoznika v železniškem prometu, katerega naloga je sporazumevanje z osebjem upravljavca infrastrukture v zvezi z za varnost pomembnimi zadevami, mora v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah obvladati „delovni“ jezik upravljavca infrastrukture na zadostni ravni.

4.6.2.2   Raven znanja

Raven znanja jezika upravljavca infrastrukture mora biti zadostna zaradi varnostnih razlogov:

—	Strojevodja mora znati najmanj: — pošiljati in razumevati sporočila, opredeljena v Prilogi C k tej TSI, — učinkovito se sporazumevati v normalnih, poslabšanih ali izrednih razmerah, — izpolnjevati obrazce, povezane z uporabo zbirke obrazcev.

—	Drugo vlakovno osebje, katerega naloge zahtevajo sporazumevanje z upravljavcem infrastrukture glede za varnost pomembnih zadev, mora biti usposobljeno najmanj za pošiljanje in razumevanje informacij o vlaku in njegovem obratovalnem stanju.

Napotki o primernih ravneh usposobljenosti so opredeljeni v Prilogi E. Raven znanja za strojevodje je najmanj raven 3. Raven znanja za osebje, ki spremlja vlak, je najmanj 2.

4.6.3   ZAČETNO IN TRAJNO PREVERJANJE OSEBJA

4.6.3.1   Osnovne postavke

V skladu z določbo 2 v Prilogi III k Direktivi 2004/49/ES morajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture opredeliti postopek preverjanja za svoje osebje.

Priporočeno je, da se upoštevajo vse naslednje postavke:

A	Izbira osebja — ocena izkušenj in sposobnosti, — ocena sposobnosti rabe zahtevanega tujega jezika ali tujih jezikov ali sposobnosti njihovega učenja.

B	Začetno poklicno izobraževanje — analiza potreb po usposabljanju, — viri usposabljanja, — usposabljanje inštruktorjev.

C	Začetno preverjanje — osnovni pogoji (najnižja starost strojevodij …), — program preverjanja, vključno s praktičnim prikazom, — strokovna usposobljenost inštruktorjev, — izdaja spričevala o usposobljenosti.

D	Ohranjanje usposobljenosti — načela ohranjanja usposobljenosti, — zlasti za osebje, ki opravlja nalogo vožnje vlaka, se usposobljenost preverja najmanj enkrat na leto, — metode, ki jih je treba uporabljati, — formalizacija postopka ohranjanja usposobljenosti, — postopek preverjanja.

E	Osvežitveno usposabljanje — načela za trajno usposabljanje (vključno z jezikovnim).

4.6.3.2   Analiza potreb po usposabljanju

4.6.3.2.1   Oblikovanje analize potreb po usposabljanju

Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture morata opraviti analizo potreb po usposabljanju svojega ustreznega osebja.

Ta analiza mora določiti obseg in kompleksnost in upoštevati tveganja, povezana z obratovanjem vlakov v vseevropskem železniškem omrežju, zlasti v zvezi s človeškimi zmožnostmi in omejitvami (človeški dejavnik), do katerih lahko pride zaradi:

—	razlik v praksah delovanja med upravljavci infrastrukture in tveganja, povezana z zamenjavo med njimi,

—	razlik med nalogami, operativnimi postopki in komunikacijskimi protokoli,

—	morebitnih razlik v „delovnem“ jeziku, ki ga uporablja osebje upravljavca infrastrukture,

—	lokalnih operativnih navodil, ki lahko vsebujejo posebne postopke ali posebno opremo, ki se uporablja v nekaterih primerih, na primer poseben predor.

Napotki glede elementov, ki naj bi se upoštevali, so navedeni v prilogah iz pododdelka 4.6.1 zgoraj. Po potrebi se uporabljajo postavke usposabljanja osebja, ki to upoštevajo.

Nekatere postavke iz teh prilog zaradi vrste obratovanja, ki ga predvideva prevoznik v železniškem prometu, ali zaradi narave omrežja, ki ga vodi upravljavec infrastrukture, mogoče ne bodo primerni. Analiza potreb po usposabljanju mora dokumentirati elemente, ki veljajo za neprimerne, in razloge za to.

4.6.3.2.2   Posodabljanje analize potreb po usposabljanju

Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture morata opredeliti postopek za pregled in posodabljanje svojih potreb po usposabljanju, pri čemer upoštevata zadeve, kakor so prejšnje presoje, povratne informacije sistema ter znane spremembe predpisov in postopkov, infrastrukture in tehnologije.

4.6.3.2.3   Posebne postavke za vlakovno osebje in pomožno osebje

4.6.3.2.3.1   Znanje o progah

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopek pridobivanja in ohranjanja znanja vlakovnega osebja o progah, na katerih se vozi. Ta postopek mora:

—	temeljiti na informacijah o progah, ki jih posreduje upravljavec infrastrukture, in

—	biti v skladu s postopkom iz pododdelka 4.2.1 te TSI.

Strojevodje morajo znanje o teh progah pridobiti prek teoretičnih in praktičnih elementov.

4.6.3.2.3.2   Znanje o železniškem voznem parku

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopek, s katerim njegovo vlakovno osebje pridobiva in ohranja znanje o vleki in železniškem voznem parku.

4.6.3.2.3.3   Pomožno osebje

Prevoznik v železniškem prometu zagotovi, da je pomožno osebje (npr. za strežbo in čiščenje), ki ni sestavni del „vlakovnega osebja“, poleg svojih osnovnih nalog usposobljeno tudi za izvajanje navodil v celoti usposobljenega „vlakovnega osebja“.

4.7   ZDRAVSTVENI IN VARNOSTNI POGOJI

4.7.1   UVOD

Osebje, ki je v pododdelku 4.2.1 navedeno kot osebje, ki izvaja za varnost pomembne naloge v skladu s pododdelkom 2.2 te TSI, mora biti v primerni telesni pripravljenosti, ki omogoča izpolnjevanje vseh operativnih in varnostnih standardov.

V skladu z Direktivo 2004/49/ES morajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture določiti in dokumentirati postopek, ki ga v okviru svojega sistema varnega upravljanja izvajajo za izpolnjevanje medicinskih, psiholoških in zdravstvenih zahtev za svoje osebje.

Zdravstvene preglede iz pododdelka 4.7.4 mora opravljati zdravnik medicine dela in sprejeti vse odločitve, povezane s telesno pripravljenostjo osebja.

Osebje ne sme opravljati za varnost pomembnega dela, če je njegova zbranost motena zaradi substanc, kot so alkohol, mamila ali psihoaktivna zdravila. Zato morata prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture pripraviti postopke za nadzor tveganja, da pride osebje na delo pod vplivom teh substanc ali jih uživa na delovnem mestu.

Glede opredeljenih omejitev zgornjih substanc veljajo nacionalni predpisi države članice, v kateri poteka železniški promet.

4.7.2   MERILA ZA ODOBRITEV ZDRAVNIKOV MEDICINE DELA IN ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJ (1)

Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture morajo izbrati zdravnike medicine dela in organizacije za zdravstvene preglede v skladu z nacionalnimi predpisi in praksami države, v kateri ima prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture licenco ali registracijo.

Zdravniki medicine dela, ki opravljajo zdravstvene preglede, kakor je določeno v pododdelku 4.7.4, morajo:

—	imeti strokovno znanje iz medicine dela,

—	poznati nevarnosti zadevnega dela in železniško okolje,

—	razumeti, kako lahko slabo zdravstveno stanje vpliva na ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganj zaradi teh nevarnosti.

Zdravnik medicine dela, ki izpolnjuje ta merila, lahko pri zdravstvenih pregledih zaprosi za zunanjo zdravniško ali nujno zdravstveno pomoč, npr. oftalmologa.

4.7.3   MERILA ZA ODOBRITEV PSIHOLOGOV, KI SODELUJEJO PRI PSIHOLOŠKEM PREVERJANJU, IN ZAHTEVE ZA PSIHOLOŠKO PREVERJANJE

4.7.3.1   Dokazila o izobrazbi psihologov

Psiholog mora imeti ustrezno univerzitetno izobrazbo ter spričevalo in priznanje usposobljenosti v skladu z nacionalnimi predpisi in praksami države, v kateri ima prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture licenco ali registracijo.

4.7.3.2   Vsebina in razlaga psihološkega preverjanja

Vsebino in postopek razlage psihološkega preverjanja mora določiti oseba s spričevalom v skladu z oddelkom 4.7.3.1, ob upoštevanju dela v železniškem omrežju in železniškega okolja.

4.7.3.3   Izbira orodij za preverjanje

Preverjanje mora vsebovati le orodja, ki temeljijo na načelih psihološke znanosti.

4.7.4   ZDRAVSTVENI PREGLEDI IN PSIHOLOŠKA PREVERJANJA

4.7.4.1   Pred nastopom službe:

4.7.4.1.1   Minimalna vsebina zdravstvenega pregleda

Zdravstveni pregledi morajo zajemati:

—	splošni zdravstveni pregled,

—	preglede čutnih zaznav (vid, sluh, zaznava barv),

—	analizo urina in krvi za ugotavljanje diabetesa mellitusa in drugih bolezenskih stanj, kakor je navedeno v kliničnem pregledu,

—	pregled za ugotavljanje jemanja prepovedanih drog.

4.7.4.1.2   Psihološko preverjanje

Cilj psihološkega preverjanja je podpora prevozniku v železniškem prometu pri imenovanju in upravljanju osebja, ki ima kognitivne, psihomotorne, vedenjske in osebnostne sposobnosti za varno opravljanje svojih nalog.

Pri določanju vsebine psihološkega preverjanja mora psiholog upoštevati najmanj naslednja merila v zvezi z zahtevami vsake varnostne funkcije:

—	kognitivne sposobnosti: — pozornost in zbranost, — spomin, — sposobnost zaznave, — sklepanje, — komunikacija;

—	psihomotorne sposobnosti: — hitrost odzivanja, — koordinacija gibov;

—	vedenjske in osebnostne sposobnosti: — obvladovanje čustev, — vedenjska zanesljivost, — samostojnost, — vestnost.

Če psiholog katero koli navedeno merilo izpusti, mora odločitev obrazložiti in dokumentirati.

4.7.4.2   Po nastopu službe

4.7.4.2.1   Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

Opraviti je treba najmanj en sistematski zdravstveni pregled:

—	vsakih 5 let za osebje v starosti do 40 let,

—	vsake 3 leta za osebje v starosti od 41 do 62 let,

—	vsako leto za osebje v starosti nad 62 let.

Zdravnik medicine dela mora predpisati pogostejše preglede, če to zahteva zdravstveno stanje uslužbenca.

4.7.4.2.2   Minimalna vsebina rednega zdravstvenega pregleda

Če delavec izpolnjuje merila, zahtevana pri pregledu, ki je opravljen pred opravljanjem poklica, morajo redni specialistični pregledi vsebovati vsaj:

—	splošni zdravstveni pregled,

—	pregled čutnih zaznav (vid, sluh, zaznava barv),

—	analizo urina in krvi za ugotavljanje diabetesa mellitusa in drugih bolezenskih stanj, kakor je navedeno v kliničnem pregledu,

—	pregled za ugotavljanje jemanja prepovedanih drog, kadar obstaja klinična indikacija.

4.7.4.2.3   Dodatni zdravstveni pregledi in/ali psihološka preverjanja

Poleg rednih zdravstvenih pregledov je treba opraviti dodatni posebni zdravstveni pregled in/ali psihološko presojo, kadar obstaja utemeljen dvom o psihičnem stanju delavca ali utemeljen sum jemanja prepovedanih drog ali zlorabe ali neprimerne uporabe alkohola. To je potrebno predvsem po nezgodi ali nesreči, ki se je zgodila zaradi človeške napake posameznika.

Delodajalec mora zahtevati zdravstveni pregled po vsaki bolniški odsotnosti, ki je daljša od 30 dni. Kadar je to primerno, lahko zdravnik medicine dela tak pregled omeji na preverjanje na osnovi dostopnih zdravstvenih podatkov, ki kažejo, da delavčeva sposobnost za delo ni okrnjena.

Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture morata oblikovati sisteme za zagotavljanje, da se taki dodatni pregledi in preverjanja ustrezno opravljajo.

4.7.5   ZDRAVSTVENE ZAHTEVE

4.7.5.1   Splošne zahteve

Osebje ne sme bolehati za zdravstvenimi stanji ali jemati zdravil, ki bi lahko povzročila:

—	nenadno izgubo zavesti,

—	motnje zavedanja ali zbranosti,

—	nenadno nezmožnost za delo,

—	motnje ravnotežja ali koordinacije,

—	precejšnjo omejitev gibljivosti.

Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve glede vida in sluha:

4.7.5.2   Zahteve glede vida

—	Ostrina vida na daleč s korekcijo ali brez: 0,8 (desno oko + levo oko – merjeno ločeno); najmanj 0,3 na slabšem očesu.

—	Najmočnejše korektivne leče: daljnovidnost + 5/kratkovidnost – 8. Pooblaščeni zdravnik medicine dela (kakor je opredeljen v pododdelku 4.7.2) lahko izjemoma in po pridobitvi mnenja očesnega specialista dopusti vrednosti zunaj tega okvira.

—	Vid na srednji razdalji in na blizu: zadosten s korekcijo ali brez.

—	Kontaktne leče so dovoljene.

—	Normalni barvni vid: z uporabo priznanega testa, kakor je Ishihara, po potrebi dopolnjenega z drugim priznanim testom.

—	Vidno polje: normalno (nobenih nepravilnosti, ki bi vplivale na nalogo, ki jo je treba opraviti).

—	Vid na obeh očesih: prisoten.

—	Binokularni vid: prisoten.

—	Kontrastna občutljivost: dobra.

—	Odsotnost progresivne očesne bolezni.

—	Umetne očesne leče, keratotomije in keratektomije so dovoljene le pod pogojem, da se kontrolni pregledi opravljajo enkrat na leto ali tako pogosto, kakor to določi zdravnik medicine dela.

4.7.5.3   Zahteve glede sluha

Zadosten sluh, potrjen s tonskim avdiogramom, kar pomeni:

—	Sluh je dovolj dober, da omogoča pogovore po telefonu in slišanje opozorilnih tonov in radijskih sporočil.

—	Kot smernice uporabimo naslednje informativne vrednosti:

—	izguba sluha ne sme presegati 40 dB pri 500 in 1 000 Hz,

—	izguba sluha na ušesu, ki slabše prevaja zvok po zraku, ne sme presegati 45 dB pri 2 000 Hz.

4.7.5.4   Nosečnost

Nosečnost strojevodij mora v primeru slabe tolerance ali patološkega stanja šteti za začasni razlog izključitve. Delodajalec mora zagotoviti upoštevanje zakonskih določb, ki ščitijo noseče delavke.

4.7.6   POSEBNE ZAHTEVE V ZVEZI Z NALOGO VOŽNJE VLAKA

4.7.6.1   Pogostost rednih zdravstvenih pregledov

Kar zadeva osebje, ki opravlja nalogo vožnje vlaka, se pododdelek 4.7.4.2.1 te TSI spremeni:

Opraviti je treba najmanj en sistematski zdravstveni pregled:

—	vsake 3 leta za osebje v starosti do 60 let,

—	vsako leto za osebje v starosti nad 60 let.

4.7.6.2   Dodatna vsebina zdravstvenega pregleda

Za nalogo vožnje vlaka mora zdravstveni pregled pred nastopom službe in vsak redni zdravstveni pregled osebja, starejšega od 40 let, dodatno vključevati pregled z EKG v mirovanju.

4.7.6.3   Dodatne zahteve glede vida

—	Ostrina vida na daleč s korekcijo ali brez 1,0 (binokularno), najmanj 0,5 na slabšem očesu.

—	Barvne kontaktne leče in foto občutljive leče niso dovoljene. Leče z UV-filtri so dovoljene.

4.7.6.4   Dodatne zahteve glede sluha in govora

—	Nobene nepravilnosti vestibularnega sistema.

—	Nobene kronične okvare govora (glede na potrebo po jasni in glasni izmenjavi sporočil).

—	Zahteve glede sluha iz pododdelka 4.7.5.3 morajo biti izpolnjene brez uporabe slušnih pripomočkov. Ta je dovoljena izjemoma ob upoštevanju zdravniškega mnenja.

4.7.6.5   Antropometrija

Antropometrične mere osebja morajo biti primerne za varno uporabo železniškega voznega parka. Od strojevodij se ne sme zahtevati ali jim dovoliti, da upravljajo določeno vrsto železniškega voznega parka, če bi bilo to zaradi njihove višine, teže ali drugih telesnih značilnosti nevarno.

4.7.6.6   Svetovanje pri travmatičnih dogodkih

Delodajalec ustrezno poskrbi za osebje, ki je med opravljanjem naloge vožnje vlaka doživelo travmatične dogodke, ki so povzročili smrt ali hude poškodbe oseb.

4.8   REGISTRI ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE IN ŽELEZNIŠKEGA VOZNEGA PARKA

V skladu s členom 24(1) Direktive 2001/16/ES „države članice zagotovijo, da so registri železniške infrastrukture in železniškega voznega parka objavljeni ter vsako leto ažurirani. Ti registri navajajo glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema in njihovo soodvisnost z značilnostmi, določenimi z uporabnimi TSI. V ta namen vsaka TSI natančno navaja, katere informacije morajo vsebovati registri infrastrukture in voznega parka.“

Zaradi letnega posodabljanja in objave ti registri niso primerni za posebne zahteve podsistema „Vodenje in upravljanje železniškega prometa“. Zato ta TSI ne določa ničesar v zvezi s temi registri.

Vendar pa obstaja operativna zahteva glede nekaterih podatkov v zvezi z infrastrukturo, ki morajo biti na voljo prevozniku v železniškem prometu, in nasprotno, glede nekaterih podatkov v zvezi z železniškim voznim parkom, ki morajo biti na voljo upravljavcu infrastrukture. Zadevni podatki morajo biti v obeh primerih popolni in točni.

4.8.1   INFRASTRUKTURA

Zahteve glede podatkov v zvezi z železniško infrastrukturo za konvencionalne hitrosti, ki zadevajo podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa in morajo biti na voljo prevoznikom v železniškem prometu, so določene v Prilogi D. Upravljavec infrastrukture je odgovoren za točnost podatkov.

4.8.2   ŽELEZNIŠKI VOZNI PARK

Upravljavcu infrastrukture morajo biti na voljo naslednji podatki v zvezi z železniškim voznim parkom. Imetnik (lastnik vozila) je odgovoren za točnost podatkov:

—	ali je vozilo zgrajeno iz materialov, ki so lahko pri nesreči ali požaru nevarni (npr. azbest),

—	dolžina čez odbojnike.

5   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

5.1   OPREDELITEV

V skladu s členom 2(d) Direktive 2001/16/ES:

Komponente interoperabilnosti pomenijo „vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti. Pojem komponenta zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kakršna je npr. programska oprema.“

Komponenta interoperabilnosti je:

—	proizvod, ki se lahko da na trg pred vgradnjo v podsistem in uporabo v njem; v zvezi s tem mora biti mogoče preveriti njegovo skladnost neodvisno od podsistema, v katerega bo vgrajen,

—	ali neopredmeteno sredstvo, kakršna je npr. programska oprema ali proces, organizacija, postopek itd., ki ima svojo funkcijo v podsistemu in katerega skladnost je treba preveriti, da se zagotovi izpolnjevanje bistvenih zahtev.

5.2   SEZNAM KOMPONENT

Komponente interoperabilnosti so zajete v ustreznih določbah Direktive 2001/16/ES. Za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa trenutno ni komponent interoperabilnosti.

5.3   ZMOGLJIVOSTI IN SPECIFIKACIJE KOMPONENT

Ko bo ugotovljena rešitev za označevanje sklepa vlaka, bo to verjetno postalo komponenta interoperabilnosti. Takrat bo morda potrebna dodatna priloga za opredelitev svetilnosti, odsevanja in pritrditve. V prihodnji različici so mogoči tudi dodatni vmesniki s tehničnimi specifikacijami interoperabilnosti za železniški vozni park.

6   OCENA SKLADNOSTI IN/ALI PRIMERNOSTI ZA UPORABO KOMPONENT TER VERIFIKACIJA PODSISTEMA

6.1   KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

Ker ta TSI še ne navaja nobene komponente interoperabilnosti, ne obravnava ureditev ocenjevanja.

Če pa bodo komponente interoperabilnosti opredeljene pozneje in jih bo zato priglašeni organ lahko ocenil, se lahko ustrezni postopki ocenjevanja dodajo revidirani različici.

6.2   PODSISTEM VODENJE IN UPRAVLJANJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

6.2.1   NAČELA

Podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa je strukturni podsistem v skladu s Prilogo II k Direktivi 2001/16/ES.

Vendar pa so posamezni elementi tesno povezani z operativnimi postopki in procesi, ki se zahtevajo od upravljavca infrastrukture ali prevoznika v železniškem prometu za pridobitev varnostnega dovoljenja/spričevala v skladu s pogoji Direktive 2004/49/ES. Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture dokažejo izpolnjevanje zahtev te TSI. To lahko storijo z uporabo sistema varnega upravljanja, kakor je opisano v Direktivi 2004/49/ES. Omeniti je treba, da trenutno noben element iz te TSI ne zahteva ločenega ocenjevanja priglašenega organa.

Ustrezni pristojni organ opravi oceno vseh novih ali spremenjenih operativnih postopkov ali procesov pred izvajanjem in pred izdajo novega ali revidiranega varnostnega dovoljenja/spričevala. To ocenjevanje je del postopka izdajanja varnostnega spričevala/dovoljenja. Kadar bo obseg tega sistema varnega upravljanja vplival na kako drugo državo članico, je treba zagotoviti usklajenost ocenjevanja s to državo članico.

Pristojni organ pod pogojem, da je zgoraj opisani postopek ocenjevanja zadovoljivo končan, dovoli upravljavcu infrastrukture ali prevozniku v železniškem prometu izvajati ustrezne elemente njegovega sistema vodenja in upravljanja železniškega prometa skupaj z izdajo varnostnega dovoljenja ali varnostnega spričevala, ki se zahteva po členih 10 in 11 Direktive 2004/49/ES.

Če upravljavec infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu uvede nov/dograjen/obnovljen operativni postopek ali postopke (ali bistveno spremeni obstoječe), ki so zajeti v zahteve te TSI, se pri tem zaveže, da so ti postopki v skladu s TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa (ali njenega dela v prehodnem obdobju – glej Poglavje 7).

6.2.2   DOKUMENTACIJA O PREDPISIH IN POSTOPKIH

Kar zadeva ocenjevanje dokumentacije iz pododdelka 4.2.1 te TSI, je za zagotovitev, da je postopek priprave dokumentacije, ki jo predložita upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu, dovolj popoln in točen, odgovoren pristojni organ.

6.2.3   POSTOPKI OCENJEVANJA

6.2.3.1   Odločitev pristojnega organa

V povezavi s Prilogo G upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu predložita opis vseh predlaganih novih ali spremenjenih operativnih postopkov.

Točke, ki spadajo v del A varnostnega spričevala/dovoljenja, kakor je opredeljeno v Direktivi 2004/49/ES, se predložijo pristojnemu organu države članice, v kateri je sedež podjetja.

Točke, ki spadajo v del B varnostnega spričevala/dovoljenja, kakor je opredeljeno v Direktivi 2004/49/ES, se predložijo pristojnemu organu vsake zadevne države članice.

Točke morajo biti navedene dovolj podrobno, da lahko pristojni organi presodijo, ali bo potrebno uradno ocenjevanje.

6.2.3.2   Če je ocenjevanje potrebno

Kadar pristojni organ presodi, da je tako ocenjevanje potrebno, se opravi kot del ocenjevanja za izdajanje/obnavljanje varnostnega spričevala/dovoljenja v skladu z Direktivo 2004/49/ES.

Postopki ocenjevanja so v skladu s skupno varnostno metodo, ki jo je treba vzpostaviti za ocenjevanje in certifikacijo/odobritev sistemov varnega upravljanja, ki jih zahtevata člena 10 in 11 Direktive 2004/49/ES.

Nekaj smernic glede načinov ocenjevanja vsebuje Priloga F.

6.2.4   ZMOGLJIVOST SISTEMA

Odstavek 2 člena 14 Direktive 2001/16/ES zahteva, da države članice redno preverjajo, ali podsistemi interoperabilnosti obratujejo in se vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami. Za podsistem Vodenje in upravljanje železniškega prometa se bodo ta preverjanja izvajala v skladu z Direktivo 2004/49/ES.

7   IZVAJANJE

7.1   NAČELA

Izvajanje te TSI in skladnost z ustreznimi oddelki te TSI je treba določiti v skladu z načrtom izvajanja, ki ga bo vsaka država članica oblikovala za proge, za katere je odgovorna.

Ta načrt mora upoštevati:

—	posebne človeške dejavnike, povezane z obratovanjem dane proge,

—	posamezne operativne in varnostne elemente vsake posamezne proge in

—	ali se bo izvajanje obravnavanih elementov: — uporabljalo za vse vlake na progi ali ne, — uporabljalo samo za nekatere proge, — uporabljalo na vseh progah vseevropskega železniškega omrežja, — uporabljalo za vse vlake, ki vozijo na progah vseevropskega železniškega omrežja,

—	povezavo z izvajanjem z drugimi podsistemi (Nadzor-vodenje in signalizacija, Železniški vozni park, Telematske aplikacije za tovorni promet …).

V tem času je treba upoštevati morebitne posebne izjeme in jih dokumentirati kot del načrta.

Načrt izvajanja mora upoštevati različne ravni možnosti izvajanja, vsakič ko:

—	prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture začne obratovati ali

—	se izvede obnova ali dograditev obstoječih operativnih sistemov prevoznika v železniškem prometu ali upravljavca infrastrukture ali

—	se predajo v uporabo novi ali dograjeni podsistemi infrastrukture, energije, železniškega voznega parka ali nadzora, vodenja in signalizacije, ki zahtevajo ustrezne operativne postopke.

Kadar nadgradnje obstoječih operativnih sistemov vplivajo na upravljavce infrastrukture in prevoznike v železniškem prometu, je država članica odgovorna za zagotavljanje, da so ti načrti ocenjeni in dani v uporabo sočasno.

Jasno je, da vseh elementov te TSI ni mogoče izvajati v celoti, dokler ni usklajena strojna oprema (infrastruktura, nadzor in vodenje itd.), ki jo je treba upravljati. Smernice iz tega poglavja je treba zato jemati le kot vmesno stopnjo, ki podpira prehod na ciljni sistem.

V skladu s členoma 10 in 11 Direktive 2004/49/ES je treba spričevalo/dovoljenje obnoviti vsakih 5 let. Prevoznik v železniškem prometu in upravljavec infrastrukture morata po začetku veljavnosti te TSI in kot del pregledovalnega postopka za obnovo spričevala/dovoljenja dokazati, da sta upoštevala vsebino te TSI, in utemeljiti vsako morebitno neizpolnjevanje nekaterih elementov.

Čeprav je končni cilj seveda popolna skladnost s ciljnim sistemom, opisanim v tej TSI, se prehod lahko izvede po stopnjah z oblikovanjem nacionalnih ali mednarodnih, dvostranskih ali večstranskih sporazumov. Pri takih sporazumih, ki se lahko sklenejo med UI–UI, UI–PŽP, PŽP–PŽP, vedno sodelujejo zadevni varnostni organi.

Kadar obstoječi sporazumi vsebujejo zahteve glede vodenja in upravljanja železniškega prometa, države članice v šestih mesecih po začetku veljavnosti te TSI uradno obvestijo Komisijo o naslednjih sporazumih:

(a)	nacionalnih, dvostranskih ali večstranskih sporazumih med državami članicami in prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci železniške infrastrukture, sklenjenih bodisi trajno bodisi začasno, ki so nujni zaradi posebne ali lokalne narave nameravane železniške storitve,

(b)	dvostranskih ali večstranskih sporazumih med prevozniki v železniškem prometu, upravljavci železniške infrastrukture ali državami članicami, ki zagotavljajo znatno raven lokalne ali regionalne interoperabilnosti,

(c)

mednarodnih sporazumih med eno ali več državami članicami in vsaj eno tretjo državo ali med prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci železniške infrastrukture držav članic in vsaj enim prevoznikom v železniškem prometu ali upravljavcem železniške infrastrukture tretje države, ki zagotavljajo znatno raven lokalne ali regionalne interoperabilnosti.

Oceni se združljivost teh sporazumov z zakonodajo EU, vključno z načelom nediskriminacije, in zlasti združljivost s to TSI, Komisija pa bo sprejela potrebne ukrepe, kakor je na primer revizija te TSI, da bi vključili morebitne posebne primere ali prehodne ukrepe.

Obveščanje o aktih sporazumov o RIV, RIC in PPW in COTIF ni potrebno, ker so znani.

Te sporazume je mogoče podaljšati, vendar le če je to v interesu nadaljevanja delovnih dogovorov in le kadar ni nobene druge možnosti. Vse spremembe obstoječih sporazumov ali morebitni prihodnji sporazumi upoštevajo zakonodajo EU in zlasti to TSI. Države članice o takih spremembah ali novih sporazumih obvestijo Komisijo. Uporabi se isti postopek, kakor je prikazano zgoraj.

7.2   SMERNICE ZA IZVAJANJE

Preglednica v Prilogi N, ki je informativne narave in ni obvezna, je bila pripravljena kot vodilo državam članicam za ugotavljanje razloga za izvajanje vsakega posameznega elementa iz poglavja 4.

Obstajajo tri ločene točke za izvajanje:

—	potrditev, da obstoječi sistemi in postopki izpolnjujejo zahteve te TSI;

—	prilagoditev obstoječih sistemov in postopkov, da izpolnjujejo zahteve te TSI;

—

novi sistemi in postopki, ki izhajajo iz izvajanja drugih podsistemov: — nove/dograjene proge za konvencionalne hitrosti (INS/ENE). — nove ali dograjene naprave za vodenje in signalizacijo ETCS, radijske naprave GSM-R, detektorji pregretosti osnih ležajev … (CCS). — nov železniški vozni park (RST). — telematske aplikacije za upravljanje prometa (TAF).

7.3   POSEBNI PRIMERI

7.3.1   UVOD

V posebnih primerih, navedenih v nadaljevanju, so dovoljene posebne določbe.

Ti posebni primeri spadajo v dve kategoriji:

—	določbe veljajo bodisi stalno (primer „P“) bodisi začasno (primer „T“),

—

v začasnih primerih je priporočeno, da se zadevne države članice uskladijo z ustreznim podsistemom bodisi do leta 2010 (primer „T1“), cilj, določen v Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta 1692/96/ES z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, bodisi do leta 2020 (primer „T2“).

7.3.2   SEZNAM POSEBNIH PRIMEROV

Začasni posebni primer (T2) Irska

Za izvajanje Priloge P te TSI v Republiki Irski so lahko vozila, ki se uporabljajo izključno v domačem prometu, izvzeta iz uporabe oznake s standardno 12-mestno številko. To lahko velja tudi za čezmejni promet med Severno Irsko in Republiko Irsko.

Začasni posebni primer (T2) Združeno kraljestvo

Za izvajanje Priloge P te TSI v Združenem kraljestvu so lahko potniški vagoni in lokomotive, ki se uporabljajo izključno v domačem prometu, izvzeti iz uporabe oznake s standardno 12-mestno številko. To lahko velja tudi za čezmejni promet med Severno Irsko in Republiko Irsko.

---

(1)  Oddelek 4.7.2 je priporočilo.