27.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/19

(1)

Slovenski organi so 18. oktobra 2002 obvestili Komisijo o obstoju sheme državne pomoči, po kateri so nekatere kategorije podjetij upravičene do znižanja davkov v okviru nacionalne dajatve za obremenjevanje zraka z emisijo CO2. Komisija je shemo evidentirala kot zadevo SI 1/2003. Shemo je predhodno odobril nacionalni organ za državne pomoči Slovenije v skladu odstavkom 2 poglavja 3 Priloge IV k Pogodbi o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (2)(Pristopna pogodba) na podlagi Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (Okoljske smernice) (3).

(2)

Zaradi nepopolnih informacij glede ukrepa je Komisija prosila Slovenijo za nadaljnja pojasnila in sheme ni bilo možno vključiti v obstoječi seznam pomoči v okviru Dodatka k Prilogi IV k Pristopni pogodbi.

(3)

Slovenski organi so Komisiji predložili nadaljnje informacije 7. novembra 2002, 1. aprila 2003, 16. maja 2003, 1. oktobra 2003, 4. februarja 2004, 1. junija 2004, 17. septembra 2004 in 28. septembra 2004. Slovenski organi in Komisija so se sestali dvakrat, 24. novembra 2003 in 8. marca 2004.

(4)

Medtem je prišlo v zakonodaji EU do večjih sprememb, ki so bistveno vplivale na slovenski sistem obdavčitve CO2:

so začele veljati na dan objave.

(5)

Posledično so se slovenski organi odločili spremeniti svojo davčno ureditev in Komisiji priglasili takratni osnutek novega predpisa. Komisija je novo shemo evidentirala junija 2004 pod številko N 402/2004.

(6)

Na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo, je Komisija dvomila o združljivosti nekaterih delov obeh ukrepov SI 1/2003 in N 402/2004 s skupnim trgom. Zato je 14. decembra 2004 sprožila formalni postopek preiskave na podlagi členov 4(4) in 6 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES (7) in pozvala slovenske organe, naj predložijo svoje pripombe („sklep o sprožitvi postopka“). Strnjeni povzetek navedenega sklepa o sprožitvi postopka je bil objavljen 22. februarja 2005 v Uradnem listu Evropske unije  (8). Vse zainteresirane stranke so bile pozvane, da oddajo svoje pripombe v enem mesecu od dneva objave obvestila.

(7)

Po sprožitvi formalnega postopka preiskave je Komisija evidentirala zadevo SI 1/2003 pod številko zadeve C 47/2004 in zadevo N 402/2004 pod številko zadeve C 44/2004.

(8)

V dopisu z dne 18. januarja 2005, evidentiranem 20. januarja 2005, so slovenski organi predložili svoje pripombe v zvezi z dvomi, ki jih je Komisija izrazila v svojem sklepu o sprožitvi postopka. Komisija je 4. aprila in 7. julija 2005 slovenskim organom poslala nadaljnja vprašanja, na katera so odgovorili v dopisih z dne 17. maja in 8. avgusta 2005.

(9)

Komisija ni od tretjih strank prejela nobenih pripomb.

(10)

Za lažje razumevanje sprememb, uvedenih z novim predpisom, zajema sklep o sprožitvi postopka star sistem znižanj davkov (zadeva SI 1/2003) in novo shemo (zadeva N 402/2004). Zaradi jasnosti in združljivosti ta odločba tudi zajema obe zadevi, tako C 44/2004 kot tudi C 47/2004.

(11)

Shema temelji na „Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida“ z dne 17. oktobra 2002, ki je v Sloveniji začela veljati oktobra 2002 („Uredba“). Nov, spremenjen predpis (shema C 44/2004) je začel veljati 1. maja 2005 in je nadomestil Uredbo.

(12)

Zato Komisija s to odločbo ocenjuje združljivost Uredbe s skupnim trgom v obdobju med 1. majem 2004 (datum pristopa Slovenije k EU) in 1. majem 2005 (konec uporabe Uredbe).

(13)

Uredba je predvidela uvedbo davka na podlagi količine CO2, ki jo sprosti vsaka naprava. Vsebovala je tri kategorije znižanj davkov, ki so bile predložene Komisiji v odobritev kot ukrepi pomoči za tekoče poslovanje v okviru Okoljskih smernic:

(14)

Postopek preiskave Komisije je bil zato osredotočen na ukrepe državne pomoči pod točko (ii) zgoraj.

(15)

Na dan sklepa Komisije o sprožitvi postopka (14. december 2004) se je Uredba še vedno uporabljala. Vendar so slovenski organi v svojem dopisu z dne 17. maja 2005 potrdili, da od datuma prejema sklepa Komisije (22. december 2004) slovenski organi niso sprejeli nobene upravne odločbe o znižanju davkov za CO2 na podlagi Uredbe. Nov predpis je začel veljati 1. maja 2005 in je nadomestil Uredbo.

(16)

Na zahtevo Komisije (dopis z dne 4. aprila 2005) so slovenski organi predložiti seznam vseh upravičencev, ki so koristili znižanje davkov v skladu z Uredbo po datumu pristopa Slovenije k EU, in ustrezne zneske znižanja davkov do konca uporabe Uredbe (dopis z dne 17. maja 2005).

(17)

Na podlage te informacije je skupni znesek znižanja davkov v obdobju med 1. majem 2004 in 1. majem 2005 znašal 998 771 EUR, dodeljen pa je bil skupno 153 podjetjem. Nobeno podjetje ni prejelo več kot 100 000 EUR. Dejansko sta samo dve podjetji prejeli več kot 27 000 EUR, vendar nobeno več kot 100 000 EUR.

(18)

Slovenski organi zato trdijo, da je zaradi zelo kratkega obdobja uporabe Uredbe po pristopu Slovenije k EU znesek dodeljene pomoči po tej shemi nižji od praga v vrednosti 100 000 EUR, ki ga določa člen 2 Uredbe Komisije o pomoči de minimis  (9).

(19)

V dopisu z dne 8. avgusta 2005 so slovenski organi podrobno opisali uporabljani sistem za spremljanje de minimis pomoči v Sloveniji. Po tej informaciji je Slovenija vzpostavila sistem za spremljanje in nadziranje odobritev pomoči v skladu s pravilom de minimis z vzpostavitvijo centralnega registra de minimis pomoči v okviru Sektorja za spremljanje državnih pomoči pri Ministrstvu za finance. Pred odobritvijo katere koli de minimis pomoči s strani katerega koli organa mora ta sektor preveriti, ali so upoštevani pogoji iz Uredbe Komisije o de minimis pomoči. Centralni register je bil vzpostavljen pred pristopom Slovenije k EU.

(20)

Slovenski organi so v dopisu z dne 8. avgusta 2005 potrdili, da zaradi uporabe tega centraliziranega sistema, upravičenci ukrepa niso mogli prejeti pomoči, ki bi presegla znesek 100 000 EUR na upravičenca v obdobju treh let.

(21)

Na dan prejema sklepa Komisije o sprožitvi postopka (22. decembra 2004) so slovenski organi takoj prenehali z uporabo zadevne sheme znižanja davkov. Nekaj mesecev kasneje, 1. maja 2005, je začela veljati bistveno spremenjena nova shema. Tako je bila Uredba, ki se ocenjuje v tej odločbi, v Sloveniji v uporabi eno leto po pristopu, dejansko pa se je uporabljala manj kot 8 mesecev (od 1. maja 2004 do 22. decembra 2004).

(22)

Kot rezultat tega kratkega obdobja uporabe je pomoč, odobrena v okviru te sheme, nižja od praga v vrednosti 100 000 EUR na upravičenca, kot ga določa člen 2 Uredbe Komisije o de minimis pomoči.

(23)

Slovenski organi so se v dopisih z dne 17. maja 2005 in 8. avgusta 2005 zavezali, da bodo spoštovali pogoje iz Uredbe Komisije o de minimis pomoči, in opisali sistem spremljanja, ki zagotavlja pravilno uporabo navedenih pravil.

(24)

Komisija zato ugotavlja, da ukrep izpolnjuje pogoje iz Uredbe Komisije o de minimis pomoči in se v skladu s svojim členom 2(1) šteje, da ne predstavlja državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(25)

Slovenski organi so v svojem informativnem dopisu, evidentiranem 1. junija 2004, Komisijo obvestili o bistvenih spremembah v slovenski zakonodaji, ki so med drugim vodile tudi do spremembe Uredbe o obdavčenju CO2, ki je bila v veljavi od leta 2002. Nov sveženj nacionalnih zakonov je sestavljen iz novega Zakona o varstvu okolja (10), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah (11) in Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida („Uredba“), ki je začela veljati 1. maja 2005.

(26)

Uredba ohranja nespremenjeno logiko predhodnega sistema obdavčitve CO2: davek temelji na količini CO2, ki jo sprosti vsaka naprava.

(27)

Vsebuje tri ukrepe znižanja davkov, ki so bile predložene Komisiji v odobritev v okviru Okoljskih smernic. Vsi trije ukrepi veljajo 5 let: od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2009.

(28)

Na podlagi sklepa Komisije o sprožitvi postopka so slovenski organi spremenili osnutek Uredbe. Končna različica Uredbe, ki velja od maja 2005, nadomešča to kategorijo znižanja davkov z naslednjimi kategorijami:

(29)

Podjetja iz tretje alinee člena 18 Uredbe, ki sodelujejo v shemi za trgovanje z emisijami EU v skladu z Direktivo o trgovanju z emisijami, in niso energetsko intenzivna, so lahko upravičena do znižanja davkov nacionalnega obdavčenja CO2.

(30)

Podjetja iz četrte alinee člena 18, ki prostovoljno sklenejo okoljski sporazum, so tudi lahko upravičena do znižanja davkov.

(31)

Stopnja znižanja davkov se vsako leto zniža za 8 odstotnih točk:

Zadnje leto znižanja davkov je 2009: od leta 2010 se ne uporablja nobeno znižanje.

(32)

Toplarne za daljinsko ogrevanje so upravičene do znižanja v višini 26 % v letu 2005, ki se vsako leto zmanjša za 8 odstotnih točk.

(33)

Slovenski organi so Komisiji priglasili ukrep pomoči pred njegovo izvedbo.

(34)

Ukrep, ki je predmet preiskave Komisije temelji zlasti na tretji in četrti alinei 18. člena; in na 22. do 24. členu Uredbe. Čeprav je Uredba začela veljati med postopkom preiskave Komisije so slovenski organi v dopisu z dne 17. maja 2005 potrdili, da se bodo četrta alinea 18. člena, 23. in 24. člen začeli uporabljati šele po končni odobritvi Komisije. Zato so v zvezi s temi členi izpolnili svojo obveznost na podlagi člena 88(3) Pogodbe ES in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES.

(35)

Vendar pa ukrep povračila davkov iz postopka preiskave Komisije lahko temelji tudi na tretji alinei 18. člena in 22. členu Uredbe. Slovenski organi menijo, (12) da so bili ti členi usklajeni s Pogodbo ES po sklepu Komisije o sprožitvi postopka in zato niso odložili njihovega začetka veljavnosti do končne odobritve Komisije. Ti členi tako veljajo od 1. maja 2005, s čimer je kršen člen 3 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES.

(36)

Komisija meni, da spremembe, ki so jih uvedli slovenski organi glede ukrepa znižanja davkov od sklepa o sprožitvi postopka na noben način ne spreminjajo presoje sklepa o sprožitvi postopka v zvezi z obstojem pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Zato Komisija meni, da ukrep v postopku presoje pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(37)

Komisija ugotavlja, da so slovenski organi shemo oblikovali na podlagi Okoljskih smernic in Direktive o obdavčitvi energije.

(38)

Komisija ocenjuje združljivost ukrepov zlasti s točko 51(2) in prvo alineo točke 51(1)(b) Okoljskih smernic. Slovenski sistem obdavčitve CO2 je bil uveden oktobra 2002. Zato se v skladu s točko51(2), določbe točke 51(1) lahko uporabljajo samo če sta izpolnjena naslednja dva pogoja istočasno:

(39)

Komisija zato meni, da je izpolnjen tudi drugi pogoj iz točke 51(2) Okoljskih smernic.

(40)

Na podlagi zgoraj navedenega in v skladu s točko 51(2) Okoljskih smernic se lahko za ta ukrep uporabijo določbe točke 51(1).

(41)

V skladu s prvo alineo točke 51(1)(b), če znižanje davka zadeva davek Skupnosti, lahko Komisija odobri obdobje oprostitve največ 10 let, če znesek, ki ga upravičenci po olajšavi dejansko plačajo, ostane višji od najmanjšega zneska Skupnosti.

(42)

Od 1. januarja 2004 Direktiva o obdavčitvi energije predvideva usklajeno obdavčitev energije v državah članicah. V skladu s členom 4 navedene direktive Komisija meni, da slovenski davčni sistem, ki temelji na količini CO2, ki ga sproščajo podjetja, obdavčuje energente, kakor je določeno v členu 2 Direktive o obdavčitvi energije, in zato spada v področje uporabe navedene direktive. Zato slovenski davčni sistem zadeva davek Skupnosti v smislu prve alinee člena 51(1)(b) Okoljskih smernic.

(43)

Znižanje se uporablja samo za obdobje, krajše od 5 let, kar je manj od najdaljšega obdobja, predvidenega v točki 51(1).

(44)

Ob upoštevanju različnih stopenj obdavčitve, ki se uporabljajo v Sloveniji za različna goriva, je dejanska stopnja davka, ki se plačuje na napravo, odvisna od narave surovine, ki jo uporablja za svoje obratovanje. Komisija torej ne more vnaprej za vsako napravo preveriti in zagotoviti upoštevanja najnižjih stopenj obdavčitve, določenih v Direktivi o obdavčitvi energije. Slovenski organi so se v dopisu z dne 17. maja 2005 ponovno zavezali, da bodo za obe kategoriji upravičencev zagotovili, da bo davek, ki ga bodo plačali po znižanju, ostal višji od najmanjšega zneska Skupnosti, določenega v Direktivi o obdavčitvi energije. Znižanja davkov se odobrijo v obliki povračila davkov, pristojni nacionalni organ lahko tako preveri združljivost najnižje usklajene stopnje za vsako napravo pred izvršitvijo povračila.

(45)

Komisija upošteva tudi zmanjševanje znižanj davkov, ki vodi do znatno nižjih znižanj vsako leto.

(46)

Na podlagi zgoraj navedenih dejanj slovenskih organov Komisija meni, da je izpolnjen pogoj iz prve alinee točke 51(1)(b), po kateri znesek, ki ga upravičenci po olajšavi dejansko plačajo, ostane višji od najmanjšega zneska Skupnosti.

(47)

Pogoji iz prve alinee točke 51(1)(b) Smernic o varstvu okolja so zato izpolnjeni za obe kategoriji upravičencev.

(48)

Direktiva o obdavčitvi energije v členu 17(1) zahteva, da tudi če so upoštevane najnižje ravni obdavčitve, lahko države članice uporabljajo znižanja davkov samo za energijsko intenzivne dejavnosti ali če je upravičenec sklenil posebni sporazum o doseganju okoljskih ciljev ali je v shemi za trgovanje z emisijami.

(49)

Upravičenci, ki so zajeti v tretji alinei člena 18 Uredbe, morajo sodelovati v shemi za trgovanje z emisijami EU v skladu z Direktivo o trgovanju z emisijami (13), če želijo koristiti znižanje.

(50)

Upravičenci, ki so zajeti v četrti alinei člena 18 Uredbe, morajo skleniti prostovoljne sporazume o doseganju okoljskih ciljev, če želijo koristiti znižanje davkov. Okoljski cilj, ki ga morajo doseči upravičenci v okviru okoljskih sporazumov, je zmanjšanje emisij CO2 za 2,5 % do konca leta 2008 glede na emisije v referenčnem obdobju (1999 do 2002).

(51)

Glede na zgoraj navedeno Komisija meni, da sta obe kategoriji znižanj davkov združljivi z zahtevami Direktive o obdavčitvi energije,