14.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/1

(1)

Svet je z Uredbo (EGS) št. 2474/93 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 30,6 % na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), („prvotni ukrepi“). Po preiskavi za preprečitev izogibanja se je z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 (3) ta dajatev razširila na uvoz določenih delov za kolesa s poreklom iz LRK.

(2)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („predhodna preiskava“) je Svet z Uredbo (ES) št. 1524/2000 (4) sklenil, da se zgoraj omenjeni ukrepi ohranijo.

(3)

Komisija je 29. aprila 2004 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (5), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom koles s poreklom iz Vietnama v Skupnost.

(4)

Na isti dan je Komisija v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6), objavila začetek vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz koles s poreklom iz LRK v Skupnost.

(5)

Protidampinške preiskave so bile uvedene na podlagi pritožbe in zahtevka, ki ju je 15. marca 2004 vložil European Bicycles Manufacturers Association („EBMA“ ali „vlagatelj“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 35 %, skupne proizvodnje koles Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu zadevnega izdelka in znatni škodi, ki iz njega izvira, kar se je štelo kot zadostno za začetek postopka, ki zadeva uvoz koles s poreklom iz Vietnama. Zahtevek je vseboval zadostne dokaze za začetek vmesnega pregleda ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz koles s poreklom iz LRK.

(6)

Komisija je vlagatelja, proizvajalce Skupnosti, navedene v pritožbi in zahtevku, in ostale znane proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter organe LRK in Vietnama uradno obvestila o začetku preiskave. Zainteresiranim strankam je bila ponujena možnost, da v časovnih okvirih, ki so določeni v obvestilih o začetku, svoja stališča pisno izrazijo in zahtevajo zaslišanje.

(7)

Številni proizvajalci Skupnosti, ki jih predstavlja vlagatelj, drugi sodelujoči proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki, uvozniki, dobavitelji in združenja uporabnikov so izrazili svoja mnenja. Vsem zainteresiranim strankam, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje.

(8)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov, vključenih v preiskavo, je bila v obeh obvestilih o začetku predvidena uporaba tehnik vzorčenja v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki in zastopniki, ki delujejo v njihovem imenu, proizvajalci Skupnosti in uvozniki pozvani, da se javijo in posredujejo podatke, kot je določeno v obvestilu o začetku. Komisija je tudi stopila v stik z znanimi združenji proizvajalcev izvoznikov in oblastmi LRK in Vietnama. Te stranke niso imele pripomb na uporabo vzorčenja.

(10)

Skupno 21 izvoznikov/proizvajalcev v LRK, 6 izvoznikov/proizvajalcev v Vietnamu, 54 proizvajalcev Skupnosti in 6 uvoznikov je v roku odgovorilo na vprašalnik za vzorčenje in posredovalo zahtevane podatke.

(11)

Od 21 kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so se odzvali na vrnitev vzorcev, jih je samo 17 prijavilo izvoz koles v Skupnost med obdobjem preiskave. Zaradi omejenega števila vietnamskih proizvajalcev izvoznikov, ki so pokazali pripravljenost za sodelovanje, je bilo sklenjeno, da vzorčenje za vietnamske proizvajalce izvoznike ni potrebno.

(12)

Vzorec je bil izbran po posvetovanju s sodelujočimi kitajskimi proizvajalci izvozniki in oblastmi LRK ter z njihovim soglasjem. Vzorec proizvajalcev izvoznikov je bil določen na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Skupnost, ki se lahko primerno preišče v razpoložljivem času, in namena podjetij, da zahtevajo obravnavo po načelih tržnega gospodarstva („OTG“). V vzorec so bila vključena samo podjetja, ki so nameravala zahtevati OTG, saj je v gospodarstvu v prehodu normalna vrednost za druga podjetja določena na podlagi cen ali konstruirane normalne vrednosti primerljive tretje države. Na tej podlagi je bil izbran reprezentativen vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov. Štiri vzorčene družbe so predstavljale, glede na odgovore pri vzorčenju, 16 % kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost in 35 % izvoza vseh sodelujočih proizvajalcev.

(13)

Za proizvajalce Skupnosti je bil v skladu s 17(1) osnovne uredbe vzorec izbran po posvetovanju z ustreznimi združenji in z njihovim soglasjem na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje znotraj Skupnosti. Kot rezultat je bilo v vzorec izbranih osem proizvajalcev Skupnosti. Komisija je vprašalnike poslala osmim izbranim družbam, ki so predložile popolne odgovore.

(14)

Zaradi omejenega števila uvoznikov, ki so odgovorili na vprašalnik za vzorčenje in pokazali pripravljenost za sodelovanje (šest uvoznikov), je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno. Vendar posledično noben izmed uvoznikov ni sodeloval v preiskavi v zvezi s pregledom in odklonil, da bi vrnil v celoti izpolnjen vprašalnik. V zvezi s preiskavo uvoza iz Vietnama so sodelovali trije uvozniki s predložitvijo odgovorov na vprašalnik v celoti.

(15)

Komisija je iskala in preverjala informacije, ki so se ji zdele potrebne za določanje dampinga, škode, ki izvira iz tega, in interesa Skupnosti. V ta namen so bili izvedeni preveritveni obiski v naslednjih podjetjih:

(16)

Ob upoštevanju potrebe, da se določi normalna vrednost za proizvajalce izvoznike v LRK in Vietnamu, ki jim MET morda ne bo dodeljen, so bili kontrolni obiski z namenom, da se določi normalna vrednost na podlagi podatkov iz primerljive države, Mehike, opravljeni v naslednjih podjetjih:

(17)

Preiskava dampinga in škode je v obeh raziskavah zajela obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („obdobje preiskave, v nadaljevanju OP“). Preučitev trendov v smislu analize škode je zajemala obdobje od januarja 2000 do konca OP („v nadaljevanju, zadevno obdobje“).

(18)

Nekatere zainteresirane stranke so izpostavile dejstvo, da je raziskava zajemala položaj v EU petnajstih držav članic (EU-15), medtem ko bi ukrepi veljali za uvoz v razširjeno EU petindvajsetih držav članic. V zvezi z uvozom iz Vietnama je treba opozoriti, da je bil uvoz v deset novih držav članic EU (EU-10) med OP zanemarljiv. Zato se je zdelo, da bi bil tudi kakršen koli učinek, ki bi ga ta uvoz lahko imel na škodo ali dampinški položaj, zanemarljiv. Uvoz iz LRK je v OP obsegal precejšnje količine v EU-10 po cenah, ki so bile nižje od cen v EU-15. V teh okoliščinah se šteje, da bi se ugotovitve o dampingu in zaključki o tem, da obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi ukrepom iztekla veljavnost, okrepile na stopnji in pri cenah uvoza iz LRK v EU-10. Ker v EU-10 obstaja velika proizvodnja koles, se je tudi upoštevalo, da bi bil učinek stopnje in cen uvoza iz LRK tak, da bi potrdil obstoj škode na širšo industrijo Skupnosti, tj. z vključevanjem proizvajalcev v EU-10. V teh okoliščinah se sklepa, da širitev ne bi avtomatično spremenila dampinga in kazalcev škode, ki sestavljajo osnovo predlaganih ukrepov.

(19)

Zadevni izdelek je isti kot tisti, zajet v prvotno in predhodno preiskavo, in sicer dvokolesa in druga kolesa (vključno u dostavnimi tricikli), brez motornega pogona, trenutno razvrščena pod oznake KN 8712 00 10, 8712 00 30 in 8712 00 80.

(20)

V tej preiskavi so bila kolesa razvrščena v naslednje kategorije:

(21)

Podobna kategorizacija je bila uporabljena v preiskavi, ki je privedla do prvotnih ukrepov v LRK, in v predhodni preiskavi, ki je zajemala LRK. Zaradi razvoja novih tipov koles pa je bilo treba razvrščanje nekoliko spremeniti. Na primer, v tej preiskavi kategorija B vsebuje tipa hibrid in VTC, ki sta nadalje razvita predhodno obstoječa tipa.

(22)

Preiskava je potrdila, da imajo vsi tipi koles, kot so določeni zgoraj, enake temeljne fizikalne in tehnične značilnosti. Prav tako se na trgu Skupnosti prodajajo preko podobnih distribucijskih kanalov, kot so specializirani prodajalci, športne verige in diskonti z mešanim blagom. Ker je njihova osnovna uporaba identična, so kolesa večinoma medsebojno zamenljiva in si torej modeli iz različnih kategorij medsebojno konkurirajo. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da vse kategorije predstavljajo en sam izdelek.

(23)

Preiskava je prav tako pokazala, da imajo kolesa, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, tista, ki jih proizvajajo in prodajajo mehiški proizvajalci na mehiškem trgu, in tista, ki so uvožena na trg Skupnosti iz LRK in Vietnama, enake temeljne fizikalne in tehnične značilnosti in enako uporabo. Zato se ti izdelki obravnavajo kot enaki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(24)

Ena zainteresirana stranka je v okviru preiskave v zvezi s pregledom zahtevala, da bi širitev obsega zadevnega izdelka z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 z dne 10. januarja 1997 kot rezultat preiskave proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe morali omejiti na tiste dele, za katere obstaja veliko možnosti, da bodo vključeni v postopke izogibanja, npr. okvirji in vilice. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je ta pregled začel, da bi se preverilo, ali obstoječi ukrepi ne zadoščajo več za preprečevanje škodljivega dampinga. Obseg zadevnega izdelka, tj. koles iz LRK, kot je razširjen z zgoraj omenjeno uredbo, torej ostaja enak možen pregled ukrepov proti izogibanju mora biti izveden v smislu ločene preiskave v zvezi s pregledom, če so pogoji izpolnjeni.

(25)

Med preiskavo je en uvoznik v Skupnosti zahteval, da je treba enokolesnike izvzeti iz obsega zadevnega izdelka, ker imajo domnevno drugačne temeljne fizikalne in tehnične značilnosti in drugačne uporabe. Komisija je preiskala zahtevek in ugotovila, da očitno obstajajo temeljne fizikalne in tehnične razlike. Za razliko od dvokoles enokolesniki nimajo drugega kolesa, krmila za upravljanje in zavornega sistema. Prav tako obstaja jasna ločnica med uporabami enokolesnikov in drugih koles. Enokolesniki se običajno ne uporabljajo za prevoz ali šport, običajno se uporabljajo v akrobatske namene. Zato je bilo sklenjeno, da je zahtevek ustrezno utemeljen in da je treba v skladu s tem prilagoditi opredelitev zadevnega izdelka.

(26)

V protidampinški preiskavi v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK in/ali Vietnama je v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe treba normalno vrednost določiti v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce izvoznike, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) iste uredbe, tj., da v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva.

(27)

Merila OTG so na kratko in samo za lažje sklicevanje povzeta spodaj:

(28)

Zahtevke za OTG v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe je poslalo deset družb iz LRK in sedem iz Vietnama:

(29)

Eno izmed teh podjetij (Komda Industrial Co. Ltd) je pozneje v preiskavi umaknilo svoj zahtevek za OTG, vendar ohranilo svoj zahtevek za individualno obravnavo v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe. V primeru druge družbe (Olympic Pro Manufacturing Co., Ltd) je bilo ugotovljeno, da med OP ni izvažala zadevnega izdelka v Skupnost. Njen zahtevek za OTG in individualno obravnavo je torej postal nepomemben.

(30)

Zahtevki preostalih petnajstih družb so bili analizirani na podlagi petih meril, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(31)

Za vse proizvajalce izvoznike koles v LRK je bilo ugotovljeno, da zanje velja sistem izvoznih kvot, v skladu z uredbo o upravljanju z izvoznimi dovoljenji z dne 20. decembra 2001, ki so ga odobrili Ministrstvo za zunanjo trgovino in gospodarsko sodelovanje („MOFTEC“) in carinski organi. Dodelitev kvot je opravil odbor, sestavljen iz članov MOFTEC-a, zadevne trgovinske zbornice in Združenja podjetij s tujim kapitalom, na podlagi meril, ki jih je določil MOFTEC. Sistem je vključil tudi določitev najnižjih izvoznih cen za tip izdelka in nadzor nad cenami in količinami izvoznikovih prodajnih pogodb s strani vlade, preden je lahko izdano izvozno potrdilo.

(32)

Glede na zgoraj napisano je bilo jasno dokazano, da družbe, ki so vložile zahtevke za OTG, niso mogle dokazati, da so bile njihove odločitve v zvezi s prodajnimi cenami in količinami prinesene do tržnih signalov in brez večjega vmešavanja države, kot zahteva prvo merilo člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Posledično je bilo po posvetovanju s Svetovalnim odborom odločeno, da se OTG družbam vlagateljicam ne odobri, saj niso izpolnjevale meril, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(33)

Nekateri proizvajalci izvozniki in kitajska trgovinska zbornica za uvoz in izvoz strojnih in elektronskih izdelkov (CCCME) so trdili, da sistem izvoznih dovoljenj ne vpliva na odločanje uvoznikov o izvoznih količinah in cenah, ki tudi niso predmet večjega vmešavanja države v smislu člena 2(7)(c) osnovne uredbe. V tem pogledu je treba najprej opozoriti, da sistem izvoznih dovoljenj družbe omejuje pri izvažanju koles preko največje dovoljene količine in pod najnižjo ceno, ki jo je določila država. Omejitev jasno kaže, da izvozniki niso svobodni pri določanju svojih izvoznih dejavnosti brez večjega vmešavanja države. V resnici morajo predložiti letno količino, ki se lahko sprejme kot taka ali se spremeni na nedoločeni podlagi ali pa jo prej omenjeni odbor celo zavrne. Poleg tega je družba, ki je v prejšnjem letu izvozila manj kot 5 000 koles, lahko popolnoma izključena iz razpisnih postopkov, kar tako vodi do tega, da o nadaljevanju izvoznih dejavnosti te družbe odloči izključno omenjeni odbor. Nadalje država, vključno z MOFTEC in carinskimi organi, natančno nadzoruje količine in cene, in sicer s potrjevanjem sedanjih izvoznih prodajnih pogodb, na osnovi česar se lahko izda izvozno dovoljenje. To se razume kot nedvomno vmešavanje države v poslovne odločitve družbe v smislu člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(34)

Ugotovljeno je bilo, da se pet zadevnih družb nahaja v t. i. industrijskih conah („IC“), ena družba pa se nahaja v t. i. izvozni predelovalni coni („IPC“).

(35)

V zvezi z družbami v IC je bilo ugotovljeno, da je Uredba Vlade 24/2000ND-CP z 31. julija 2000 za izvajanje Zakona o tujih naložbah Vietnama določila splošno obveznost družbam, za katere velja ta zakon, da izvozijo vsaj 80 % svoje proizvodnje („izvozna obveznost“), da bi pridobile naložbeno dovoljenje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je izvozna obveznost zajeta v naložbena dovoljenja vseh petih družb, ki se nahajajo v IC.

(36)

Preiskava je tudi pokazala, da naložbeno dovoljenje družbe, ki se nahaja v IPC, ne vsebuje zgoraj navedene izvozne obveznosti.

(37)

Pet družb, ki so imele izvozno obveznost vključeno v svoje naložbeno dovoljenje, je zatrjevalo, da je zaradi naknadnih sprememb v veljavni vietnamski zakonodaji, ki so bile izvedene z Uredbo Vlade 27/2003ND-CP („spreminjajoča uredba“), izvozna obveznost prenehala obstajati po 7. maju 2003.

(38)

V tej zvezi je treba opozoriti, da je v skladu s spreminjajočo uredbo izvozno obveznost možno umakniti samo pod pogojem, da so izpolnjene druge nujne zahteve, vključene v spreminjajoči uredbi. Zato spreminjajoča uredba izvozne obveznosti ni umaknila, ampak raje spremenila zahteve, ki jih morajo izpolniti družbe za razveljavitev svojih izvoznih obveznosti.

(39)

Družbe so tudi zatrjevale, da bi bile upravičene do umika svoje izvozne obveznosti iz svojih naložbenih dovoljenj, če bi ravnale v skladu z dodatnimi pogoji, navedenimi v spreminjajoči uredbi. Vendar mora vlagatelj v skladu z ustrezno zakonodajo najprej od organa, ki izdaja naložbena dovoljenja, zahtevati spremembo v svojem dovoljenju in nato bo organ, ki izdaja naložbena dovoljenja, spremenil naložbeno dovoljenje vlagatelja, tako da se vlagatelju razveljavi izvozna obveznost.

(40)

Organ, ki izdaja naložbena dovoljenja, ni v času med OP nobeni izmed petih družb razveljavil izvoznih obveznosti v naložbenih dovoljenjih. Družbe torej prav tako niso uspele dokazati, da bi ravnale v skladu z dodatnimi pogoji.

(41)

Iste družbe so tudi zatrjevale, da so bile, četudi bi bila izvozna obveznost med OP v veljavi, odločitve družb izvedene kot odgovor na tržne signale. A ne samo, da je bila ta izvozna obveznost med OP v veljavi, ampak je bila ta izvozna obveznost celo vključena v naložbena dovoljenja in v statute družbe vseh petih družb v vsem preiskovalnem obdobju. Posledično je sklenjeno, da izvozna obveznost predstavlja večje vmešavanje države take narave, da učinkovito preprečuje družbam, da bi sprejemale svoje odločitve v skladu s tržnimi signali.

(42)

Prav tako je bilo sklenjeno, da družba, za katero je bilo ugotovljeno, da ne njeno naložbeno dovoljenje ne njen statut družbe ne vsebujeta navedene izvozne obveznosti, lahko prosto prodaja zadevni izdelek na domačem in izvoznem trgu in da ni podvržena večjemu vmešavanju države.

(43)

Nadalje je treba opozoriti, da v primeru štirih od petih družb iz zgornje uvodne izjave (34), za katere velja izvozna obveznost, ni bilo mogoče ugotoviti, da imajo eno jasno neodvisno vodeno računovodsko evidenco v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in jo uporabljajo v vse namene. Ugotovljeno je bilo, da je v zvezi z izstavljanjem računov za zadevni izdelek v Skupnost veljala nepregledna ureditev o izstavljanju računov. Ta ureditev je vključevala posredovalne družbe v „davčnem pristanu“ in na drugih lokacijah izven Vietnama in ni dopuščala sledenja revizijski poti. Zaradi tega računovodske evidence družb v Vietnamu niso točno prikazovale predloženega poslovanja izvoznih prodaj.

(44)

Posledično je bilo po posvetovanju s Svetovalnim odborom odločeno, da se OTG odobri družbi Always, saj je izpolnjevala vsa merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, in zavrne zahtevke družb Asama, Dragon, High Ride, Liyang in Sheng Fa, saj te družbe niso izpolnjevale vseh zgoraj navedenih meril.

(45)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki spadajo v okvir člena 2(7)(a) osnovne uredbe, vzpostavi dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko družbe lahko dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila za individualno obravnavo, določeno v členu 9(5) osnovne uredbe.

(46)

Isti proizvajalci izvozniki iz LRK in Vietnama, ki niso izpolnjevali meril TGO, kot tudi družbe iz uvodne izjave (29) so kot drugo možnost zahtevali individualno obravnavo (IO) v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe. Komisija je nato preverila, ali so imele družbe vlagateljice, dejansko in po zakonu, potrebno stopnjo neodvisnosti od države za določitev svojih izvoznih cen in izvoznih količin zadevnega izdelka v skladu s členom 9(5)(b) osnovne uredbe.

(47)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da so bili vsi proizvajalci izvozniki LRK podvrženi nadzoru države glede določitve svojih izvoznih cen in količin zadevnega izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (31) zgoraj. Zato je bilo ugotovljeno, da kitajski proizvajalci izvozniki, ki so zaprosili za IO, niso izpolnjevali potrebnih zahtev za individualno obravnavo, kot jih določa člen 9(5) osnovne uredbe.

(48)

V zvezi z vietnamskimi družbami je bilo ugotovljeno, da je bilo vseh pet družb podvrženih večjemu nadzoru države glede določitve svojih količin zadevnega izdelka, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (34) do (41) zgoraj. Zato je bilo ugotovljeno, da nobena izmed petih družb ne izpolnjuje potrebnih zahtev za individualno obravnavo.

(49)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike v LRK in Vietnamu, ki jim tržno gospodarska obravnava ni bila odobrena, določi na podlagi cen ali konstruirane vrednosti primerljive države.

(50)

V ta namen je Komisija v obvestilih o začetku predlagala Mehiko, ki je bila uporabljena kot primerljiva država tudi v predhodni preiskavi v zvezi z LRK.

(51)

Vse zainteresirane stranke so imele možnost dati pripombe na izbiro predvidene primerljive države. Prejete so bile pripombe s strani sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki so predlagali Tajvan ali Indijo kot bolj primerni primerljivi državi, kot je Mehika.

(52)

Nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da je Tajvan bolj primerna primerljiva država, ker je bila Mehika uporabljena v prvotni preiskavi. Prav tako so trdili, da je Tajvan eden izmed največjih proizvajalcev koles na svetu in da ima razvit domači trg, kjer si mnogi domači proizvajalci aktivno konkurirajo. Poleg tega ni nobenih omejitev na uvoz koles ali delov v Tajvan. Nadalje so mnogi proizvajalci v LRK in Vietnamu v lasti tajvanskih družb in zato so proizvodni postopki in končni izdelki zelo podobni tistim, ki jih izdelujejo proizvajalci LRK in vietnamski proizvajalci. Prav tako je bilo predloženo, da je več tajvanskih družb v ta namen pripravljenih sodelovati s Komisijo.

(53)

Glede na zgornje argumente je treba najprej opozoriti, da je Tajvan res tretji največji proizvajalec koles na svetu, vendar je industrija zelo izvozno naravnana, navadno izvaža okrog 90 % svoje proizvodnje.

(54)

Na drugi strani pa je njegov domači trg razmeroma majhen in precej stabilen, ocenjen na približno 700 000–800 000 enot, medtem ko je mehiški domači trg ocenjen na približno 2,3 milijona enot, tj. trikratni tajvanski trg. Poleg tega tajvanski trg v veliki meri oskrbujejo kitajski izvozniki. Za primerjavo, Tajvan je v 2003 uvozil okrog 470 000 koles iz LRK, kar predstavlja več kot polovico njegovega trga. V zvezi s tem je treba opozoriti, da pred letom 2001 skoraj ni bilo uvoza koles v Tajvan. Medtem ko so torej pred letom 2001 tajvanski trg v glavnem, če ne izključno, oskrbovali lokalni proizvajalci, sedaj na tem trgu vse bolj prevladujejo kolesa iz LRK nad lokalnimi proizvajalci, katerih delež se bliskovito manjša. Posledično na domači trg močno vplivajo uvozne cene koles iz LRK, ki so predmet sedanje preiskave.

(55)

Vprašalniki so bili kljub temu poslani vsem znanim tajvanskim proizvajalcem. Nekatere družbe so odgovorile, da bi bile pripravljene sodelovati, vendar da nimajo domače prodaje, saj vso svojo proizvodnjo izvozijo. Dve družbi sta odgovorili na vprašalnik. Vendar ena od teh ni poslala smiselnih odgovorov na vprašalnik in je bila obravnavana kot nesodelujoča. Druga družba je sodelovala v celoti, vendar je bilo vprašljivo, ali je majhen obseg njene domače prodaje možno obravnavati kot dovolj reprezentativen v zvezi s tajskim trgom, celotnim kitajskim izvozom v Skupnost in celotnim vietnamskim izvozom v Skupnost. Poleg tega, glede na prevladujoče tržne pogoje na tajvanskem trgu, pojasnjene v uvodni izjavi (54), prodaja ene same družbe ne more biti obravnavana kot ustrezna podlaga za namene določanja normalne vrednosti.

(56)

En kitajski proizvajalec izvoznik je za primerljivo državo predlagal Indijo. Trdil je, da so stroški dela podobni tistim v LRK. V tej zvezi je treba opozoriti, da je za Indijo bilo ugotovljeno, da je neprimerna izbira, ker bi bilo težko primerjati kolesa, ki jih prodajajo v Indiji (preprosta kolesa, prodana v delih trgovcem na drobno), in tista, ki jih izvažajo kitajski proizvajalci v Skupnost, in bi v vsakem primeru potrebovali veliko prilagoditev. Zato in spričo obstoja primernejše primerljive države, tj. Mehike, Indija ni bila obravnava kot ustrezna primerljiva država.

(57)

Na podlagi razkritja je vietnamski proizvajalec izvoznik predložil, da Komisija ni priskrbela sprejemljive obrazložitve, podprte z dokazi, zakaj Indije ne bi mogli uporabiti za primerljivo državo. Trdil je, da Komisija proizvajalcem v Indiji ni poslala vprašalnikov, čeprav ta država izvozi v Skupnost velike količine koles dobre kakovosti, ki so podobni izdelki, kljub ugotovitvam Komisije, da gre za „preprosta kolesa, prodana v delih trgovcem na drobno“.

(58)

S tem v zvezi je najprej treba opozoriti, da je kmalu po začetku postopka samo en proizvajalec izvoznik v LRK predlagal Indijo za primerljivo državo, vendar ta zahtevek ni bil dovolj utemeljen in edini predloženi argument so bili podobni stroški dela v LRK in Indiji. Nadalje, indijski izvoz koles v Skupnost ni relevanten dejavnik za določanje ustreznosti Indije kot primerljive države. Ni dvoma o tem, da so kolesa, ki se prodajajo na domačem indijskem trgu, podobni izdelki, kot tisti, ki jih zadevne države izvažajo v Skupnost. Vendar pa so razpoložljivi podatki pokazali, da bi tipi koles, ki se prodajajo na domačem indijskem trgu, potrebovali več prilagoditev, kar bi torej onemogočilo verodostojno primerjavo. Glede na povedano in v odsotnosti bolj utemeljenih podatkov se možnosti Indije ni nadalje preučevalo, ker so bili na razpolago podatki o bolj primerni primerljivi državi, tj. o Mehiki. Na tej podlagi je bil zgornji argument zavrnjen.

(59)

Vprašalniki so bili poslani vsem znanim mehiškim proizvajalcem. Dve družbi sta v celoti sodelovali z odgovori na vprašalnik in s sprejetjem preverjanja njunih odgovorov v njunih prostorih. Domača prodaja teh dveh proizvajalcev je predstavljala približno eno tretjino mehiškega trga, ocenjenega na približno 2,3 milijona enot. Ugotovljeno je bilo, da veliko število proizvajalcev in približno dvajset pomembnih izvoznikov deluje v konkurenčnem okolju. Kolesa so v letu 2003 uvažali zlasti iz Tajvana (več kot 50 %), Urugvaja (20 %), Združenih držav in Južne Koreje. Ta uvoz je predstavljal približno 5 % domačega trga. Temu odstotku je treba dodati kolesa, prodana na domačem trgu s strani uvoznikov, ki sestavljajo dele za kolesa.

(60)

V tej zvezi je treba opozoriti, da je bilo v letu 2003 v Mehiko uvoženih približno 465 000 delov za kolesa v vrednosti 79 milijonov EUR, katerih tretjino po vrednosti je uvozilo dvanajst pomembnejših uvoznikov/sestavljavcev (vir: letno poročilo ANAFABI-ja, mehiškega združenja proizvajalcev koles). Na drugi strani je v letu 2003 uvoz koles iz Mehike predstavljal približno 60 % vrednosti uvoza v Mehiko (vir: uradna mehiška statistika), tj., po oceni je predstavljal približno 50 do 70 tisoč enot. Zato izgleda, kot da je bil velik del uvoženih delov za kolesa uporabljen za ponovno prodajo (popravila) ali za sestavo in prodajo koles na domačem trgu.

(61)

Nekateri proizvajalci izvozniki so predložili, da so nekateri postopki registracije uvoza v Mehiki oviralni in zvišujejo stroške v to državo uvoženega blaga. Trdili so tudi, da ta sistem registracije povzroča izkrivljanja trga v mehiškem sektorju koles. Nadalje so trdili, da je domača konkurenčnost v Mehiki omejena, glede na to, da osem pomembnejših proizvajalcev, članov ANAFABI, mehiškega združenja proizvajalcev koles, predstavlja več kot 75 % lokalne proizvodnje in ima s tem občutno moč za določitev domačih cen. Poleg tega so trdili, da so mehiški proizvajalci koles omejeni glede količin, ki jih lahko prodajo na domačem trgu, saj mehiški zakon o tako imenovanih programih Maquiladora domnevno zahteva od domačih proizvajalcev, naj izpolnjujejo določene zahteve zmogljivosti. V skladu s tem programom mora družba, če želi pridobiti dajatev prost uvoz surovin za kasnejši izvoz, izvoziti vsaj 30 % celotne proizvodnje na letni ravni.

(62)

Glede postopkov registracije uvoza je treba najprej opozoriti, da je bilo ugotovljeno, da čeprav so lahko takšni postopki neugodni in zahtevajo čas, v vsakem primeru obstaja znaten uvoz koles in delov za kolesa na mehiški trg, ki zagotavlja stanje konkurenčnega trga. Zato morebiten vpliv takšnih postopkov na trg, ki v nobenem primeru ni merljiv, če sploh obstaja, v tem pogledu ne more biti obravnavan kot pomemben. V nasprotju s tem je glede na domačo konkurenčnost treba opozoriti, da obstaja približno dvanajst pomembnejših proizvajalcev, veliko število manjših proizvajalcev in/ali sestavljavcev in veliko število uvoznikov/sestavljavcev koles in delov za kolesa. Vsi ti gospodarski subjekti tekmujejo med sabo in potrjujejo močno konkurenčno okolje, ki prevladuje na mehiškem trgu. Kar zadeva moč velikih proizvajalcev, članov ANAFABI, pri določitvi domačih cen ta ni bila dokazana in preiskava ni razkrila nobenih elementov, ki bi podpirali to obtožbo. Dejstvo, da število velikih proizvajalcev ohranja pomemben del domačega trga, ne pomeni dokaza za moč pri določitvi cen. V tej zvezi je treba nadalje opozoriti, da je bilo za dva preiskana mehiška proizvajalca, ki predstavljata približno tretjino celotne mehiške proizvodnje, ugotovljeno, da v povprečju ustvarjata nizek dobiček (nižji, kot je normalen dobiček vlagatelja na trgu Skupnosti brez škodljivega dampinga iz zadevnih držav) iz svoje dejavnosti v sektorju koles, in ne visokega, kar bi bilo pričakovano, če bi nadzirala mehiški trg.

(63)

V zvezi z programi Maquiladora je treba opozoriti, da za ta dva sodelujoča mehiška proizvajalca ni bilo ugotovljeno plačevanje kakšnih protidampinških dajatev za uvoze delov za kolesa, ki predstavljajo do 60 % njunih celotnih potreb za proizvodnjo koles in večinoma izvirajo iz LRK in Tajvana. Oba pa sta prodala večji del svoje proizvodnje na domačem trgu. Samo pri enem mehiškem proizvajalcu je izvoz predstavljal največ 10 % njegove celotne prodaje. Pravzaprav je od leta 2000 sektor koles vključen v tako imenovane „programe za promocijo mehiških sektorjev“ (PROSEC), ustanovljene z uredbo, ki jo je 30. oktobra 2000 objavila mehiška vlada. PROSEC je veljaven za podjetja, ki proizvajajo končno blago, zajeto v programu promocije določenega sektorja in uvoženih vložkih, navedenih v tem programu. Uredba izrecno ne povezuje oprostitve/znižanja tarif z izvozom. Vsi odobreni proizvajalci lahko uvažajo surovine in stroje, navedene v uredbi, dokler se ti uporabljajo v proizvodnji določenih navedenih izdelkov. Glede na končno namembni kraj uvoženega blaga (domači ali izvozni trg) ni razlik. V tej zvezi je treba opozoriti, da za dva sodelujoča proizvajalca ni bilo ugotovljenega plačevanja drugih dajatev, razen carine, za uvoz surovin, ki se uporabljajo pri končnih izdelkih za domači trg.

(64)

En sodelujoči uvoznik je predložil, da so stroški dela v Mehiki trikrat višji kot stroški dela v Vietnamu. Kot rezultat tega so stroški proizvodnje in prodajne cene končnega izdelka v Mehiki višji kot v Vietnamu. Zato Mehika ni primerna primerljiva država. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se Vietnam šteje za državo z gospodarstvom v prehodu. Stroški dela vietnamskih proizvajalcev, ki jim ni bil dodeljen status tržnega gospodarstva, niso proste tržne cene, tj. te cene niso rezultat igre tržnih moči. Osnovni namen uporabe primerljive države je odprava učinka takih netržnih cen na stroške družb. Na tej podlagi je bil ta argument zavrnjen.

(65)

Končno je bilo predloženo, da obstajajo znatne razlike med mehiškim sektorjem koles in tistim v LRK, ki nastanejo zlasti zaradi uporabljenih surovin in pogojev za dostop do le-teh. V zvezi z uporabljenimi surovinami se je zatrjevalo, da mehiški proizvajalci proizvajajo samo toge okvirje, medtem ko kitajski proizvajalci proizvajajo tudi okvirje z blažilci. Glede pogojev za dostop do surovin se je zatrjevalo, da jih ni možno primerjati s tistimi v LRK, saj so deli za kolesa, dobavljeni na domači trg, proizvedeni z zastarelo tehnologijo. Nadalje za dele za kolesa, uvožene iz LRK, velja protidampinška dajatev v višini 144 %, zaradi katere se zvišajo stroški.

(66)

Glede razlik v uporabljenih surovinah in pogojih za dostop do njih je treba opozoriti, da preiskava ni pokazala, da obstajajo razlike med kolesi, ki jih proizvajajo mehiški, kitajski ali vietnamski proizvajalci. Mehiški proizvajalci prav tako proizvajajo kolesa z okvirji z blažilci in so po večini oskrbovani z deli za kolesa iz LRK in Tajvana. Kar zadeva protidampinško dajatev na uvoz delov za kolesa, kot je navedeno v uvodni izjavi (63) zgoraj, se takšna dajatev ne obračuna na uvoz delov za kolesa. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(67)

Glede na zgoraj navedeno je mehiški trg lahko obravnavan kot reprezentativen in konkurenčen. Zato je bilo sklenjeno, da je Mehika ustrezna primerljiva država.

(68)

Po izbiri Mehike kot primerljive države je bila normalna vrednost izračunana na podlagi podatkov, preverjenih v prostorih dveh sodelujočih mehiških proizvajalcev. V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za kitajske in vietnamske proizvajalce, ki jim ni bil odobren OTG, določi na podlagi preverjenih podatkov, prejetih od proizvajalcev iz primerljivih držav, tj. na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na domačem trgu Mehike za primerljiv tip izdelka, ali konstruirane vrednosti v Mehiki za primerljive tipe izdelka.

(69)

Domače prodaje podobnega izdelka dveh mehiških proizvajalcev so bile priznane za reprezentativne, saj predstavljajo pomemben odstotek v zvezi z zadevnim izdelkom, ki ga proizvajalci izvozniki v LRK in Vietnamu izvažajo v Skupnost.

(70)

Preučilo se je, ali se lahko domačo prodajo vseh tipov izdelkov lahko šteje za redno trgovanje, in sicer z ugotavljanjem deleža rentabilne prodaje zadevnega tipa neodvisnim odjemalcem. V primerih, kjer je obseg prodaje tipa izdelka, ki se je prodajal po neto cenah, ki so bile enake ali večje kot stroški enote, predstavljal več kot 80 % skupnega obsega prodaj tistega tipa in kjer je bila tehtana povprečna cena tistega tipa enaka ali večja kot stroški enote, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje tistega tipa izdelka v času OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(71)

V primeru, kjer je obseg dobičkonosnih prodaj tipa izdelka predstavljal 80 % ali manj, vendar vsaj 10 % celotnega obsega prodaj tega tipa, ali kjer je bila tehtana povprečna cena takih prodaj nižja od stroškov enote, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosnih prodaj samo teh tipov.

(72)

Za tiste tipe izdelkov, kjer je obseg dobičkonosnih prodaj predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaj tega tipa na domačem trgu, se je upoštevalo, kot da se zadevni tip izdelka ne prodaja v običajnem poteku trgovine in zato normalna vrednost ne more temeljiti na domačih cenah v Mehiki.

(73)

Za izvažane tipe izdelka, ki niso bili narejeni v običajnem poteku trgovine v Mehiki ali jih niso prodajali mehiški proizvajalci na svojem domačem trgu, so bile uporabljene konstruirane normalne vrednosti.

(74)

Za izvažane tipe izdelka, ki nimajo ustreznega tipa, ki bi se prodajal v običajnem poteku trgovine na domačem trgu v Mehiki, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe na podlagi tehtanega povprečja proizvodnih stroškov vsakega proizvajalca, ki se mu je prištel razumen znesek za prodajne, splošni in upravni („PS&U“) stroški ter dobiček. Stroški PS&U in dobiček so bili določeni na podlagi tehtanega povprečja nastalih stroškov PS&U in dobička, ki ga je ustvaril vsak izmed sodelujočih mehiških proizvajalcev pri domačih prodajah podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine. Za izvažane tipe izdelka brez prodaj na domačem trgu v Mehiki so bili za konstruiranje normalne vrednosti uporabljeni proizvodni stroški podobnega izdelka, primerno prilagojeni, da so se upoštevale razlike v fizikalnih značilnostih izvažanih tipov.

(75)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej preučila, ali so bile Alwaysove domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativne, tj. ali je bil celoten obseg takih prodaj enak ali večji kot 50 % celotnega obsega ustreznih izvoznih prodaj v Skupnost.

(76)

Ugotovljeno je bilo, da Always podobnega izdelka ni prodajal na domačem trgu v Vietnamu. Ker ni bilo domačih prodaj, je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe na podlagi proizvodnih stroškov v državi porekla, ki se jim prišteje razumen znesek za stroške PS&U in za dobiček.

(77)

Ker Always na domačem trgu ni prodajal zadevnega izdelka ne iste kategorije izdelka v Vietnamu, so bili zneski PS&U in dobiček, ki se dodajo Alwaysovim proizvodnim stroškom, določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. Ti zneski so bili določeni na podlagi tehtanega povprečja stroškov PS&U in tehtanega povprečja dobičkov proizvajalcev Mehike, nastalih v običajnem poteku trgovine. Ta metoda se je štela za razumno v tem položaju, saj je bil mehiški trg obravnavan kot reprezentativen in konkurenčen.

(78)

Always je zahteval, naj bodo normalne vrednosti v odsotnosti domače prodaje določene na podlagi podatkov, ki zadevajo izvozne prodaje v tretje države. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je izračun normalnih vrednosti na podlagi stroškov proizvodnje v državi porekla prva možnost na seznamu v členu 2(3) osnovne uredbe za primere, kjer ni domačih prodaj. Uporaba konstruirane normalne vrednosti namesto izvoznih cen v tretje države kot osnove za določitev normalne vrednosti je tudi stalna praksa Skupnosti v odsotnosti reprezentativne domače prodaje. Opozoriti je tudi treba, da so lahko tudi izvozne prodaje v tretje države dampinške. Poleg tega družba ni priskrbela popolnih podatkov o svojih prodajah v tretje države na nobeni stopnji preiskave, kar je privedlo do tega, da za določitev normalnih vrednosti na tej osnovi ni bilo nobenih razpoložljivih podatkov. Posledično je bil zahtevek zavrnjen, normalne vrednosti pa so bile določene v skladu s prvo možnostjo, določeno v členu 2(3) osnovne uredbe.

(79)

Nadalje je Always zahteval, da prodaje, ki niso izvedene v običajnem poteku trgovine v primerljivi državi, ne bi bile izključene pri določitvi razumnega dobička za določitev normalne vrednosti. Vendar pa ta zahtevek ni mogel biti ugoden, kajti če bi družba po analogiji s členom 2(6) izvajala prodajo na domačem trgu, bi konstruirane normalne vrednosti temeljile na podatkih družbe o proizvodnji in prodaji v običajnem poteku trgovine. Zato je bilo za institucije edino razumno, da uporabijo dobičke mehiških proizvajalcev, ki jih imajo ti z domačo prodajo v običajnem poteku trgovine ob uporabi člena 2(6)(c) osnovne uredbe.

(80)

Preiskava je pokazala, da so vzorčeni proizvajalci izvozniki iz LRK izvažali tako povezanim kot nepovezanim strankam v Skupnosti.

(81)

Za izvoze s strani vzorčenih proizvajalcev izvoznikov neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti so bile izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(82)

Za prodaje preko njihovih povezanih uvoznikov v Skupnosti je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cen pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam. Izvedene so bile prilagoditve za vse stroške, ki so jih ti uvozniki imeli med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški PS&U in dajatvami ter predvideno razumno stopnjo dobička, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Stopnja dobička 5 % je veljala za razumno za ta tip trga in zanjo je bilo ugotovljeno, da je v skladu z dobičkom nepovezanih uvoznikov.

(83)

En sodelujoč proizvajalec izvoznik je zahteval, da sedanja protdaminška dajatev ne bi smela biti odšteta kot strošek med uvažanjem in nadaljnjo prodajo pri izračunu izvozne cene, v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe. Trdil je, da so pri odštevanju od cene nadaljnje prodaje vsi stroški, nastali med uvažanjem in nadaljnjo prodajo, drugi kot protidampinška dajatev, rekonstruirane izvozne cene ostale občutno nad normalno vrednostjo in zato je protidampinška dajatev ustrezno vplivala na ceno nadaljnje prodaje. Poleg tega se o cenah nadaljnjih prodaj pogaja na podlagi priporočenih maloprodajnih cen, od česar se odšteje veljaven pribitek trgovca in zato protidampinška dajatev ustrezno vpliva na nadaljnje prodajne cene.

(84)

V tej zvezi je treba opozoriti, da se zahtevka družbe glede vpliva protidampinške dajatve na cene njene nadaljnje prodaje s sklicevanjem na normalno vrednost ne upošteva kot relevantnega, saj v zvezi z uporabo člena 11(10) v izvoznih cenah ni sprememb v primerjavi z normalno vrednostjo, vendar je dajatev vplivala na povišanje cen nadaljnje prodaje in posledično prodajnih cen v Skupnosti. Ker družba ni priskrbela dokazov o spremembah v nadaljnji prodaji ali v posledičnih cenah v zvezi z izvoznimi cenami, določenimi v prejšnjih preiskavah, ki bi dejansko dokazali, da je znesek plačanih protdampinških dajatev dejansko vplival na cene nadaljnje prodaje, je bil zahtevek zavrnjen.

(85)

Vse izvozne prodaje izvoza družbe, ki ji je bil odobren OTG, so se izvedle preko povezanih trgovcev v tretjih državah neodvisnim strankam v Skupnosti. Zato je bila izvozna cena določena na podlagi cen za nadaljnjo prodajo neodvisnim strankam v Skupnosti.

(86)

Za proizvajalce izvoznike, ki jim ni bil odobren OTG, je morala biti izvozna cena določena na podlagi dejstev, ki so bila na voljo, saj izvozne cene nekaterih proizvajalcev niso veljale za zanesljive. Izvozne cene proizvajalcev izvoznikov iz uvodne izjave (43) zgoraj torej niso bile upoštevane pri določitvi izvozne cene in samo izvozne cene proizvajalcev, katerih izvozne cene so veljale za zanesljive, so bile upoštevane v ta namen.

(87)

Za zagotavljanje pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na tej podlagi so bile izvedene prilagoditve, kjer je bilo primerno, glede na posredne davke, popuste, trgovinsko raven, prevoz (vključno s stroški pretovarjanja), morski prevoz in stroške zavarovanja, stroške pakiranja in posojila. Prilagoditve izvoznih cen v zvezi z notranjim prevozom v državi izvoznici in s stroški posojila so bile izvedene na podlagi stroškov v primerljivi državi glede na družbe, ki jim ni bila odobrena TGO. Prilagoditve so bile izvedene tudi, kjer se je izvozna prodaja izvajala preko povezane družbe s sedežem v državi, ki ni zadevna država ali Skupnost, v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe.

(88)

CCCME in proizvajalci izvozniki v LRK so trdili, da prilagoditve, narejene za kopenski transport in obrestna mera, povezana s posojili, določene v primerljivi državi, niso bile upravičene, saj se v preiskavi ni pokazala odsotnost pogojev tržnega gospodarstva za te stroške, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki. V tej zvezi je treba opozoriti, da so bili zavrnjeni vsi zahtevki sodelujočih proizvajalcev izvoznikov po OTG, tj. odkrilo se je, da te družbe niso delovale pod pogoji tržnega gospodarstva. Zato stroškov, ki so jih imele te družbe, ni mogoče uporabiti, ker niso posledica položaja, v katerem bi prevladovali tržni gospodarski pogoji. Na tej podlagi je bil ta argument zavrnjen.

(89)

Vietnamske družbe so trdile, da so bile prilagoditve, narejene za provizije na podlagi člena 2(10)(i), neupravičene. Družbe so razložile, da so povezani trgovci s sedežem v tretjih državah prave „papirnate družbe“ (tj. družbe brez osebja, ki ne izvajajo nalog ali dejavnosti) in naj bi se jih štelo kot posamezne gospodarske subjekte s proizvajalci izvozniki v Vietnamu. V tej zvezi je treba opozoriti, da so ti trgovci izstavili račune strankam v Skupnosti in plačila so ti trgovci prejeli od strank v Skupnosti. Nadalje je treba opozoriti, da so prodaje teh povezanih trgovcev vsebovale pribitek. Kjer so povezani trgovci imeli vodene račune, bi se lahko določilo, da je bil ta pribitek celo višji kot znesek prilagoditve. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen in prilagoditev se je ohranila na stopnji 5 %, saj se je ta stopnja štela za razumno za prikaz provizij, plačanih neodvisnim agentom, vključenim v trgovino zadevnega izdelka.

(90)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave med tehtanim povprečjem normalne vrednosti in tehtanim povprečjem izvoznih cen za tip izdelka. Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene vzorčenih proizvajalcev izvoznikov LRK je pokazala stopnjo dampinga 36,8 % med OP. Ta stopnja dampinga je bila pripisana vsem sodelujočim družbam, tj. vzorčenim in nevzorčenim.

(91)

Primerjava podatkov v zvezi z izvozom v Skupnost, ki so jih priskrbeli sodelujoči proizvajalci izvozniki LRK (vzorčeni in nevzorčeni), in celotnega obsega uvoza, ki izhaja iz Eurostatove uvozne statistike, je pokazala, da je stopnja sodelovanja nizka, saj je ta izvoz med OP predstavljal 54 % celotnega uvoza Skupnosti iz LRK. Zato je bila za obseg izvoza nesodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov stopnja dampinga določena na podlagi dveh kategorij zadevnega izdelka (glej uvodno izjavo 20) z najvišjimi stopnjami, določenimi za vzorčene proizvajalce izvoznike. Ta pristop je veljal za primernega, saj ni bilo nobenih znakov, da bi kateri izmed nesodelujočih proizvajalcev izvajal damping izdelka na nižji stopnji kot vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(92)

Na koncu je bila povprečna stopnja dampinga na ravni države izračunana z uporabo vrednosti CIF za vsako skupino izvoznikov, tj. sodelujočih in nesodelujočih, kot faktorja tehtanja. Ugotovljena stopnja dampinga na ravni države, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti, dajatev neplačana, je bila 48,5 %.

(93)

CCCME je trdil, da ta pristop za določitev stopnje dampinga nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov ni v skladu z metodologijo, ki jo je uporabila Komisija v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom o uvozu koles s Kitajske, in da bi to lahko privedlo do nerazumno izumetničenih rezultatov v okviru enega samega postopka. Metodologija, uporabljena za izračun stopnje dampinga nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom, je bila povprečna izvozna cena za vse transakcije na podlagi podatkov iz Eurostata, po odbitku izvoza sodelujočih proizvajalcev. Nadalje je trdil, da pri določanju splošnega dampinga na podlagi predpostavke, da nesodelujoče družbe zadevnega izdelka niso izvažale na nižji stopnji kot sodelujoči proizvajalci izvozniki, Komisija ni upoštevala specifičnih tipov, ki so jih izvozili nesodelujoči proizvajalci izvozniki, medtem ko bi se morali razpoložljivi podatki uporabiti posebno zadržano, v skladu s členoma 18(6) in 6(8) osnovne uredbe in odstavkom 7 Priloge II k Protidampinškemu sporazumu STO.

(94)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se je metodologija, uporabljena v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom, štela za primerno za določanje, ali se damping lahko zopet pojavi. V zvezi s tem so institucije menile, da bi bila stopnja dampinga lahko določena brez absolutne natančnosti, saj se je ta stopnja uporabljala v praksi. V okviru sedanje raziskave je bilo potrebno izračunati stopnjo dampinga na bolj natančen način. V ta namen je bil obseg izvoza nesodelujočih kitajskih izvoznikov določen z uporabo podatkov iz Eurostata. Za izvozno ceno podatki iz Eurostata niso bili ocenjeni kot primeren vir informacij, saj določeni tipi, ki so jih izvažale nesodelujoče družbe, niso bili znani in zato primerjava s tehtano normalno vrednostjo, določeno v primerljivi državi, morda ne bi realno odražala teh izvoznikov. Poleg tega bi bila splošna stopnja dampinga z uporabo metodologije, ki jo je predlagal CCCME, občutno višja, tj. več kot dvakrat višja. Uporaba dveh kategorij zadevnega izdelka z najvišjimi stopnjami, določenimi za vzorčene proizvajalce izvoznike se je zdela primernejša v skladu s členoma 18(6) in 6(8) osnovne uredbe ter z odstavkom 7 Priloge II k Protidampinškemu sporazumu STO. Na tej podlagi je bil argument zavrnjen.

(95)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave med tehtanim povprečjem normalne vrednosti in tehtanim povprečjem izvoznih cen za tip izdelka. Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene vietnamskih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov z OTG je pokazala stopnjo dampinga 15,8 % med OP.

(96)

Primerjava podatkov v zvezi z izvozom v Skupnost, ki so jih priskrbeli vietnamski proizvajalci izvozniki, in celotnega obsega uvoza s poreklom iz Vietnama je pokazala, da je stopnja sodelovanja visoka, saj so ti izvozniki med OP predstavljali več kot 95 % vsega uvoza Skupnosti iz Vietnama.

(97)

Ker je bila stopnja sodelovanja visoka, kot je opisano v uvodni izjavi (96), je bila povprečna stopnja dampinga na ravni države določena na podlagi tehtane povprečne stopnje dampinga sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki mu ni bil odobren OTG ali PO in katerega podatki o izvoznih cenah so lahko veljali za zanesljive, kot je navedeno v uvodni izjavi (85). Zato je bila stopnja dampinga 34,5 % na ravni države, izražena kot odstotek cene meje Skupnosti CIF, dajatev neplačana, pripisana vsem ostalim proizvajalcem izvoznikom v Vietnamu.

(98)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so nizozemski organi za konkurenco dve odvisni družbi, Batvus N. V. in Koga N. V., enega izmed vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, Accell Group N.V., kaznovali zaradi vpletenosti v protikonkurenčno obnašanje (7). Kršitev je zadevala dogovor dveh odvisnih družb z dvema drugima proizvajalcema Skupnosti (nevzorčenima) in Giant Europe B. V., družbo, povezano s kitajskim izvoznikom Giant China Co. Ltd., v zvezi s skupnim seznamom najnižjih cen (cenovni kartel) za kolesa, ki se uporablja v prodajnih kanalih na nizozemskem trgu koles. Treba je opozoriti, da je Accell Group N. V. pri nizozemskih organih za konkurenco vložila pritožbo v zvezi z njihovim sklepom v zvezi s cenovnim kartelom.

(99)

Cenovni kartel je obstajal v sezoni koles 2001 (od 1. septembra 2000 do 31. avgusta 2001). Obdobje preučitve dampinga in škode v sedanji preiskavi je od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004, medtem ko preučitev trendov, pomembnih za oceno, zajema obdobje od januarja 2000 do konca OP. Zato se pojav protikonkurenčnega ravnanja in obravnavano obdobje prekrivata.

(100)

Glede na zgoraj povedano ni mogoče izključiti, da je med obravnavanim obdobjem protikonkurenčno ravnanje delno vplivalo na del trga Skupnosti, tj. nizozemski trg, in posledično na kazalce škode proizvajalcev Skupnosti, ki so vključeni v kartel. Splošna praksa je, da se v primerih, kjer so sklepe glede cenovnih kartelov sprejele javne oblasti, sprejme posebno previden pristop, še posebej, kadar je bila zoper tak sklep vložena pritožba. Da bi se izognili vsakršnim dvomom o skupni storilnosti vzorčenega proizvajalca Skupnosti, Accell Group N. V., v zvezi s protikonkurenčnim ravnanjem njegovih odvisnih družb, je bilo odločeno, da se ta proizvajalec izključi iz analize škode, čeprav je bilo ugotovljeno, da je bil samo del podjetij v skupini vpleten v protikonkurenčno ravnanje. Glede protikonkurenčnega ravnanja drugih dveh proizvajalcev Skupnosti, prav tako udeleženih v kartelu, je treba opozoriti, da nista bila del vzorca proizvajalcev Skupnosti. Za ta dva proizvajalca bi se, glede na to, da je kartel temeljil na skupnih seznamih najnižjih cen, možen vpliv kartela na storilnost teh podjetij odražal v cenah in stopnjah dobička. Ker ni bila izvedena ocena smernic cen in donosnosti za nevzorčene proizvajalce Skupnosti, udeležba teh dveh družb v kartelu nima na analizo škode nobenega učinka. Nadalje se je proučilo, ali je protikonkurenčno obnašanje v delu trga Skupnosti vplivalo tudi na rezultate drugih vzorčenih proizvajalcev Skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je bilo poslovanje teh proizvajalcev na nizozemskem trgu v obravnavanem obdobju zelo omejeno (prodan manj kot 1 % vseh enot). Nadalje poraba na nizozemskem trgu predstavlja samo 7 % celotne porabe v Skupnosti in tudi delovanje kartela je bilo časovno zelo omejeno. Zato se ne zdi potrebno prilagajati ugotovitev o škodi glede rezultatov teh drugih proizvajalcev.

(101)

Prav tako se je proučilo, ali bi bila slika škode bistveno drugačna, če bi bil Accell Group N. V. vključen v analizo škode. Vendar bi tudi ob upoštevanju podatkov družbe Accell Group N. V. trendi škode v splošnem ostali isti, kot je zaključeno spodaj.

(102)

Ker je kartel obstajal v sezoni koles 2001, udeležba Giant Europe B. V. v njem ni vplivala na ugotovitve o tem izvozniku za preiskovalno obdobje sedanjega protidampinškega postopka.

(103)

V teku sedanje preiskave je bilo ugotovljeno, da je kolesa proizvajalo:

(104)

Proizvajalci Skupnosti pritožniki (vzorčeni in nevzorčeni) skupaj z drugimi proizvajalci Skupnosti, ki so podpirali pritožbo (vzorčeni in nevzorčeni), ki so se odzvali na vzorčenje in se opredelili kot pripravljeni za sodelovanje v preiskavi, so predstavljali več kot 80 % proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka. Zato se je štelo, da predstavljajo industrijo Skupnosti v okviru pomena člena 4(1) osnovne uredbe. Preostali proizvajalci Skupnosti nepritožniki niso nasprotovali preiskavi. Vzorčeni proizvajalci Skupnosti v preiskavi (v nadaljnjem besedilu „vzorčeni proizvajalci“) so po izključitvi enega izmed proizvajalcev (kot je razloženo v uvodnih izjavah (98) do (101) zgoraj) med OP predstavljali približno 37 % celotne proizvodnje koles Skupnosti.

(105)

Prodaja proizvajalcev Skupnosti je bila ocenjena na podlagi podatkov, zbranih od proizvajalcev kot odgovor na vzorčni vprašalnik, in podatkov, navedenih v pritožbi, ki jo je vložil vlagatelj. Podatke v pritožbi so zbrala različna združenja v Skupnosti, ki proizvajajo kolesa.

(106)

Dejanska poraba Skupnosti je bila določena na podlagi prodaj vseh proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti, kot je ocenjeno zgoraj, ki se jim je prištel uvoz iz vseh držav po poročilu Eurostata.

(107)

Poraba Skupnosti se je zmanjšala za 10 % v začetku obravnavanega obdobja, s 17 348 000 enot v letu 2000 na 15 695 000 enot v letu 2002. Nato se je poraba postopoma povečala, v času OP na 18 037 000 enot. Skozi vse obravnavano obdobje se je poraba povečala za 4 %. Podrobni podatki, izraženi v enotah, so naslednji:

(108)

Komisija je nadalje preučila, ali naj se učinki uvoza koles s poreklom iz LRK in Vietnama („obravnavani državi“) ocenijo kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(109)

Ta določba določa, da se učinki uvoza iz dveh ali več držav, ki sta hkrati predmet iste preiskave, ocenijo kumulativno, če (i) je stopnja dampinga, ugotovljena v povezavi z uvozom iz vsake države, več kot de minimis, kot je opredeljeno v členu 9(3) osnovne uredbe; (ii) obseg uvoza iz vsake države ni zanemarljiv; in če (iii) je zaradi konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki in konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Skupnosti takšna ocena ustrezna.

(110)

Kot je navedeno zgoraj, so sedanje preiskave pokazale, da sta stopnji dampinga, določeni za LRK in Vietnam, občutno višji od stopnje de minimis in da obseg uvoza iz teh držav ni zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe (njegov tržni delež je v OP dosegel 4,07 % in 8,70 %).

(111)

Da bi določila ustreznost kumulativne ocene ob upoštevanju konkurenčnih pogojev med uvoženimi izdelki in podobnim izdelkom Skupnosti, je Komisija analizirala tržno obnašanje izvoznikov glede izvoznih cen in obsega izvoza na podlagi Eurostatovih podatkov.

(112)

Ugotovljeno je bilo, da so se proizvajalci LRK in Vietnama glede izvoznih cen obnašali podobno. Omenjeni državi sta v času obravnavanega obdobja znižali svoje povprečne prodajne cene na enoto kolesa za 22 % oz. 52 %.

(113)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (110), imata obe državi pomemben tržni delež na trgu Skupnosti.

(114)

Nadalje, kot je razloženo zgoraj (glej uvodne izjave od (19) naprej), je bilo ugotovljeno tudi, da je zadevni izdelek, ki se uvaža iz LRK in Vietnama, ter izdelek, ki se proizvaja v Skupnosti, mogoče obravnavati kot enaka glede na zamenljivost in nadomestljivost, zato drug drugemu konkurirata na podlagi tipov.

(115)

Ugotovljeno je bilo, da uvoz zadevnega izdelka iz zadevnih držav konkurira kolesom, ki jih proizvaja industrija Skupnosti.

(116)

Na podlagi razkritja dokončnih ugotovitev so nekatere zainteresirane strani trdile, da kumulacija ni bila upravičena, ker se modeli uvoza koles iz LRK in Vietnama razlikujejo. Vendar je bilo ob primerjavi uvoza modela z osnovnimi modeli ugotovljeno, da ni precejšnje usklajenosti samo med uvozom kitajskih in vietnamskih koles ter med tistimi, ki jih proizvajajo vzorčeni proizvajalci Skupnosti, ampak ta obstaja tudi med modeli, uvoženimi iz LRK in Vietnama. Trdilo se je tudi, da so segmenti trga, na katerih so vietnamski izvozniki prodajali svoja kolesa, drugačni kot tisti, ki jih uporabljajo izvozniki LRK in proizvajalci Skupnosti, kar upravičuje različne cene. Te obtožbe ni podpiral noben dokaz. Poleg tega se pojavlja, da se v določenih državah članicah, kjer ima vietnamski uvoz pomemben del trga, vietnamska kolesa najde na različnih segmentih trga. Zato se oba zahtevka zavrneta.

(117)

Na podlagi zgornjega je bilo sklenjeno, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki so upravičevali kumulacijo uvoza koles s poreklom iz LRK in Vietnama.

(118)

Obseg uvoza obravnavanega izdelka je bil določen na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Število koles, ki izvirajo iz LRK in so od tam uvožena, se je med letom 2000 in preiskovalnim obdobjem povečalo za 472 %. Uvoz koles iz LRK med OP je več kot 55-krat večji od količine 13 651 koles, uvoženih med OP predhodne preiskave (od 1. septembra 1997 do 31. avgusta 1998). Med letom 2000 in OP se je uvoz koles s poreklom iz Vietnama povečal za 413 %. Na skupni ravni se je uvoz obeh držav med letom 2000 in OP povečal s 435 373 enot na 2 311 638, povečanje za 431 %.

(119)

Ker se je poraba med obravnavanim obdobjem povečala za samo 4 %, se je tržni delež uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK povečal z 0,73 % v letu 2000 na 4,07 % v OP, vietnamski delež pa se je povečal z 1,77 % v letu 2000 na 8,70 % v OP. Posledično se je skupni tržni delež povečal z 2,50 % v letu 2000 na 12,77 % v OP.

(120)

Razvoj uvoza in tržnega deleža koles s poreklom iz LRK in Vietnama med obravnavanim obdobjem je prikazan v spodnjih tabelah:

(121)

Podatke Eurostata je bilo možno uporabiti za določitev cenovnih trendov dampinškega uvoza za obdobje med letom 2000 in OP samo v omejenem obsegu iz naslednjih razlogov:

Ugotovljeno je bilo, da uvozne cene, ki temeljijo na Eurostatovih podatkih, ne upoštevajo različnih tipov izdelkov in bistvenih razlik v cenah med različnimi tipi zadevnega izdelka. Na povprečno ceno na državo močno vpliva ponudba izdelkov vsake države. Pri primerjanju modelov iz uvoza sodelujočih izvoznikov je preiskava pokazala, da celo znotraj enakega tipa izdelka in modela obstajajo bistvene razlike v ceni, ki so odvisne od delov koles. Nadalje je bilo ugotovljeno, da uvozne cene, ki temeljijo na tipih koles, ki so jih opredelili sodelujoči izvozniki, resnično odražajo razlike v ceni med kolesi s poreklom iz LRK in Vietnama in industrijo Skupnosti. Posledično cene iz Eurostata ne dopuščajo sklepanja za namene te preiskave. Uvozne cene Eurostata za LRK in Vietnam lahko služijo samo kot kazalec cenovnih trendov različnih držav, vendar niso uporabne pri primerjanju prodajnih cen med različnimi državami in Skupnostjo.

(122)

Po podatkih Eurostata se je med letom 2000 in OP tehtano povprečje uvoznih cen, v nadaljnjem besedilu navedenih z indeksom, iz LRK in Vietnama znižalo za 22 % in 52 %. Na skupni ravni se je povprečna prodajna cena znižala za 50 %. Podrobni podatki so naslednji:

(123)

Za določitev nelojalnega nižanja cen koles s poreklom iz LRK in Vietnama je Komisija oprla svojo analizo na podatke, ki so jih v teku preiskave predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in vzorčeni proizvajalci Skupnosti. Ta analiza je upoštevala dejanske izvozne cene proizvajalcev izvoznikov (CIF meja Skupnosti), za LRK s protidampinško dajatvijo in brez nje. Upoštevale so se zadevne prodajne cene industrije Skupnosti za neodvisne stranke, po potrebi prilagojene na raven franko tovarna. Med OP je bila raven nelojalnega nižanja cen, ki je temeljila na različnih tipih izdelka, opredeljenih v vprašalniku, 53 % brez protidampinške dajatve za LRK in 39 % z njo. Raven nelojalnega znižanja cen za Vietnam je bila med 25 in 60 %. S tem v zvezi je treba opozoriti, da so tehtane povprečne prodajne cene iz LRK in Vietnama, ki temeljijo na tipu izdelka, bistveno višje kot uvozne cene, ki temeljijo na podatkih Eurostata. To potrjuje zgornji sklep v uvodni izjavi (121), da ponudba jasno vpliva na prodajne cene med državami.

(124)

Po členu 3(5) osnovne uredbe je Komisija pregledala vse relevantne gospodarske faktorje in indekse, ki zadevajo industrijo Skupnosti. Ta analiza se je opravila za vzorčene družbe, kot je omenjeno v uvodni izjavi (15) z izjemo družbe, ki je omenjena v uvodni izjavi (100) zgoraj. Vendar so bili za preskrbo popolne slike položaja industrije Skupnosti, za tiste kazalce, za katere so bili na voljo zanesljivi podatki za vso industrijo Skupnosti, podatki zagotovljeni tudi spodaj. Na tej podlagi je bila dejavnost industrije, izmerjena z dejavniki, kot so cene, plače, naložbe, dobiček, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, določena na podlagi podatkov vzorčenih družb. Dejavniki škode, kot so tržni delež, obseg prodaje in proizvodnja, so bili določeni za celotno industrijo Skupnosti.

(125)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da so bile v analizi indikatorjev škode upoštevane samo vzorčene družbe. Običajna praksa v protidampinških postopkih je analiza faktorjev škode za vso industrijo Skupnosti. Vendar pa se v primerih, kjer industrijo sestavlja veliko število proizvajalcev, lahko uporabi vzorec. Namen vzorčenja je pridobitev podrobnih podatkov, ki se jih lahko zbere in preveri od omejenega števila proizvajalcev v razpoložljivem času. Ti podatki zadevajo faktorje, kot so cene, plače, naložbe, dobiček, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, kjer bi bilo preverjanje podatkov v razpoložljivem času neizvedljivo za vso industrijo. Za druge dejavnike, kot so tržni delež, obseg prodaje in proizvodnja, so podatki običajno na voljo za celotno industrijo Skupnosti. Osnovanje analize škode samo na podlagi podatkov vzorčenih proizvajalcev ne bi upoštevalo uporabljivih podatkov drugih proizvajalcev, kar bi imelo za posledico nepopolno oceno. Zato so bili v namen pridobitve kolikor je le mogoče popolne ocene v razpoložljivem času v tem primeru, prejete in preverjene podatke o trendih vseh dejavnikov škode za vzorčene proizvajalce dopolnili podatki, ki zajemajo vso industrijo.

(126)

Med letom 2000 in OP se je proizvodnja podobnega izdelka s strani vzorčenih proizvajalcev povečala za 17 %. Proizvodna zmogljivost se je med obravnavanim obdobjem povečala za skupno 18 %.

(127)

Izkoriščenost zmogljivosti je bila med obravnavanim obdobjem stabilna. Podrobni podatki so naslednji:

(128)

Preiskava je pokazala, da je do splošnega zvišanja proizvodne zmogljivosti prišlo zaradi naložb v nove proizvodne linije in prestrukturiranj znotraj skupin družb. Dejstvo, da so vzorčeni proizvajalci v splošnem povečali svojo proizvodnjo, je prav tako posledica tega, da je več drugih proizvajalcev Skupnosti prenehalo poslovati ali zmanjšalo svojo zmogljivost. Vendar je pri zgornjih trendih povečanja proizvodnje in proizvodne zmogljivosti vzorčenih družb treba upoštevati rezultate vseh proizvajalcev Skupnosti. Glede na skupno proizvodnjo vseh proizvajalcev Skupnosti trend nakazuje zmanjšanje proizvodnje. Podrobni podatki so naslednji:

(129)

En proizvajalec zaradi notranje reorganizacije ni mogel predložiti konsistentnih podatkov o zalogah za leti 2000 in 2001. Zato ti podatki niso bili vključeni v izvajanje analize zalog za obravnavano obdobje.

(130)

Zaloge koles so se povečale med obdobjem analize z 219 370 enot v letu 2000 na 362 095 enot v OP, povečanje za 65 %. Glavno povečanje je nastopilo med letom 2003 in OP, ker je eden izmed vzorčenih proizvajalcev moral dobaviti zelo veliko pošiljko neposredno po koncu OP. Zato povečanje stopnje zalog ne pomeni nujno poslabšanja stanja vzorčenih proizvajalcev v tem pogledu. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

(131)

Prodaja koles, ki so jih proizvedli vzorčeni proizvajalci, se je na trgu Skupnosti med zadevnim obdobjem postopoma večala s 3 156 451 enot v letu 2000 na 3 683 176 enot v OP, skupno povečanje za 17 %. Podobno so vzorčeni proizvajalci povečali svoj tržni delež z 18 % v letu 2000 na 20 % v OP. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

(132)

Vendar je pri tem trendu treba upoštevati rezultate vseh proizvajalcev Skupnosti. Če upoštevamo prodajo vseh proizvajalcev Skupnosti, se je prodaja zmanjšala. Podrobni podatki so naslednji:

(133)

Preiskava je pokazala, da so vzorčeni proizvajalci ohranili svojo ponudbo, zlasti v kategorijah A, B in C. Nadalje so razširili svoje prodajne dejavnosti na diskontne prodajalne z mešanim blagom in supermarkete, manj pa na trgovce/prodajalce na drobno, kjer so že bili močno prisotni s svojimi izdelki visokega cenovnega razreda. Diskonti z mešanim blagom so povečali svojo prisotnost na trgu koles. To je vplivalo na končnega uporabnika, saj prodaja v diskontih z mešanim blagom običajno poteka po nižji ceni kot prodaja preko trgovcev. Da bi vzorčeni proizvajalci obdržali svojo udeležbo na diskontnem trgu, so morali izravnati nižje cene z višjim obsegom.

(134)

Tehtano povprečje prodajnih cen koles, izraženo na enoto, je s 124 EUR v letu 2000 padlo na 115 EUR v letu 2003, zmanjšanje za 7 %. Vendar pa je povprečna cena v OP narasla na 122 EUR. V obravnavanem obdobju je prišlo do zmanjšanja za 2 %.

(135)

Proizvodni stroški so bili izračunani na podlagi tehtanega povprečja vseh tipov podobnega izdelka, ki so jih proizvedli vzorčeni proizvajalci.

(136)

Med 2000 in 2001 so se proizvodni stroški povečali s 119 EUR na 122 EUR, skupno povečanje za 2 %. Po tem so se proizvodni stroški zmanjšali na 110 EUR v letu 2003, zmanjšanje za 9 % od 2001. Vendar pa je povprečna cena v OP narasla na 117 EUR. Posledično se je strošek proizvodnje v tem obdobju zmanjšal za 2 %. To zmanjšanje je zlasti posledica bolj učinkovitih linij za montažo in dejstva, da so dele, ki so jih proizvajali vzorčeni proizvajalci sami, npr. okvirje, nadomestili s cenejšimi uvoženimi.

(137)

Skupna donosnost vzorčenih proizvajalcev glede zadevnega izdelka je v prvem letu obravnavanega obdobja znašala 3,26 % in se je v 2003 povečala na 4,08 %. Po tem se je donosnost med OP zmanjšala na 3,58 %. Na skupni ravni se je dobiček med obravnavanim obdobjem povečal za samo 0,32 odstotne točke.

(138)

Čeprav zgornji trendi nakazujejo, da se je med obravnavanim obdobjem finančno stanje industrije delno izboljšalo, je treba pri doseženi donosnosti upoštevati najnižjo stopnjo, ki bi jo lahko industrija dosegla brez dampinškega uvoza s poreklom iz LRK in Vietnama, tj. 8 % prihodka od prodaje koles, ki je bila tudi uporabljena v predhodni preiskavi. Ker so značilnosti trga ostale po večini enake, kot so bile v predhodni preiskavi, se šteje, da 8 % še vedno predstavlja najmanjšo donosnost, ki bi jo lahko dosegli proizvajalci na trgu Skupnosti.

(139)

Več strank v LRK je trdilo, da je industrija Skupnosti izboljšala svoje stanje od OP predhodne preiskave, ko je bila izguba industrije Skupnosti – 0,6 %, in da bi bilo zato treba industrijo Skupnosti v sedanji preiskavi obravnavati, kot da ni v škodljivem položaju. Kot je pojasnjeno zgoraj v uvodni izjavi (137), se je dobiček od prejšnje preiskave izboljšal, vendar je še vedno zelo daleč od tistega, kar bi veljalo za običajno stopnjo donosnosti.

(140)

Na podlagi razkritja dokončnih ugotovitev so nekatere zainteresirane strani trdile, da je stopnja dobička 8 %, navedena v uvodni izjavi (138), previsoka in da imajo vzorčeni proizvajalci dovolj dobro proizvodnjo s stabilno stopnjo dobička. Vendar te stranke niso priskrbele nobenih utemeljitev, zakaj stopnja 8 % ne bi bila razumna, in nobenih znakov, katera stopnja dobička bi bila primerna namesto te in zakaj. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi (195), je stopnja dobička 8 % najnižji dobiček, ki ga industrija Skupnosti lahko doseže v odsotnosti dampinškega uvoza. Čeprav je stopnja dobička vzorčenih proizvajalcev do določene mere narasla, je še vedno daleč od zadostne za popolno okrevanje industrije Skupnosti po škodljivem dampingu.

(141)

Naložbe v posel z obravnavanim izdelkom so se med zadevnim obdobjem bistveno povečale, z 1 938 556 EUR v 2000 na 3 950 636 EUR med OP. Treba je opozoriti, da je to znatno povečanje naložb zlasti posledica povečanja proizvodne zmogljivosti enega izmed vzorčenih proizvajalcev, ki predstavlja več kot 60 % vseh naložb v tem obdobju. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

(142)

Donosnost naložb se je od leta 2000 do leta 2001 povečala za 15 odstotnih točk. Od leta 2002 se je donosnost naložb manjšala, vendar se je spet povečala med letom 2003 in med OP ostala pozitivna na stopnji 24 %.

(143)

Denarni tok vzorčenih proizvajalcev se je skozi obravnavano obdobje bistveno povečal, tako v absolutnih vrednostih kot tudi izražen v odstotkih prihodka od prodaje.

(144)

Vzorčeni proizvajalci zbirajo kapital notranje, če pripadajo skupini družb, ali z bančnimi posojili. V drugih primerih se kot vir financiranja uporabi denarni tok, ki ga ustvari družba. Noben izmed vzorčenih proizvajalcev ni pokazal večjih težav pri zbiranju kapitala.

(145)

V obravnavanem obdobju se je zaposlovanje zmanjšalo za 6 %. Glede na bistveno povečanje proizvodnje skozi obravnavano obdobje se zmanjšanje zaposlovanja pojasni z dejstvom, da se je produktivnost, merjena po proizvodnji na delavca, med obravnavanim obdobjem znatno povečala, za 24 %.

(146)

Ob upoštevanju zaposlovanja vseh proizvajalcev Skupnosti je trend podoben zgornjemu, tj., obstaja zmanjšanje, vendar na bolj izraziti ravni. Podrobni podatki so naslednji:

(147)

V splošnem je treba opozoriti, da je tržni delež vseh proizvajalcev Skupnosti padel za 16 odstotnih točk, medtem ko se je stopnja porabe povečala za 4 %, kar jasno nakazuje, da niso imeli možnosti rasti.

(148)

Kar zadeva vpliv višine dejanske stopnje dampinga, odkrite v OP (48,5 % za LRK in med 15,8 in 34,5 % za Vietnam) na industrijo Skupnosti, tega vpliva ni mogoče šteti za zanemarljivega glede na obseg in cene uvoza iz teh dveh držav. Treba je opozoriti, da je stopnja za LRK višja kot tista, ugotovljena v prvotni preiskavi. Prav tako je treba opozoriti, da se je od prejšnje preiskave obseg dampinškega uvoza iz LRK povečal.

(149)

Predvideno okrevanje industrije Skupnosti po učinkih preteklega dampinga se ni zgodilo v pričakovani meri, kar se posebej kaže v znižanju prodajnih cen, nizki donosnosti in zmanjšanju izkoriščenosti zmogljivosti. V preteklih letih je bila industrija izpostavljena povečanemu dampinškemu uvozu iz LRK in Vietnama, kar je oviralo njeno predvideno okrevanje.

(150)

Treba je opozoriti, da so že v veljavi ukrepi v zvezi z eno izmed obravnavanih držav. Ti ukrepi imajo jasen vpliv na kazalce škode, zlasti za vzorčene proizvajalce. Navkljub skupnemu zmanjšanju proizvodnje Skupnosti je vzorčenim proizvajalcem uspelo ohraniti in celo povečati svojo proizvodnjo. Vzorčeni proizvajalci so do neke mere uspeli izkoristiti obstoj teh ukrepov, vendar je vsaka možnost za nadaljnjo rast oslabljena zaradi dampinškega uvoza. Poleg tega je uvoz iz Vietnama od uvedbe ukrepov za uvoz iz LRK postal bistven negativni dejavnik za industrijo Skupnosti. V obdobju, ki je sledilo uvedbi obstoječih ukrepov za uvoz iz LRK, se je gospodarsko stanje vzorčenih proizvajalcev izboljšalo v smislu produktivnosti, proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, prodaje in tržnega deleža. Pri tem je treba upoštevati obstoj ukrepov. Navkljub povečanju prodaje pa so se prodajne cene zmanjšale in stopnja dobička je ostala na nizki stopnji. Poleg tega se je povečalo stanje zalog in zmanjšalo zaposlovanje. Vendar pozitiven razvoj, kot je prikazan zgoraj, ne postavlja pod vprašaj skupne slike škode, ki bi bila brez obstoječih ukrepov še slabša. Dejstvo, da je skupna uspešnost proizvajalcev Skupnosti negativna, to potrjuje. Skupna proizvodnja Skupnosti se je zmanjšala za 20 %, skupna prodaja se je zmanjšala za 21 % in tržni delež industrije Skupnosti se je znižal za 16 %.

(151)

Obseg uvoza iz LRK in Vietnama se je občutno povečal, tako v absolutnem smislu kot v smislu tržnega deleža. V obravnavanem obdobju je v tržnem deležu pridobil 10,3 odstotnih točk. Poleg tega so se tehtane povprečne cene uvoza v obravnavanem obdobju občutno znižale, kar je imelo za posledico občutno nelojalno nižanje cen v OP.

(152)

Na podlagi tega je ugotovljeno, da industrija Skupnosti kot celota ostaja v občutljivem gospodarskem položaju in je utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(153)

Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, se slika škode do neke mere razlikuje od slike škode proizvajalcev Skupnosti kot celote. Vendar je ob tem treba upoštevati dejstvo, da so proizvajalci, izbrani za vzorec, tisti proizvajalci, ki imajo najvišji obseg proizvodnje in prodaje koles, in da so ti proizvajalci zaradi ekonomije obsega uspeli delno okrevati od dampinškega uvoza. Navkljub tem prednostim so vzorčeni proizvajalci še vedno v občutljivem položaju, ki odraža položaj industrije Skupnosti kot celote.

(154)

V zvezi z uvozom iz LRK je bilo v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe analizirano, ali so se razmere v zvezi z dampingom in škodo bistveno spremenile in ali je o tej spremembi mogoče razumno trditi, da je trajne narave.

(155)

S primerjanjem normalnih vrednosti in izvoznih cen, ugotovljenih med predhodno in sedanjo preiskavo, je bilo ob upoštevanju primerljivih modelov ugotovljeno, da se je povprečna normalna vrednost rahlo povečala, medtem ko se je povprečna izvozna cena bistveno zmanjšala, kar vodi do povišane stopnje dampinga. Kar zadeva kitajske izvozne cene na ostale trge, je bilo ugotovljeno, da so v splošnem enake kot tiste za izvoz na trg EU. Nobenega dokaza ni bilo za navedbo, da se uvoz iz LRK ne bi nadaljeval pri teh nizkih dampinških cenah. Ob upoštevanju zgoraj napisanega se obravnava, da ni vzroka za dvom, da bi bila ugotovljena nova, višja stopnja dampinga trajne narave.

(156)

Navkljub dejstvu, da so si vzorčeni proizvajalci do neke mere opomogli od preteklega dampinškega uvoza s poreklom iz LRK, je bilo tudi ugotovljeno, da so vzorčeni proizvajalci utrpeli znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe. Ta sklep se še potrdi ob ogledu slike industrije Skupnosti kot celote (glej uvodne izjave (150) do (153)). Stopnja škode, ugotovljena v tej preiskavi, se je v primerjavi s prvotno preiskavo povečala, saj je dampinški uvoz nadaljeval z občutnim nelojalnim nižanjem cen industrije Skupnosti. S podrobno analizo distribucijske mreže je bilo ugotovljeno, da večina vzorčenih proizvajalcev proizvaja večinoma za prodajo diskontom z mešanim blagom. Pritisk na industrijo Skupnosti je na tem področju močan, saj si proizvajalci izvozniki iz LRK v glavnem konkurirajo v istih prodajnih kanalih velikega obsega. Nobenega dokaza ni bilo za dokaz, da izvozniki v LRK ne bi nadaljevali s prodajo skozi te prodajne kanale, če bi dovolili iztek ukrepov, in manj preko trgovcev/prodajalcev na drobno (ki predstavljajo približno 22 % celotne prodaje vzorčenih proizvajalcev). Ob upoštevanju trajne narave ugotovitev o dampingu in vplivov dampinškega uvoza na donosnost je ugotovljeno, da so razmere, ki vodijo v škodo, trajne narave in da bi iztek prvotnih ukrepov verjetno vodil v nadaljevanje škode.

(157)

Preučilo se je tudi, kako velika bi bila verjetnost za nadaljevanje dampinga, če bi ukrepi o uvozu iz LRK iztekli. Na podlagi pritožbe in podatkov, ki so jih predložili izvozniki v LRK, je bilo ugotovljeno, da je proizvodna zmogljivost v LRK več kot 80 000 000 koles na leto. Proizvajalci LRK proizvedejo okrog 66 000 000 koles na leto, njihovo notranje povpraševanje pa je okrog 22 000 000 koles. Kolesa s poreklom iz LRK so prisotna na glavnih trgih po vsem svetu in okrog 96 % porabe ZDA sestoji iz koles, ki izvirajo iz LRK. To dokazuje izvozno naravnano naravo industrije koles v LRK in posledično verjetnost nadaljevanja izvoza v Skupnost.

(158)

Ugotovljeno je bilo, da se je zadevni izdelek med OP še vedno dampinško uvažal na trg Skupnosti (uvodne izjave 90 do 97). V tej zvezi so bile stopnje dampinga za zadevni izdelek bistveno višje kot stopnje dampinga, ugotovljene v prvotni preiskavi. Od uvedbe ukrepov, ki so sledili predhodni preiskavi, je LRK nadaljevala s prodajo koles po dampinških cenah v Skupnost. Med obravnavanim obdobjem se je obseg dampinškega uvoza povečal za 472 % in cene dampinškega uvoza iz LRK zmanjšale za 22 %. Kot je vidno zgoraj (uvodna izjava 157), imajo izvozniki v LRK neizkoriščene proizvodne zmogljivosti, ki so skoraj na enaki ravni, kot je celotna poraba Skupnosti. Treba je opomniti tudi, da je bila pred uvedbo prvotnih protidampinških dajatev stopnja dampinškega uvoza iz LRK okrog 2,5 milijona koles, kar je v tistem času predstavljalo okrog 15 % tržni delež v Skupnosti. To kaže na verjetnost, da bi se brez protidampinških ukrepov uvoz iz LRK spet vrnil na trg s tako ali celo višjo stopnjo. Ta uvoz bi bil verjetno po dampinških cenah, glede na to, da se visoke stopnje dampinga, odkrite med sedanjo raziskavo, obravnava, kot da so trajne narave.

(159)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povzročil zadevni dampinški uvoz. Preučeni so bili tudi drugi znani dejavniki poleg dampinškega uvoza, ki bi lahko v istem času prizadeli industrijo Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(160)

Navkljub veljavnim ukrepom za uvoz iz LRK so proizvajalci izvozniki v LRK bistveno povečali svoj tržni delež iz 0,73 % na 4,07 %. Kombiniran tržni delež uvoza iz LRK in Vietnama v Skupnost se je v obravnavanem obdobju povečal z 2,50 % na 12,77 %. Tudi ob v splošnem stabilni porabi med letom 2000 in OP se je njihov tržni delež povečal za več kot 10 odstotnih točk.

(161)

V istem času so vzorčni proizvajalci uspeli povečati svojo proizvodnjo, medtem ko se je skupna proizvodnja Skupnosti v istem časovnem obdobju zmanjšala za 20 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi (128), je to posledica tega, da je več proizvajalcev Skupnosti prenehalo delovati ali zmanjšalo svojo proizvodnjo. Skupna prodaja vseh proizvajalcev Skupnosti se je med letom 2000 in OP zmanjšala za 21 % (ali 16 odstotnih točk), čeprav so vzorčni proizvajalci nekako uspeli povečati svoj tržni delež za 2 odstotni točki. Poleg tega, kot je razvidno iz preglednice v uvodni izjavi (166), je tržni delež uvoza iz drugih držav, kot sta LRK in Vietnam, narasel, vendar za samo 7 odstotnih točk.

(162)

Zato so, čeprav so vzorčeni proizvajalci Skupnosti uspeli nadaljevati s svojim delovanjem in celo rahlo povečali svoj tržni delež, preostali proizvajalci Skupnosti svoj tržni delež izgubili ali v preteklih letih prenehali delovati ali pa so bili prisiljeni drastično zmanjšati svojo proizvodnjo zaradi pritiska dampinškega uvoza. Ta pritisk je bil dvojen: (i) s stališča obsega, kjer se je, kot je bilo že rečeno v uvodni izjavi (160), dampinškemu uvozu povečal tržni delež za več kot 10 odstotnih točk; ker (ii) so se prodajne cene stalno zniževale in občutno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti.

(163)

Dobiček vzorčenih proizvajalcev se je rahlo povečal zaradi razmeroma stabilnih cen (ki so se skladno s stroški rahlo znižale), vendar ne v meri, ki je bila pričakovana po uvedbi ukrepov. Dobiček, ki bi ga lahko dosegli, če ne bi bilo dampinškega uvoza, ni bil dosežen zaradi povečanega dampinškega uvoza iz LRK in pojava dampinškega uvoza iz Vietnama.

(164)

Zato se sklepa, da je pritisk zaradi zadevnega izvoza, ki je od leta 2000 povečeval svoj obseg in tržni delež in ki se je izvajal z zelo nizkimi in dampinškimi cenami, igral ključno vlogo v ranljivem gospodarskem položaju, v katerem se je znašla sedanja industrija Skupnosti.

(165)

Uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav je prav tako lahko pripomogel k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Več strank v LRK in Vietnamu je trdilo tudi, da se je uvoz iz drugih tretjih držav občutno povečal, in sicer po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Skupnosti.

(166)

Na podlagi podatkov Eurostata se je uvoz iz drugih tretjih držav povečal s 5 193 000 enot v letu 2000 na 6 423 000 enot v OP, skupno povečanje za 24 %. Tržni delež tega uvoza se je med obravnavanim obdobjem povečal z 29 % na 36 %. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi (121), cene v Eurostatu ne upoštevajo različnih ponudb iz vsake države in zato so za nakazovanje cenovnih trendov uporabljeni samo indeksi. Ker ponudba uvoza iz drugih tretjih držav ni znana, ni smiselno primerjati cen spodnjega uvoza s tistim industrije Skupnosti. Kljub temu so se poiskali in zbrali dodatni podatki o uvozu iz tistih držav, ki uvozijo največ preostalih koles. Podrobni podatki so navedeni spodaj:

(167)

Uvoz iz Tajvana predstavlja 11,6 % tržnega deleža med OP, kar je več kot 2 000 000 enot. Po obsegu je uvoz iz Tajvana daleč večji kot iz katerega koli drugega uvoznega vira. Vendar se je njegov tržni delež med obravnavanim obdobjem znižal za 20 %. Nadalje je uvoz koles iz Tajvana namenjen trgu koles visokega cenovnega razreda. Na podlagi dokazov, ki jih je predložil vlagatelj, je bilo s primerjavo modelov pokazano, da se uvoz iz Tajvana prodaja po višjih cenah kot podobni modeli, ki jih proizvede industrija Skupnosti.

(168)

Uvoz s poreklom iz Tajske se je med obravnavanim obdobjem povečal in njegov tržni delež se je v IP povečal na 2,0 %. Vendar je ob upoštevanju, da je (i) začel z zelo nizko stopnjo uvoza in (ii) da njegov tržni delež še vedno ostaja zelo nizek v primerjavi s tistim LRK in Vietnama, sklenjeno, da ta uvoz ne more biti obravnavan kot vzrok za škodo industrije Skupnosti.

(169)

Uvoz s poreklom iz Filipinov se je med obravnavanim obdobjem povečal za 41 %. Njegov tržni delež med OP je bil 3,7 %. Vendar uvoz iz Filipinov trenutno preiskuje OLAF (Evropski urad za boj proti goljufijam), ki raziskuje morebitne napačne deklaracije porekla blaga. V teh okoliščinah ni možno sklepati, ali uvoz, ki bi naj izviral iz Filipinov, prispeva k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(170)

Uvoz s poreklom iz Bangladeša se je med obravnavanim obdobjem povečal za 17 %, njegov tržni delež med OP pa je bil 2,3 %. Vendar je ob upoštevanju, da je (i) začel z zelo nizko stopnjo uvoza in (ii) da njegov tržni delež še vedno ostaja zelo nizek v primerjavi z LRK in Vietnamom, sklenjeno, da ta uvoz ne more biti obravnavan kot vzrok za škodo industrije Skupnosti.

(171)

Na podlagi razkritja dokončnih ugotovitev so nekatere zainteresirane stranke trdile, da uvoz iz nekaterih tretjih držav (namreč iz Bangladeša, Filipinov in Tajske) občutno narasel, kar naj bi bilo podobno povečanju uvoza iz Vietnama, in da njihov tržni delež ni zanemarljiv. Trdile so, da bi morale biti iz teh razlogov tudi te države predmet postopka in če niso, Svet deluje na diskriminatoren način. V zvezi s tem je treba poleg že omenjenega v uvodnih izjavah (168) do (170) zgoraj opozoriti, da se je uvoz iz teh treh držav povečal na veliko nižji stopnji kot uvoz s poreklom iz LRK in Vietnama. Zato in zaradi že omenjenih razlogov v uvodnih izjavah (168) do (170) je bil zahtevek zavrnjen.

(172)

Uvoz s poreklom iz Poljske in Litve, ki sta od 1. maja 2004 članici Evropske unije, se je med obravnavanim obdobjem povečal za 54 % oz. 42 %. Vendar je treba upoštevati, da so se v obravnavanem obdobju cene uvoza iz Poljske povečale za 13 %. Poljska je bila ena izmed dveh držav (druga je Češka republika), kjer so se cene povečale. Uvoz iz Litve je v primerjavi s tistimi LRK in Vietnama ostal na zelo nizki stopnji. Glede na cene in obseg tega uvoza je sklenjeno, da ta ne more biti obravnavan, kot da ima pomemben negativen vpliv na škodljive razmere industrije Skupnosti.

(173)

Kot je omenjeno v uvodni izjavi (107), se je od leta 2000 do OP poraba povečala za 4 %. To torej ne more biti vir škode.

(174)

Kot je bilo vidno iz uvodnih izjav (128) in (132) zgoraj, sta se skupna proizvodnja in prodaja proizvajalcev Skupnosti zmanjšali. To nakazuje, da so v podobnem ali celo slabšem položaju, kot vzorčeni proizvajalci, tj., da so zaradi dampinškega uvoza utrpeli škodo. Zato ni mogoče sklepati, da so drugi proizvajalci Skupnosti vzorčenim proizvajalcem povzročili znatno škodo.

(175)

En kitajski proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala biti po razkritju dokončnih ugotovitev izvedena prilagoditev za razvoj menjalnega tečaja, saj je CNY vezan na stopnjo USD in slednjemu je v OP vrednost v primerjavi z vrednostjo eura občutno padla. Vendar čeprav prima facie ni mogoče izključiti, da je razmerje eura do ameriškega dolarja morda spodbudilo boljši uvoz zadevnega izdelka, dejstvo, da denarni tokovi niso vplivali na uvoz iz drugih držav v Skupnost kaže, da položaj evra v tem primeru ni ključni dejavnik. Opozoriti je treba tudi, da je merilo uspešnosti za analizo vzročne povezave vprašanje, ali je dampinški uvoz, tj. obseg in cene tega uvoza, povzročil škodo. Argument kitajskih izvoznikov skuša razložiti, zakaj je dampinški uvoz na določeni cenovni ravni. Vendar pa je v zvezi z vzročno zvezo vprašanje, zakaj so cene dampinškega uvoza na tej ravni, nepomembno.

(176)

Za dampinški uvoz iz LRK in Vietnama je bilo ugotovljeno, da je med OP občutno nelojalno zniževal cene industriji Skupnosti. Povečana prisotnost tega uvoza na trgu, kot se kaže v njegovem tržnem deležu, sovpada z obdobjem kontinuirane gospodarske ranljivosti industrije Skupnosti (glej uvodne izjave (150) do (153) zgoraj). Zato je sklenjeno, da obstaja vzročna zveza med uvozom iz teh dveh držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Kar zadeva uvoz iz drugih držav, je prav tako povečal svojo prisotnost na trgu, vendar v veliko manjši meri kot uvoz iz LRK in Vietnama. Izmed teh drugih držav, ki uvažajo kolesa v Skupnost, je bil med OP največji uvoz iz Tajvana. Vendar se je njegov tržni delež zmanjševal in za cene med OP ni bilo ugotovljeno, da bi nelojalno zniževale cene industrije Skupnosti. Uvoz iz Tajvana torej ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Kar zadeva uvoz iz vseh drugih držav, razen Tajvana, je njegov tržni delež prav tako rasel, vendar v manjši meri kot uvoz iz LRK in Vietnama. Medtem ko ni bilo možno določiti, ali so cene teh uvoza nelojalno zniževale cene industrije Skupnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (166) zgoraj, je bilo ugotovljeno, da vpliv tega uvoza iz drugih tretjih držav, zlasti glede na njegov obseg in tržni delež, ni občutno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(177)

V skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali navkljub sklepnim ugotovitvam o škodljivem dampingu obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev protidampinških ukrepov proti uvozu iz LRK ali uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz Vietnama ne bi bili v interesu Skupnosti. Upoštevali so se vpliv morebitnih ukrepov na stranke, vpletene v postopek, in posledice neuvedbe ali neohranitve ukrepov. V tej zvezi je treba tudi pripomniti, da v predhodni preiskavi, ki je zadevala uvoz iz LRK, uvedba ukrepov ni bila obravnavana kot nasprotujoča interesu Skupnosti.

(178)

Komisija je izvoznikom poslala vprašalnike, vendar v vrnjenih vprašalnikih ni prejela odgovorov v zvezi z začetkom pregleda ukrepov, veljavnih za uvoz iz LRK. Glede postopkov v zvezi z Vietnamom je Komisija prejela odgovore od 3 uvoznikov.

(179)

Spomniti je treba, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (150) naprej. Po uvedbi ukrepov o uvozu iz LRK si je industrija Skupnosti lahko delno opomogla. Vendar sta nadaljevanje dampinškega uvoza iz LRK skupaj z dodatnim povečanjem dampinškega uvoza iz Vietnama, ki v predhodni preiskavi ni bil vzrok za škodo, preprečila, da bi industrija Skupnosti dosegla zadovoljiv finančni položaj in si popolnoma opomogla od škodljivih razmer.

(180)

Uvedba protidampinških ukrepov bi omogočila, da industrija Skupnosti poveča svojo prodajo, tržne deleže in v določenih segmentih trga tudi cene. Na ta način bi lahko pričakovali, da bo industrija Skupnosti dosegla stopnjo donosnosti, ki bi bila dosegljiva, če ne bi bilo dampinškega uvoza. Glede na to, da nove modele koles v veliki meri razvija industrija v Skupnosti, bi prav tako, če bi pritisk dampinškega uvoza prenehal, lahko v celoti prejeli ugodnosti tega razvoja, v smislu prodajnega obsega in cen. Industrija koles Skupnosti je pokazala, da je v poštenih tržnih pogojih sposobna preživetja in konkurenčna. Torej je na trgu Skupnosti treba obnoviti učinkovite konkurenčne pogoje.

(181)

Brez ukrepov za uvoz iz LRK in Vietnama pa se bo izkrivljanje trgovine nadaljevalo, kar bo neizogibno pripeljalo do zastoja v postopku okrevanja industrije Skupnosti. Čeprav se ukrepi proti LRK izvajajo, se je uvoz postopoma povečal, cene pa zmanjšale. Ob upoštevanju proizvodne zmogljivosti LRK, visokega obsega uvoza, ki je obstajal pred uvedbo prvotnih protidampinških ukrepov, znatnega povečanja uvoza in pridobitve znatnih tržnih deležev za uvoz iz Vietnama je jasno, da bi bilo brez nadaljevanja ukrepov za uvoz iz LRK in uvedbe ukrepov za uvoz iz Vietnama zelo težko, če ne nemogoče, da se industrija Skupnosti obnovi. V nasprotnem primeru je verjetno, da se bo stanje industrije Skupnosti še poslabšalo, kar lahko pripelje do tega, da bo še več proizvajalcev Skupnosti prenehalo delovati ali zmanjšalo svoje zmogljivosti. Kot primere nedavnega prenehanja delovanja proizvajalcev koles lahko navedemo naslednje družbe: Kynast (Nemčija), Merkers-Rad (Nemčija), Confersil (Portugalska) in Ceasare Rizzato (Italija). Torej je jasno, da so protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

(182)

Od nepovezanih uvoznikov v zvezi z uvozom iz LRK ni prispel noben odgovor na vprašalnik ali pripombe. V zvezi z Vietnamom je en uvoznik (ki predstavlja približno 14 % celotnega uvoza) trdil, da bi kakršne koli dajatve na kolesa iz Vietnama bile v škodo strank v EU, saj bi povzročile veliko zmanjšanje vietnamskega uvoza. Drug uvoznik je trdil, da so uvožena kolesa po večini otroška kolesa, ki jih proizvajalci Skupnosti ne proizvajajo.

(183)

Najprej je treba opozoriti, da je bilo glede na nizko stopnjo sodelovanja uvoznikov nemogoče ustvariti ustrezno oceno možnih učinkov uvedbe ali neuvedbe ukrepov. Prav tako je treba spomniti, da namen protidampinških ukrepov ni onemogočiti uvoz, ampak obnoviti pošteno trgovino in zagotoviti, da uvoz ne poteka po škodljivo dampinških cenah. Ker bo uvozu s pošteno ceno vstop na trg Skupnosti še vedno omogočen, prav tako pa se bo nadaljeval uvoz iz tretjih držav, je verjetno, da na tradicionalno poslovanje uvoznikov ne bo občutnega vpliva. Prav tako je jasno, da imajo proizvajalci Skupnosti zadostno zmogljivost, da zadostijo možno povečanje povpraševanja po kolesih. Kot je vidno iz tabele v uvodni izjavi (166), uvoz iz drugih tretjih držav kaže, da obstaja precejšnja zmogljivost proizvodnje koles v teh državah. Torej je malo verjetno, da bi prišlo do pomanjkanja koles. Pri analizi uvoza iz Vietnama je bilo ugotovljeno tudi, da uvoz zajema vse kategorije koles in ne samo otroška kolesa. Prav tako je treba dodati, da del vzorčenih proizvajalcev v resnici proizvaja tudi otroška kolesa.

(184)

Ker bo uvozu s pošteno ceno še vedno omogočen vstop na trg Skupnosti, je verjetno, da se bo tradicionalno poslovanje uvoznikov nadaljevalo, četudi bodo ohranjeni protidampinški ukrepi proti dampinškemu uvozu za LRK in uvedeni za uvoz iz Vietnama. Nizka stopnja sodelovanja nepovezanih uvoznikov in dejstvo, da po uvedbi ukrepov za LRK uvozniki niso imeli posebnih težav, ta sklep dodatno potrjujeta.

(185)

En uvoznik koles iz Vietnama deluje tudi kot organizacija prodajalcev s kolesi na drobno, ki po letnem obračunu za leto 2003 šteje 720 članov. Ti člani oblikujejo del trgovske mreže prodaje na drobno pod okriljem uvoznika, le-ta pa dobavlja, med drugim, kolesa, uvožena iz Vietnama. 720 članov bi naj v letu 2003 zaposlovalo 4 900 ljudi. Komisija je prejela tudi podpisane izjave od 1 287 prodajalcev na drobno (torej ne samo članov mreže prodajalcev na drobno), da podpirajo predloge, ki jih je vložil uvoznik. Kot je navedeno v uvodni izjavi (182), so trdili, da se bo ob uvedbi ukrepov proti kolesom iz Vietnama zmanjšal uvoz in prodaja koles in posledično bo prišlo do izgube delovnih mest med prodajalci na drobno. V tej zvezi je treba opozoriti, kot je navedeno v uvodni izjavi (183), da ni tveganja za pomanjkanje koles ali zmanjšanje prodaje, saj lahko prodajalci na drobno po potrebi kolesa dobavljajo iz drugih virov, kot je Vietnam.

(186)

Na podlagi razkritja dokončnih ugotovitev so nekatere zainteresirane strani trdile, da razpoložljivost koles s pošteno ceno ni poglavitno vprašanje interesa prodajalcev na drobno v zvezi s kolesi s poreklom iz Vietnama. Te zainteresirane strani so tudi trdile, da se ne morejo zlahka preusmeriti iz ene blagovne znamke na drugo iz kakovostnih razlogov. Vendar ni bilo predloženega nobenega dodatnega dokaza v tem oziru, da so kolesa, uvožena iz Vietnama, posebnega tipa ali kakovosti, ki se ne proizvaja kje drugje. Nasprotno, ob primerjavi vietnamskega uvoza s kolesi, ki so jih proizvedli vzorčeni proizvajalci Skupnosti za namene izračuna nelojalnega nižanja cen (glej uvodno izjavo (123) zgoraj), je bilo ugotovljeno, da med različnimi modeli obstaja precejšnja usklajenost. Zato so bili ti zahtevki zavrnjeni.

(187)

Komisija je prejela pripombe tudi od drugega združenja prodajalcev na drobno, ki predstavlja več kot 6 000 prodajalcev na drobno, ki podpirajo ukrepe proti uvozu iz LRK, vendar nasprotujejo trenutnim postopkom glede Vietnama, saj trdijo, da uvoz iz Vietnama ni dampinški in da ne povzroča nobene škode. Vendar je bilo, kot je navedeno v uvodnih izjavah (95) do (97), za uvoz iz Vietnama ugotovljeno, da je dampinški in da povzroča škodo industriji Skupnosti.

(188)

Ob upoštevanju zgornjega je bilo ugotovljeno, da protidampinški ukrepi proti uvozu koles iz LRK in Vietnama niso v nasprotju z interesi prodajalcev na drobno.

(189)

Med preiskavo se je prijavil en italijanski dobavitelj (in njegovo združenje). Trdili so, da v Italiji obstaja več kot 200 tovarn, ki proizvajalcem koles dobavljajo komponente, in da je nadaljnji obstoj dobavne industrije zato neizogibno odvisen od nadaljevanja proizvodnje koles v Evropi. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da je brez obstoja ukrepov pričakovati nadaljnja zapiranja v proizvodnji koles, kar bi imelo negativne posledice za industrijo z deli Skupnosti in bi ogrozilo zaposlovanje v dobavni industriji. Zato je sklenjeno, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov v interesu dobaviteljev.

(190)

Komisija v zvezi z ukrepi za LRK ali možnostjo uvedbe ukrepov o izvozu iz Vietnama ni prejela nobenih pripomb od združenj potrošnikov Skupnosti. V vsakem primeru je treba opozoriti, da imajo potrošniki širok izbor v vseh segmentih, tudi brez koles s poreklom iz LRK in Vietnama. Industrija Skupnosti znatno prispeva k široki izbiri prodajanih izdelkov. Preiskava ni pokazala nobenih težav z dobavo. V tej zvezi je treba opozoriti, da je Komisija prejela pripombe od istega združenja, kot je omenjeno v uvodni izjavi (185) zgoraj. Trgovci na drobno, ki jih predstavlja združenje, kupijo velik del svojih koles od evropskih proizvajalcev in so izgubili precejšen del svojega tržnega deleža zaradi drugih distribucijskih kanalov, zlasti trga diskontov z mešanim blagom. Čeprav trdijo, da se uvožena kolesa iz LRK ne pojavljajo v trgovskih verigah, nizke cene na trgu diskontov z mešanim blagom vplivajo na izbiro končnega potrošnika navkljub razlikam v kakovosti med kolesi, ki so na voljo pri trgovcih, v primerjavi s tistimi iz diskontov z mešanim blagom. Na podlagi naštetih razlogov je bilo ugotovljeno, da noben izmed ukrepov proti LRK in Vietnamu ni v nasprotju z interesi potrošnikov.

(191)

Nadaljevanje ukrepov za uvoz koles s poreklom iz LRK in uvedba ukrepov za uvoz koles s poreklom iz Vietnama bi bila jasno v interesu industrije Skupnosti in v interesu dobaviteljev delov za kolesa Skupnosti. To bo omogočilo industriji Skupnosti, da raste in popolnoma okreva po škodi, ki jo je povzročil dampinški uvoz. Če pa ukrepi ne bodo uvedeni, je verjetno, da se bo proizvodnja Skupnosti še naprej zmanjševala in več gospodarskih subjektov bo prenehalo delovati. Nadalje, uvozniki in trgovci ne bodo bistveno prizadeti, saj bodo kolesa s pošteno ceno še vedno na voljo na trgu. Kar zadeva potrošnike, Komisija od teh strank ni prejela nobenih pripomb.

(192)

Ob upoštevanju zgornjega sklepa, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških dajatev za uvoz koles s poreklom iz LRK in Vietnama.

(193)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti ukrepe o uvozu iz Vietnama, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti. Glede uvoza iz LRK bi se morali obstoječi ukrepi, kot jih ohranja Uredba Sveta (ES) št. 1524/2000, spremeniti, da bi upoštevali ugotovitve tega vmesnega pregleda. V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe bi spremenjeni ukrepi morali biti uvedeni za novo obdobje petih let.

(194)

Ukrepi morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravljanje škode, ki jo ta uvoz povzroča, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in doseže v splošnem dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija tega tipa v sektorju lahko razumno dosegla v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti. Za ta izračun uporabljena stopnja dobička pred obdavčitvijo je bila 8 % od prometa od prodaje koles. Bila je enaka kot v predhodni preiskavi, saj ni bilo nobenih kazalcev, da bi bilo treba to stopnjo spremeniti.

(195)

Več sodelujočih izvoznikov v LRK in Vietnamu je trdilo, da je 8 % zelo veliko, in se je sklicevalo na odstotek, naveden v pritožbi, 3,3 %, kot dobiček, ki bi ga lahko pripisali zdravi industriji. Prav tako so se sklicevali na predhodno preiskavo, kjer je bilo ugotovljeno, da je industrija Skupnosti utrpela izgube v višini – 0,6 %. Štelo se je, da donosnost (3,5 %), ugotovljena med OP te preiskave, samo nakazuje, da si je industrija Skupnosti delno opomogla od dampinga v preteklosti, in da ne more biti upoštevana kot stopnja dobička, ki bi lahko bila dosežena, če ne bi bilo dampinškega uvoza. V tej zvezi je treba opozoriti, da se je skozi obravnavano obdobje uvoz iz LRK znatno povečal navkljub obstoju ukrepov o uvozu iz LRK, medtem ko se je uvoz iz Vietnama po dampinških cenah zelo povečal. V teh okoliščinah je 8 % stopnja dobička, kot je bila uporabljena v predhodni preiskavi, obravnavana kot primerna, saj ni bilo nobenih kazalcev, da bi bilo treba to stopnjo spremeniti. Na tej podlagi je bila izračunana neškodljiva cena za podoben izdelek industrije Skupnosti.

(196)

Potrebno povišanje cen je nato bilo določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene, kot je bila ugotovljena za izračun nelojalnega znižanja cen, in tehtanih povprečnih celotnih proizvodnih stroškov zadevnega izdelka, povečanega za stopnjo dobička 8 %.

(197)

Ker so stopnje škode višje kot ugotovljene stopnje dampinga, bi morale protidampinške dajatve temeljiti na stopnjah dampinga v skladu z določbami člena 7(2) osnovne uredbe.

(198)

CCCME je izrazil pripravljenost, da ponudi zavezo skupaj s sodelujočimi proizvajalci izvozniki v LRK. V tej zvezi je treba opozoriti, da zaveze za potrošniške izdelke v preteklosti ponavadi niso bile sprejete med drugim zaradi kompleksnosti modelov, števila različnih tipov in raznolikosti ter reda, v katerem so bili modeli posodobljeni ali drugače spremenjeni. To praktično onemogoča določitev pomenskih najnižjih uvoznih cen. Poleg tega te ugotovitve vodijo do navidezno nepremostljivih težav pri spremljanju, zaradi česar postane sprejetje zavez nepraktično. Splošni premisleki veljajo tudi za ta primer. Zato je Komisija sklenila, da v tej preiskavi sprejetje zavez ni primerno in da se ponudbo zavrne. O tem je Komisija obvestila CCCME.

(199)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezna podjetja, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zatorej odražajo stanje, ki se je med preiskavo nanašalo na ti družbdve. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki velja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov iz zadevne države, ki jih proizvajajo omenjene družbe, torej omenjene specifične pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki v operativnem delu te uredbe ni izrecno omenjena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno omenjenim subjektom, ne morejo imeti koristi od teh stopenj in so predmet stopnje dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(200)

Vsi zahtevki po uporabi teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. po spremembi naziva subjekta ali po ustanovitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) se takoj naslovijo na Komisijo (8) z vsemi potrebnimi podatki, zlasti glede kakršne koli spremembe dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo, domačo in izvozno prodajo, povezano z, na primer, to spremembo naziva ali spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Če bo to primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(201)

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev so protidampinške dajatve naslednje:

(202)

V skladu s členom 20 osnovne uredbe so bile vse zadevne stranke obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava predlagati sprememba stopnje obstoječih ukrepov v LRK in uvesti ukrepe o uvozu koles iz Vietnama. Imele so priložnost, da izrazijo pripombe in zahtevajo zaslišanje. Prejete so bile pripombe in bile so upoštevane, kjer je bilo primerno –

European Commission

Directorate-General for Trade

Direction B

Office J-79 5/16

B-1049 Brussels.