1.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 170/32

(1)

Potem, ko je Komisija 23. oktobra 2004 začela (2) protidampinško preiskavo, je 23. aprila 2005 uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz gojenega lososa s poreklom iz Norveške z Uredbo (ES) št. 628/2005 (3) („Uredba o uvedbi protidampinške dajatve“).

(2)

Začasne protidampinške dajatve, katerim je bila določena oblika ad valorem, se gibljejo med 6,8 % in 24,5 % vrednosti uvoženih proizvodov in veljajo od 27. aprila 2005.

(3)

Obstajajo različne oblike protidampinških ukrepov. Dejanski znesek dajatve ad valorem je denimo odvisen od uvoznih cen, medtem ko se minimalna uvozna cena ne spreminja. Namen obeh oblik ukrepov je odpraviti škodljive učinke dampinga. Komisija sama presodi o izbiri oblike ukrepa. V prejšnjih preiskavah v zvezi z gojenim lososom se je odločila za dajatve na podlagi minimalne uvozne cene, zadostne za odpravo učinkov škodljivega dampinga.

(4)

Vendar je Komisija pri uvedbi začasnih ukrepov v tem primeru menila, da bi bilo minimalne uvozne cene težko uveljaviti in da bi dopuščale več možnosti za izogibanje kot druge oblike ukrepov. Zato so bili pri tej preiskavi prvotno uvedeni začasni ukrepi v obliki dajatev ad valorem.

(5)

Po uvedbi začasnih ukrepov so se tržne cene gojenega lososa na trgu Skupnosti bistveno, neprimerljivo in nepredvidljivo zvišale. Stanje je otežilo dejstvo, da se losos v veliki meri prodaja kot svež proizvod s kratkim rokom trajanja. Prevelikih nihanj tržnih cen tako ni mogoče izravnati z zadostnimi količinami zalog izdelka.

(6)

Zaradi posebnih okoliščin tega primera prvotnih razlogov proti uvedbi minimalnih uvoznih cen ni več. V resnici je tveganje za izogibanje minimalni uvozni ceni, v nasprotju z izkušnjami iz preteklosti, trenutno zelo majhno. Vendar bi bilo na podlagi trenutne nestanovitnosti trga mogoče sklepati, da ta dramatičen razvoj ne bo trajal tako dolgo, da bi postavil pod vprašaj ugotovitve o dampingu in škodi v obdobju preiskave.

(7)

V teh okoliščinah se zdi ustrezno spremeniti obliko ukrepov in uvesti minimalno uvozno ceno. Kot je navedeno zgoraj, je namen minimalne cene isti kot namen dajatve ad valorem, tj. odprava učinkov škodljivega dampinga.

(8)

Za uvoz po ceni CIF na meji Skupnosti, ki je enaka ali višja od določene minimalne uvozne cene, se dajatev ne bi plačevala. Če je blago uvoženo po nižji ceni, bi se plačala razlika med dejansko ceno in določeno minimalno uvozno ceno.

(9)

Kar zadeva stopnjo minimalne uvozne cene, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, ta sprememba ne spremeni ugotovitev in metodologije, uporabljenih v Uredbi o uvedbi začasne dajatve, ki so opredeljene zlasti v uvodnih izjavah (132) do (134) te uredbe.

(10)

Ker bo uvoz iz Norveške po cenah, enakih ali višjih kot je minimalna uvozna cena, odpravil učinke škodljivega dampinga, je primerno, da minimalna cena velja za uvoz iz Norveške.

(11)

Gojeni losos se običajno prodaja v različnih oblikah (očiščen z glavo, očiščen brez glave, celi ribji fileti, drugi fileti ali kosi filetov). Zato je bilo treba ob spremembi oblike obstoječih ukrepov določiti stopnjo neškodljive minimalne uvozne cene za vsako od navedenih oblik, da bi se upoštevali dodatni stroški priprave vsake od njih. V tem smislu temeljijo različne minimalne uvozne cene na ugotovitvah iz prejšnjih protidampinških preiskav v zvezi z zadevnim proizvodom ter ugotovitvah v okviru te preiskave. Minimalne uvozne cene se pravzaprav določajo na podlagi pretvorbenih faktorjev, ki so določeni z Uredbo Sveta (ES) 772/1999 (4) in se uporabljajo tudi pri tej preiskavi.

(12)

Proizvajalce izvoznike se opozarja, da lahko Komisija v primeru ugotovitve, da ukrepi niso učinkoviti, zlasti zaradi manipuliranja, absorbiranja ali izogibanja minimalnim uvoznim cenam, Uredbo (ES) št. 628/2005 po posvetovanju s svetovalnim odborom po potrebi dodatno spremeni, da bi zagotovila učinkovitost ukrepov.

(13)

Začasni protidampinški ukrepi so bili prvotno uvedeni za obdobje šest mesecev. Proizvajalci izvozniki, ki predstavljajo velik delež trgovine, so zahtevali podaljšanje začasnih ukrepov za največ tri mesece.

(14)

Zato se v skladu s členom 7(7) osnovne uredbe trajanje začasnih ukrepov podaljša do vključno januarja 2006.

(15)

V interesu dobrega upravljanja in ob upoštevanju dejstva, da so roki za predložitev pripomb že določeni v Uredbi o uvedbi začasne dajatve, je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki se javijo v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje. Treba je tudi opozoriti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko v zvezi dokončnimi dajatvami ponovno preučijo –