EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32005R0422

Uredba Komisije (ES) št. 422/2005 z dne 14. marca 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 94/2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o informacijskih in promocijskih ukrepih za kmetijske proizvode na notranjem trgu

OJ L 68, 15.3.2005, p. 5–27 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 17/07/2005

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2005/422/oj

15.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 68/5


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 422/2005

z dne 14. marca 2005

o spremembi Uredbe (ES) št. 94/2002 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 o informacijskih in promocijskih ukrepih za kmetijske proizvode na notranjem trgu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o informacijskih in promocijskih ukrepih za kmetijske proizvode na notranjem trgu (1), in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3 Uredbe (ES) št. 2826/2000 določa merila za opredelitev sektorjev in proizvodov, za katere se na notranjem trgu lahko izvajajo informacijski in/ali promocijski ukrepi. Te teme in proizvodi so našteti v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 94/2002 (2).

(2)

Člen 4 Uredbe (ES) št. 2826/2000 zahteva, da Komisija vsaki dve leti sestavi seznam tem in proizvodov iz člena 3 navedene uredbe.

(3)

Z ukrepi za informiranje in/ali splošnimi promocijskimi ukrepi bi bilo mogoče izboljšati tržno ravnotežje za proizvode kot so semenska olja s poreklom iz Skupnosti, še posebej olja oljne ogrščice, ter med in čebelarski proizvodi, in sicer zlasti z zagotavljanjem zadostnega in tekočega informiranja potrošnikov o lastnostih, hranilni vrednosti, okusu, veljavnih standardih in označevanju teh proizvodov. Zato je treba te proizvode vključiti v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 94/2002.

(4)

Za spodbujanje uživanja kakovostnih proizvodov v sektorju mesa je primerno, da je vse kakovostno meso, pridobljeno v skladu z nacionalno in skupnostno shemo kakovosti, upravičeno do promocijskih ukrepov. Zato je treba te proizvode vključiti v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 94/2002.

(5)

Zaradi jasnosti in poenostavitve je teme iz Priloge I(a) in proizvode iz Priloge I(b) k Uredbi (ES) št. 94/2002 primerno združiti v enoten seznam, ki bo zajemal tako teme kot tudi proizvode ter za vsak proizvod in temo vključiti določbe, povezane s tistimi iz ustreznih smernic za promocijo na notranjem trgu iz Priloge III k navedeni uredbi.

(6)

Proizvodi z zaščiteno označbo porekla (ZOP), z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) ali z zajamčeno tradicionalno posebnostjo (ZTP) v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (3) ali Uredbo Sveta (EGS) št. 2082/92 z dne 14. julija 1992 o certifikatih o posebnih lastnostih za kmetijske proizvode in živila (4) ter proizvodi ekološkega kmetijstva v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (5) so kakovostni proizvodi, katerih proizvodnja in poraba veljata kot prednostni v okviru skupne kmetijske politike. Zato je treba te proizvode vključiti v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 94/2002, da bo zagotovljena korist vseh promocijskih ukrepov in ukrepov za informiranje, določenih v promocijskem režimu notranjega trga.

(7)

Za doseganje pričakovanih rezultatov je treba določiti nove smernice v zvezi z na novo dodanimi proizvodi, zaradi upoštevanja razvoja razmer na trgu in v skupni kmetijski politiki kot tudi razpoložljivih izkušenj iz ocenjevanja najnovejših promocijskih ukrepov in ukrepov za informiranje pa je treba pregledati obstoječe smernice.

(8)

Uredbo (ES) št. 94/2002 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Po sprejetju teh ukrepov je 31. januar določen kot naslednji rok za predložitev zahtevkov za podporo Skupnosti v zvezi s promocijskimi programi. Ob upoštevanju predpisov na novo spremenjene uredbe imajo organizacije predlagateljice in države članice malo časa za prilagoditev ali pripravo predlogov. Zato mora ta uredba začeti veljati po 31. januarju.

(10)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so skladni z mnenjem, podanim na zasedanju Skupnega upravljalnega odbora za promocijo kmetijskih proizvodov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 94/2002 se spremeni:

1.

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2.

Priloga III se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. februarja 2005.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. marca 2005

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 328, 23.12.2000, str. 2. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2060/2004 (UL L 357, 2.12.2004, str. 3).

(2)  UL L 17, 19.1.2002, str. 20. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1803/2004 (UL L 318, 19.10.2004, str. 4).

(3)  UL L 208, 24.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1215/2004 (UL L 232, 1.7.2004, str. 21).

(4)  UL L 208, 24.7.1992, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(5)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2254/2004 (UL L 385, 29. 12. 2004, str. 20).


PRILOGA I

„PRILOGA I

SEZNAM PROIZVODOV IN TEM

sveže sadje in zelenjava,

predelano sadje in zelenjava,

lan za vlakna,

žive rastline in proizvodi okrasnega vrtnarstva,

oljčno olje in namizne oljke,

semenska olja,

mleko in mlečni izdelki,

sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso, pridobljeno v skladu z nacionalno in skupnostno shemo kakovosti,

označevanje jajc za prehrano ljudi,

med in čebelarski proizvodi,

kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju, namizna vina z navedbo geografske označbe,

grafični simbol za najbolj oddaljene regije, kakor je določeno v kmetijski zakonodaji,

zaščitena(-e) označba(-e) porekla (ZOP), zaščitena(-e) geografska(-e) označba(-e) (ZGO) ali zajamčena(-e) tradicionalna(-e) posebnost(-i) (ZTP) v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 (1) ali Uredbo Sveta (EGS) št. 2082/92 (2) ter proizvodi, registrirani po teh shemah,

ekološko kmetijstvo v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2092/91 (3) in proizvodi, registrirani v skladu s to uredbo.


(1)  UL L 208, 24.7.1992, str. 1.

(2)  UL L 208, 24.7.1992, str. 9.

(3)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1.“


PRILOGA II

„PRILOGA III

SMERNICE ZA PROMOCIJO NA NOTRANJEM TRGU

Naslednje smernice podajajo usmeritve za sporočila, ciljne skupine in sredstva, ki bi morali zavzemati osrednje mesto pri promocijskih in informacijskih programih za različne kategorije proizvodov.

Brez poseganja v prednostne programe iz člena 6(4) Uredbe (ES) št. 2826/2000, bi bilo ob pripravi predlogov programov na splošno treba upoštevati naslednja načela:

kadar programe predloži več kot ena država članica, morajo biti strategije, ukrepi in sporočila usklajeni,

zaželeno je, da so programi večletni in z zadostnim obsegom, da bodo imeli znaten vpliv na ciljne trge. Po potrebi se izvajajo na trgih več držav članic,

sporočila programov morajo vsebovati objektivne informacije o pravih značilnostih in/ali hranilni vrednosti proizvodov v okviru uravnotežene prehrane, načinov njihove pridelave ali prijaznosti okolju,

programi morajo imeti osrednja sporočila, ki so aktualna za potrošnike, strokovnjake in/ali trgovino v več državah članicah.

Sveže sadje in zelenjava

1.   PREGLED STANJA

Kljub naraščajoči proizvodnji sadja in zelenjave v Skupnosti ostaja celotna poraba nespremenjena.

Opaziti je pomanjkanje zanimanja med porabniki, ki so mlajši od 35 let, kar je še bolj izrazito pri šoloobvezni populaciji. To je v nasprotju z uravnoteženo prehrano.

2.   CILJI

Cilj je izboljšati podobo proizvodov kot ‚svežih‘ in ‚naravnih‘ ter znižati povprečno starost porabnikov, predvsem s spodbujanjem mladih ljudi k uživanju teh proizvodov.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Mlade družine pod 35 leti.

Šoloobvezni otroci, mladostniki in njihovi starši.

Obrati družbene prehrane in šolske menze.

Zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Spodbujanje načina prehranjevanja ‚5 na dan‘ (priporočilo o zaužitju vsaj petih obrokov sadja ali zelenjave dnevno).

Proizvodi so naravni in sveži.

Kakovost (varnost, hranilna vrednost in okus, proizvodne metode, varstvo okolja, povezava s poreklom proizvoda).

Užitek.

Uravnotežena prehrana.

Raznolikost in sezonska narava ponudbe svežih proizvodov; informacije o njihovih okusih in uporabi.

Sledljivost.

Dostopnost in enostavna priprava: mnogih vrst svežega sadja in zelenjave ni treba kuhati.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani s predstavitvijo ponujenih proizvodov in s spletnimi igrami za otroke).

Telefonske informacijske linije.

Odnosi z mediji in oglaševalci (npr. specializirani novinarji, ženski časopisi, revije in časopisi za mlade).

Odnosi z zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

Izobraževalni ukrepi usmerjeni k otrokom in mladostnikom z vključevanjem učiteljev in upraviteljev šolskih menz.

Informacijski ukrepi na prodajnih mestih, namenjeni potrošnikom.

Druga sredstva (letaki in brošure z informacijami o proizvodih in recepti, otroške igre itd.).

Vizualni mediji (kino, specializirani televizijski kanali).

Radijske reklame.

Udeležba na trgovinskih sejmih.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

4 milijoni eurov.

Predelano sadje in zelenjava

1.   PREGLED STANJA

Sektor se sooča z naraščajočo konkurenco iz več tretjih držav.

Čeprav povpraševanje postopoma narašča, zlasti zaradi preprostega zaužitja teh proizvodov, je pomembno, da bo industrija Skupnosti zmožna izkoristiti te možnosti. Zato je podpora informacijskim in promocijskim ukrepom upravičena.

2.   CILJI

Podobo proizvoda je treba posodobiti in pomladiti ob zagotavljanju informacij, ki so potrebne za spodbujanje porabe.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Gospodinjstva.

Obrati družbene prehrane in šolske menze.

Zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Kakovost (varnost, hranilna vrednost in okus, metode priprave).

Preprosta uporaba.

Užitek.

Raznolikost ponudbe in razpoložljivost skozi vse leto.

Uravnotežena prehrana.

Sledljivost.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletna stran).

Telefonske informacijske linije.

Odnosi z mediji in oglaševalci (npr. specializirani novinarji, ženski časopisi, kulinarični in strokovni časopisi).

Predstavitve na prodajnih mestih.

Odnosi z zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

Druga sredstva (letaki in brošure s predstavitvijo proizvodov in recepti).

Vizualni mediji.

Udeležba na trgovinskih sejmih.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

2 milijona eurov.

Lan za vlakna

1.   PREGLED STANJA

Liberalizacija mednarodne trgovine s tekstilom in oblačili je pripeljala do ostre konkurence med proizvodnjo lana iz Skupnosti in proizvodnjo zunaj nje, ki dosega na trgu zelo privlačne cene. Prav tako mu konkurirajo druge vrste vlaken. Poleg tega zastaja tudi poraba tekstila.

2.   CILJI

Razvoj podobe in ugleda lanu iz Skupnosti ter izkoriščenje njegovih prepoznavnih lastnosti.

Povečanje porabe tega proizvoda.

Informiranje potrošnikov o značilnostih novih proizvodov, ki prihajajo na trg.

3.   CILJNE SKUPINE

Vodilni strokovnjaki v sektorju (stilisti, oblikovalci, izdelovalci, uredniki).

Distributerji.

Izobraževalni krogi na področju tekstila, mode in oblikovanja notranje opreme (učitelji in študenti).

Oblikovalci javnega mnenja.

Potrošniki.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Kakovost proizvodov je odvisna od pogojev, v katerih se surovina proizvaja, od uporabe primernih sort ter znanja in izkušenj, uporabljenih v vsej proizvodni verigi.

Lan iz Skupnosti omogoča širok izbor izdelkov (oblačila, okraski, gospodinjsko perilo) ter obilico ustvarjalnosti in inovativnosti.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani).

Strokovne razstave in sejmi.

Ukrepi za informiranje, namenjeni naknadnim uporabnikom (oblikovalcem, izdelovalcem, distributerjem, urednikom).

Informacije na prodajnih mestih.

Odnosi s specializiranimi časopisi.

Izobraževalni ukrepi za informiranje v šolah za modo, na izobraževalnih ustanovah za tekstilne inženirje itd.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

1 milijon eurov.

Žive rastline in proizvodi okrasnega vrtnarstva

1.   PREGLED STANJA

Stanje ponudbe v sektorju zaznamuje naraščajoča konkurenca med proizvodi iz Skupnosti in proizvodi iz tretjih držav.

Ocenjevalne študije promocijskih kampanj izvedenih med letoma 1997-2000 kažejo, da je treba za pospešitev prodaje proizvodov Skupnosti v Evropski uniji bolje urediti in racionalizirati celotno verigo od proizvajalca do distributerja, potrošnike pa bolje informirati o resničnih lastnostih in vrstah proizvodov Skupnosti.

2.   CILJI

Povečanje potrošnje cvetja in rastlin s poreklom iz Skupnosti.

Spodbujanje dejavnosti, ki koristijo okolju in poglabljajo znanje o okolju prijaznih metodah.

Krepitev partnerstva med strokovnjaki iz več držav članic, s čimer bo med drugim omogočeno izmenjevanje najbolj naprednih znanj v sektorju in boljše informiranje vseh udeležencev v proizvodni verigi.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Proizvajalci, vrtnarije, distributerji in ostali podjetniki v sektorju.

Študenti in otroci v šolah.

Oblikovalci javnega mnenja: novinarji, učitelji.

Potrošniki.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Informacije o kakovosti in vrstah proizvodov Skupnosti.

Okolju prijazne proizvodne metode.

Tehnike, ki vodijo k trajnejšim proizvodom.

Optimalni izbor različnih vrst rastlin in cvetja.

Vloga rastlin in cvetja pri dobrem počutju in kakovosti življenja.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Odnosi z mediji.

Sejmi in razstave: stojnice, ki predstavljajo proizvode več držav članic.

Ukrepi za usposabljanje strokovnjakov, potrošnikov in študentov.

Ukrepi za izmenjavo znanja o večji trajnosti proizvodov.

Ukrepi za informiranje potrošnikov preko tiskanih medijev in pobud, kot so izdajanje katalogov, setveni koledarji in morebiti tudi kampanje za „rastlino meseca“.

Povečana uporaba elektronskih medijev (internet, CD-ROM itd.).

6.   TRAJANJE PROGRAMA

12 do 36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki predstavljajo strategijo in ustrezno utemeljene cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

3 milijoni eurov.

Oljčno olje in namizne oljke

1.   PREGLED STANJA

Čeprav ponudba oljčnega olja in namiznih oljk narašča, je prodaja na notranjem in mednarodnih trgih pomembna za ohranitev tržnega ravnotežja Skupnosti. Stanje domačega povpraševanja po teh proizvodih se precej razlikuje med tradicionalnimi porabniškimi trgi in tistimi, kjer so ti proizvodi razmeroma nov pojav.

V državah članicah ‚tradicionalne porabe‘ (Španija, Italija, Grčija in Portugalska) so zadevnih proizvodi na splošno dobro znani, njihova poraba pa je visoka. To so zreli trgi, kjer so možnosti za kakršno koli skupno povečanje povpraševanja omejene, vendar ob upoštevanju njihovega trenutnega deleža v porabi oljčnega olja še naprej predstavljajo velik interes za ta sektor.

V državah članicah ‚novih porabnikih‘ se je poraba na prebivalca povečala, vendar je še vedno znatno nižja (v Skupnosti pred 1. majem 2004) ali neznatna (v večini novih držav članic). Številni potrošniki ne poznajo lastnosti ali različnih vrst uporabe oljčnega olja in namiznih oljk. Zato je to trg z velikimi možnostmi za povečanje povpraševanja.

2.   CILJI

Prednostni cilji: povečanje porabe v državah članicah ‚novih porabnikih‘ s povečanjem uveljavitve na trgu, krepitev uporabe z raznoliko uporabo teh proizvodov in zagotavljanje potrebnih informacij.

Utrditev in razvoj porabe v državah članicah ‚tradicionalne porabe‘ z izboljšanjem informiranja potrošnikov o manj znanih vidikih ter navajanje mladih na kupovanje teh proizvodov.

3.   CILJNE SKUPINE

Osebe, ki izvajajo nakupe: v državah članicah ‚tradicionalne porabe‘ so to večinoma osebe, stare med 20 in 40 leti.

Oblikovalci javnega mnenja (gastronomi, glavni kuharji, restavracije, novinarji) ter splošni in specializirani časopisi (gastronomija, ženski časopisi, različni stili).

Medicinski in paramedicinski časopisi.

Distributerji (v državah članicah „novih porabnikih“).

4.   GLAVNA SPOROČILA

Gastronomska kakovost in organoleptične značilnosti deviškega oljčnega olja (vonj, barva, okus) so povezani s sortami, območji, obiranjem, ZOP/ZGO itd. Ta raznolikost ponuja širok spekter kulinaričnih okusov in možnosti uporabe.

Različne kategorije oljčnega olja.

Oljčno olje je zaradi svojih hranilnih lastnosti pomemben element zdrave in uravnotežene prehrane: kulinarični užitek združuje z zahtevo po uravnoteženi in zdravi prehrani.

Informacije o pravilih v zvezi z nadzorom, potrjevanjem kakovosti in označevanjem oljčnih olj.

Informacije o vseh vrstah oljčnega olja in/ali namiznih oljk, registriranih kot ZOP/ZGO v vsej Skupnosti.

Namizne oljke so zdrav in naraven proizvod, ki je primeren tako za uporabniku prijazno porabo kot tudi pripravo zahtevnih jedi.

Širok izbor namiznih oljk.

Podrobneje v državah članicah ‚novih porabnikih‘:

Oljčno olje, in zlasti ekstra deviško oljčno olje, je naraven proizvod, ki izhaja iz tradicije in starodavnega znanja ter izkušenj in je primerno za sodobno kuhinjo, polno okusov; poleg sredozemske kuhinje ga je mogoče enostavno povezati s sodobnimi načini kuhanja.

Nasveti v zvezi z uporabo pri kuhanju.

Podrobneje v državah članicah ‚tradicionalne porabe‘:

Prednosti nakupa obdelanega oljčnega olja (z oznako, ki vsebuje uporabne informacije za potrošnika).

Posodobitev podobe proizvoda, ki ima dolgo zgodovino in pomembno kulturno razsežnost.

Informacije o hranilnih lastnostih oljčnega olja in namiznih oljk morajo brez poseganja v člen 2(3) temeljiti na splošno sprejetih znanstvenih podatkih in izpolnjevati zahteve, določene v Direktivi 2000/13/ES o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (1) in vse posebne predpise, ki veljajo s tem v zvezi.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Internet in ostala elektronska sredstva (npr. CD-ROM, DVD).

Promocija na prodajnih mestih (pokušanje, recepti, informacije).

Odnosi s tiskanimi mediji in z javnostjo (prireditve, udeležba na potrošniških sejmih itd.).

Oglaševanje (ali oglaševalski uvodniki) v časopisih (splošnih, ženskih, gastronomskih, o življenjskem slogu,...).

Skupni ukrepi z medicinsko in paramedicinsko stroko (odnosi s strokovno medicinsko javnostjo).

Avdiovizualni mediji (televizija in radio).

Udeležba na trgovinskih sejmih.

6.   TRAJANJE IN OBSEG PROGRAMOV

12 do 36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki za vsako fazo predstavljajo strategijo in ustrezno utemeljene cilje.

Prednost bodo imeli programi, ki se bodo izvajali v vsaj 2 državah članicah ‚novih porabnikih‘.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

4 milijoni eurov.

Semenska olja

V tem sektorju bodo imeli prednost programi, ki so osredotočeni na olje oljne ogrščice ali predstavljajo značilnosti različnih semenskih olj.

Okvirni letni proračun za sektor semenskega olja:

2 milijona eurov.

A.   Olje oljne ogrščice

1.   PREGLED STANJA

Proizvodnja oljne ogrščice zaradi nove skupne kmetijske politike ne prejema nikakršne posebne pomoči in mora postati tržno usmerjena. Promocija olja oljne ogrščice bo s povečanimi možnostmi za proizvodnjo in kot nadomestek za proizvodnjo žit, za katero je značilna strukturna prekomerna proizvodnja, prispevala k ravnotežju na trgu poljščin in k porabi različnih rastlinskih olj v Skupnosti. Trenutno je Skupnost neto izvoznica olja oljne ogrščice.

V zadnjih desetletjih so bile razvite sorte oljne ogrščice s pomembnimi hranilnimi značilnostmi. Zato se je povečala tudi kakovost. Nastali so novi proizvodi, na primer hladno stiskana olja oljne ogrščice s posebnim okusom po orehu.

Hranilna vrednost olja oljne ogrščice je bila predmet raziskav po vsem svetu, izsledki pa so potrdili koristne prehranske in fiziološke značilnosti proizvoda. Splošni zdravniki, strokovnjaki za prehrano in potrošniki bi morali biti obveščeni o izsledkih teh najnovejših raziskav.

2.   CILJI

Izboljšanje poznavanja značilnosti olja oljne ogrščice in njegovega najnovejšega razvoja.

Povečanje porabe z informiranjem potrošnikov ter medicinske in paramedicinske stroke o uporabi in hranilni vrednosti olja oljne ogrščice.

3.   CILJNE SKUPINE

Gospodinjstva in zlasti osebe, ki nakupujejo.

Oblikovalci javnega mnenja (novinarji, glavni kuharji, medicinska in prehranska stroka).

Distributerji.

Medicinski in paramedicinski časopisi.

Agroživilska industrija.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Olje oljne ogrščice je zaradi svoje hranilne vrednosti pomemben del uravnotežene in zdrave prehrane.

Ugodna sestava maščobnih kislin olja oljne ogrščice.

Nasveti za uporabo pri kuhanju.

Informacije o razvoju proizvoda in njegovih sortah.

Informacije o hranilnih lastnostih olja oljne ogrščice morajo brez poseganja v člen 2(3) temeljiti na splošno sprejetih znanstvenih podatkih in izpolnjevati zahteve, določene v Direktivi 2000/13/ES o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil, in vse posebne predpise, ki veljajo s tem v zvezi.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Promocija na prodajnih mestih (pokušanje, recepti, informacije).

Oglaševanje (ali oglaševalski uvodniki) v splošnih, ženskih in gastronomskih časopisih ter v časopisih o življenjskem slogu.

Odnosi z javnostjo (prireditve, udeležba na živilskih sejmih).

Skupni ukrepi, izvedeni z medicinsko in paramedicinsko stroko.

Skupni ukrepi z restavracijami, podjetji za pripravo in dostavo hrane ter glavnimi kuharji.

Internet.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12 do 36 mesecev.

B.   Sončnično olje

Programi za sončnično olje bodo imeli prednost samo, če in ko bodo to upravičevali pogoji na trgu.

1.   PREGLED STANJA

V Skupnosti se sončnice gojijo na več kot 2 milijona ha, proizvodnja sončničnih semen pa presega 3,5 milijona ton na leto. Sončnično olje porabljeno v Skupnosti je v glavnem proizvedeno iz semen pridelanih v Skupnosti. Vendar se bo v tržnem letu 2004/2005 zaradi nazadovanja stiskanja zmanjšala proizvodnja sončničnega olja v EU. Ker se svetovne cene povečujejo in lahko pride do pomanjkanja ponudbe, programi osredotočeni samo na sončnično olje nimajo prednosti. Vendar lahko vseeno predstavlja del programov, ki uvajajo različna semenska olja s poreklom iz Skupnosti.

Sončnično olje ima kot proizvod posebne prednosti za nekatere uporabe, kot je cvrtje. Prav tako vsebuje veliko nenasičenih maščob in je bogato z vitaminom E. Namen teh kampanj je informiranje potrošnikov in trgovcev/distributerjev o različnih uporabah, tipih in značilnostih sončničnega olja kot tudi o zakonodaji Skupnosti, ki se nanaša na njegovo kakovost. Kampanje bi bilo treba zasnovati v duhu podajanja objektivnih informacij.

2.   CILJI

Informiranje potrošnikov in trgovskih subjektov o:

različnih uporabah sončničnega olja, njegovih značilnostih in hranilni vrednosti,

zakonodaji in standardih za pravila označevanja kakovosti.

3.   CILJNE SKUPINE

Gospodinjstva in zlasti osebe, ki nakupujejo.

Oblikovalci javnega mnenja (novinarji, glavni kuharji, medicinska in prehranska stroka).

Distributerji.

Agroživilska industrija.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Glavna sporočila programov bi morala informirati o:

prednostih ustrezne uporabe sončničnega olja. Tako ima na primer sončnično olje, proizvedeno iz semen sončnic za pridobivanje olja, v primerjavi z ostalimi rastlinskimi olji visoko vsebnost vitamina E. Sončnično olje je znano po svojem rahlem okusu in primernosti za cvrtje,

zakonodaji in standardih za kakovost sončničnega olja,

sestavi maščobnih kislin in hranilni vrednosti sončničnega olja,

izsledkih znanstvenih raziskav in tehničnem razvoju sončničnega olja ter drugih rastlinskih olj.

Informacije o hranilnih lastnostih sončničnega olja morajo brez poseganja v člen 2(3) temeljiti na splošno sprejetih znanstvenih podatkih in izpolnjevati zahteve, določene v Direktivi 2000/13/ES o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil in vse posebne predpise, ki veljajo s tem v zvezi.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Razdeljevanje informativnega gradiva na prodajnih mestih (prodajna mesta in trgovina).

Oglaševanje (ali oglaševalski uvodniki) v splošnih, kulinaričnih in strokovnih časopisih.

Odnosi z javnostjo (prireditve, udeležba na živilskih sejmih).

Internet.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12 do 36 mesecev.

Mleko in mlečni izdelki

1.   PREGLED STANJA

Poraba tekočega mleka, zlasti v velikih državah porabnicah, je upadla, razlog pa je predvsem v konkurenci brezalkoholnih pijač, katerih ciljna skupina so mladi. Različni mlečni nadomestki postopno izpodrivajo porabo tekočega mleka. Prav nasprotno se je, izraženo v ekvivalentu mleka, na splošno povečala poraba mlečnih izdelkov.

2.   CILJI

Povečanje porabe tekočega mleka na trgih, kjer obstaja možnost rasti ter vzdrževanje ravni porabe na zasičenih trgih.

Povečanje splošne porabe mlečnih izdelkov.

Spodbujanje porabe pri mladih kot bodočih odraslih porabnikih.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Porabniki na splošno s posebnim poudarkom na:

otrocih in mladostnikih, zlasti dekletih, starih od 8 do 13 let,

ženskah iz različnih starostnih skupin,

starejših ljudeh.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Mleko in mlečni izdelki so zdravi in naravni, ustrezajo sodobnemu načinu življenja in so v užitek porabnikom.

Mleko in mlečni izdelki imajo specifično hranilno vrednost, ki je koristna predvsem za nekatere starostne skupine.

Sporočila morajo biti pozitivna in morajo upoštevati specifično naravo porabe na različnih trgih.

Na voljo je velik izbor mlečnih izdelkov primernih za različne porabnike in različne okoliščine uživanja.

Na voljo so tudi vrste mleka in mlečnih izdelkov z nižjo vsebnostjo maščob, ki so za nekatere potrošnike morda primernejši.

Zagotoviti je treba stalnost glavnih sporočil med celotnim programom, da bi uporabnike prepričali o koristih, ki jih prinese redno uživanje mleka in mlečnih izdelkov.

Informacije o hranilnih lastnostih mleka in mlečnih izdelkov morajo brez poseganja v člen 2(3) temeljiti na splošno sprejetih znanstvenih podatkih in izpolnjevati zahteve določene v Direktivi 2000/13/ES o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil in vse posebne predpise, ki veljajo s tem v zvezi.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska sredstva.

Telefonske informacijske linije.

Odnosi z mediji in oglaševalci (npr. specializirani časopisi, ženski časopisi, časopisi za mlade).

Odnosi z zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

Odnosi z učitelji in šolami.

Druga sredstva (letaki in brošure, otroške igre itd.).

Predstavitve na prodajnih mestih.

Vizualni mediji (kino, specializirani televizijski kanali).

Radijske reklame.

Udeležba na razstavah in sejmih.

6.   TRAJANJE IN OBSEG PROGRAMOV

12 -36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

4 milijoni eurov.

Sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso, pridobljeno v skladu z nacionalno ali skupnostno shemo kakovosti

1.   PREGLED STANJA

Zdravstvene težave, ki so prizadele veliko glavnih živalskih proizvodov, so utrdile potrebo po krepitvi zaupanja potrošnikov v mesne izdelke Skupnosti.

To vključuje potrebo po zagotavljanju objektivnih informacij o nacionalnih in skupnostnih sistemih in nadzorih kakovosti, ki so potrebni poleg splošne zakonodaje glede nadzorov in varne hrane. Ta pravila in nadzori prinašajo dodatno jamstvo, saj vključujejo specifikacije proizvodov in dodatne strukture za nadzor.

2.   CILJI

Te informacijske kampanje so omejene na izdelke, ki so proizvedeni v skladu z režimi evropskih sistemov kakovosti (ZOP/ZGO/ZTP in ekološko kmetijstvo) in v skladu s shemami kakovosti, priznanimi s strani držav članic, in ki izpolnjujejo merila iz člena 24b Uredbe št. 1257/1999. Informacijskih kampanj financiranih po tej uredbi ni mogoče financirati tudi po Uredbi št. 1257/1999.

Njihov cilj je zagotavljanje objektivnih in izčrpnih informacij o pravilih nacionalnih in skupnostnih shem kakovosti za mesne proizvode. Potrošnike, oblikovalce javnega mnenja in distributerje morajo informirati o specifikacijah proizvodov in učinkovitem nadzoru, ki jih zajemajo ti sistemi kakovosti.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Potrošniki in zveze potrošnikov.

Osebe, ki so zadolžene za gospodinjske nakupe.

Ustanove (restavracije, bolnišnice, šole itd.).

Distributerji in zveze distributerjev.

Tiskani mediji in oblikovalci javnega mnenja.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Režimi kakovosti zagotavljajo posebne proizvodne metode in nadzore proizvodnje, ki so strožji od tistih, ki jih zahteva zakonodaja.

Kakovostni mesni izdelki imajo posebne značilnosti ali kakovost, ki presega običajne komercialne standarde.

Nacionalni in skupnostni režimi kakovosti so pregledni in zagotavljajo popolno sledljivost izdelkov.

Označevanje mesa potrošniku omogoča prepoznavanje kakovostnih izdelkov, njihovega porekla in njihovih značilnosti.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Internet.

Odnosi z mediji in oglaševalci (znanstveni in specializirani časopisi, ženski in kulinarični časopisi).

Odnosi z zvezami potrošnikov.

Avdiovizualni mediji.

Pisna dokumentacija (brošure, letaki itd.).

Informacije na prodajnih mestih.

6.   TRAJANJE IN OBSEG PROGRAMOV

Programi morajo zajemati vsaj eno lahko pa tudi več držav članic.

12–36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo utemeljene cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

4 milijoni eurov.

Označevanje jajc za prehrano ljudi

1.   PREGLED STANJA

Od 1. januarja 2004 se na lupino vseh jajc za prehrano ljudi odtisne oznaka, ki omogoča identificiranje proizvajalca in načina reje kokoši nesnic. Ta oznaka je sestavljena iz številke, ki označuje način reje (0=ekološka reja, 1=prosta reja, 2=talna reja, 3=reja v kletkah), ISO oznake države članice kjer je proizvodni center in številke, ki jo ustrezni organ dodeli proizvodnemu centru.

2.   CILJI

Informiranje potrošnikov o novih standardih za označevanje jajc in popolna obrazložitev pomena oznake, ki je odtisnjena na jajcih.

Zagotavljanje informacij o sistemih proizvodnje jajc z oznako, ki je odtisnjena na jajcih.

Zagotavljanje informacij o obstoječih sistemih sledenja.

3.   CILJNE SKUPINE

Potrošniki in distributerji.

Oblikovalci javnega mnenja.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Obveščanje in obrazložitev nove oznake, ki je v skladu z Direktivo 2002/4/ES (2) odtisnjena na jajcih ter značilnosti različnih kategorij jajc na katere se ta oznaka nanaša.

Sporočila ne smejo dajati prednosti eni od proizvodnih metod in vsebovati trditev v zvezi s hranilno vrednostjo in vplivi, ki jih ima poraba jajc na zdravje. Med jajci z izvorom iz različnih držav članic ne sme biti razlikovanja.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani itd.).

Tiskano gradivo (brošure, letaki itd.).

Informacije na prodajnih mestih.

Oglaševanje v časopisih in revijah v zvezi s hrano, v ženskih revijah itd.

Odnosi z mediji.

6.   TRAJANJE PROGRAMA

12 do 24 mesecev.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

2 milijona eurov.

Med in čebelarski proizvodi

1.   PREGLED STANJA

Sektor kakovostnega medu in kakovostnih čebelarskih proizvodov Skupnosti, ki prejema zelo malo pomoči Skupnosti, se spopada z naraščajočo svetovno konkurenco. Zaradi visokih proizvodnih stroškov v Skupnosti pa je stanje še težavnejše.

Od leta 2001 je sektor predmet Direktive Sveta 2001/110/ES z dne 20. decembra 2001 o medu (3), ki pri označevanju predvideva povezavo kakovosti in porekla. Podprti programi se morajo osredotočiti na med in čebelarske proizvode Skupnosti z dodatno označbo, ki se nanaša na regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo ali z označbami kakovosti, ki jih potrdi bodisi Skupnost (ZOP/ZGO/ZTP ali ekološko kmetijstvo) bodisi država članica.

2.   CILJI

Informiranje potrošnikov o raznolikosti, organoleptičnih lastnostih in pogojih proizvodnje čebelarskih proizvodov Skupnosti.

Informiranje potrošnikov o lastnostih nefiltriranega in nepasteriziranega medu Skupnosti.

Potrošnikom pomagati razumeti označevanje medu Skupnosti in spodbuditi proizvajalce, da razvijejo jasnost svojih označb.

Usmerjanje porabe medu proti kakovostnim proizvodom z opozarjanjem na njihovo sledljivost.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Potrošniki, s posebnim poudarkom na osebah starih od 20 do 40 let.

Starejši ljudje in otroci.

Oblikovalci javnega mnenja.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Informacije o zakonodaji Skupnosti glede varnosti, higiene pri proizvodnji, potrjevanja kakovosti in označevanja.

Med je naraven proizvod, ki temelji na tradiciji ter uveljavljenem znanju in izkušnjah, v sodobni kuhinji pa ga je mogoče uporabiti na različne načine.

Velika raznolikost medu z različnim geografskim in botaničnim izvorom in/ali iz različnih letnih časov.

Nasveti o uporabi in hranilni vrednosti.

Varovanje opraševanja je bistveno za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

5.   GLAVNA SREDSTVA

Oglaševanje v splošnih in specializiranih časopisih (gastronomija – življenjski slog).

Internet, kino in drugi avdiovizualni mediji (televizija, radio).

Prodajna mesta.

Udeležba na razstavah in sejmih.

Odnosi z javnostjo za splošno javnost, organiziranje prireditev za restavracije ter podjetja za pripravo in dostavo hrane.

Informiranje v šolah (navodila za učitelje in študente gostinstva).

6.   TRAJANJE IN OBSEG PROGRAMA

Od 12 do 36 mesecev, ob dajanju prednosti programom, ki za vsako fazo predstavljajo strategijo in ustrezno utemeljene cilje.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

1 milijon eurov.

Kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju, namizna vina z navedbo geografske označbe

1.   PREGLED STANJA

Proizvodnja vina je obilna, toda poraba miruje ali za nekatere vrste vina celo upada, medtem ko ponudba iz tretjih držav raste.

2.   CILJI

Povečanje porabe vina Skupnosti.

Obveščanje potrošnikov o raznolikosti, kakovosti in pogojih pridelave vin Skupnosti ter o rezultatih znanstvenih študij.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Distributerji.

Porabniki z izjemo mladih in mladostnikov, na katere se nanaša Priporočilo Sveta 2001/458/ES z dne 5. junija 2001 (4).

Oblikovalci javnega mnenja: novinarji, strokovnjaki za gastronomijo.

Izobraževalni inštituti sektorja hotelov in restavracij.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Zakonodaja Skupnosti strogo ureja pridelavo, označbe kakovosti, označevanje in trženje ter s tem porabnikom zagotavlja kakovost in sledljivost prodajanega vina.

Privlačnost možnosti izbiranja med obsežno ponudbo vin Skupnosti z različnim poreklom.

Informacije o pridelavi vina v Skupnosti in njenih povezavah z regionalnimi in lokalnimi razmerami, kulturami in okusi.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Ukrepi za informiranje in odnose z javnostjo.

Usposabljanje distributerjev in gostincev.

Odnosi s specializiranimi časopisi.

Druga sredstva (spletne strani, letaki in brošure) za usmerjanje potrošnikov pri njihovi izbiri in za razvijanje zamisli za porabo ob družinskih praznovanjih in prazničnih priložnostih.

Sejmi in razstave: stojnice, ki združujejo proizvode iz več držav članic.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev, ob dajanju prednosti večletnim programom, ki določajo cilje za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

3 milijoni eurov.

Proizvodi z zaščiteno označbo porekla (ZOP), zaščiteno geografsko označbo (ZGO) ali zajamečeno tradicionalno posebnostjo (ZTP)

1.   PREGLED STANJA

Sistem Skupnosti za zaščito imen proizvodov, določen z Uredbama (ES) št. 2081/92 in 2082/92, ima prednost pri izvajanju poglavja o kakovosti skupne kmetijske politike. Zato je treba nadaljevati s predhodnimi prizadevanji za izvajanje kampanj, s katerimi se bodo vsi morebitni udeleženci v verigi proizvodnje, priprave, trženja in porabe proizvodov seznanili z označbami in proizvodi, ki nosijo zaščitena imena.

2.   CILJI

Promocijske in informacijske kampanje ne bi smele biti osredotočene le na eno ali na zelo omejeno število imen proizvodov, ampak bolj na skupine imen bodisi določenih kategorij proizvodov bodisi proizvodov pridelanih v eni ali več regijah ene ali več držav članic.

Cilji teh kampanj bi morali biti:

zagotavljanje izčrpnih informacij o vsebini, delovanju ter naravi režimov v Skupnosti in zlasti njihovih vplivih na tržno vrednost proizvodov z zaščitenimi imeni, ki skladno s temi režimi po registraciji uživajo zaščito,

poglobitev znanja potrošnikov, distributerjev in strokovnjakov za živila o logotipih Skupnosti za proizvode z ZOP/ZGO in ZTP,

spodbujanje skupin proizvajalcev/predelovalcev, ki še niso udeležene v teh režimih, k uporabi sistema in sicer prek registracije imena proizvodov, ki izpolnjujejo osnovne zahteve za pridobitev registracije,

spodbujanje proizvajalcev/predelovalcev zadevnih regij, ki še niso udeleženi v režimih, da sodelujejo v pridelavi proizvodov z registriranimi imeni, tako da se uskladijo z odobrenimi specifikacijami in inšpekcijskimi zahtevami, določenimi za različna zaščitena imena,

spodbujanje povpraševanja po zadevnih proizvodih z informiranjem potrošnikov in distributerjev o obstoju, pomenu in koristih režimov kot tudi z informiranjem o logotipih, pogojih, pod katerimi se označbe podeljujejo, ustreznem preverjanju in nadzoru ter sistemu sledljivosti.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Proizvajalci in predelovalci.

Distributerji (veleblagovnice, trgovci na debelo, trgovci na drobno, gostinci, gostinski obrati, restavracije).

Potrošniki in zveze potrošnikov.

Oblikovalci javnega mnenja.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Proizvodi z zaščitenimi imeni imajo posebne značilnosti, povezane z njihovim geografskim poreklom. V primeru proizvodov z ZOP so kakovost ali značilnosti proizvodov bistveno ali izključno povezane z določenim geografskim okoljem (s pripadajočimi naravnimi in človeškimi dejavniki). V primeru proizvodov z ZGO imajo proizvodi posebno kakovost ali ugled, ki ju je mogoče pripisati geografskemu poreklu, geografska povezava pa mora nastati v vsaj eni od stopenj proizvodnje, predelave ali priprave.

Proizvodi z ZTP imajo posebne značilnosti, povezane s posebnimi tradicionalnimi metodami proizvodnje ali z uporabo tradicionalnih surovin.

Logotipi Skupnosti za ZOP, ZGO in ZTP so simboli, ki po vsej Skupnosti zaznamujejo proizvode, ki ustrezajo posebnim pogojem proizvodnje povezane z njihovim geografskim poreklom ali tradicijo in so podvrženi nadzoru.

Drugi vidiki kakovosti (varnost, hranilna vrednost, okus, sledljivost) zadevnih proizvodov.

Predstavitev nekaterih proizvodov z ZOP, ZGO ali ZTP kot primerov za možnosti uspešne tržne krepitve proizvodov, katerih imena so registrirana v skladu z zaščitnimi režimi.

Ti zaščitni režimi podpirajo kulturno dediščino Skupnosti in raznolikost kmetijske proizvodnje kot tudi ohranjanje podeželja.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani).

Odnosi z mediji (specializirani, ženski in kulinarični časopisi).

Odnosi z zvezami potrošnikov.

Informacije in predstavitve na prodajnih mestih.

Avdiovizualni mediji (npr. televizijski oglasi, usmerjeni k določeni ciljni skupini).

Pisni dokumenti (brošure, letaki itd.).

Udeležba na trgovinskih sejmih in razstavah.

Seminarji/ukrepi o informiranju in usposabljanju za delovanje režimov Skupnosti za ZOP, ZGO in ZTP.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev. Prednost bodo imeli večletni programi z jasno opredeljenimi cilji in strategijo za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

3 milijoni eurov.

Obveščanje o grafičnih simbolih za najbolj oddaljene regije

1.   PREGLED STANJA

Ta smernica se nanaša na najbolj oddaljene regije Skupnosti, kot je opredeljeno v členu 299(2) Pogodbe. Zunanja ocenjevalna študija kaže, da je bila informacijska kampanja o grafičnem simbolu (logotipu) za najbolj oddaljene regije, ki jo je Skupnost izvedla v letih 1998/99, deležna precejšnjega zanimanja tistih, ki delujejo v tem sektorju.

Rezultat je bil, da so nekateri proizvajalci in predelovalci zaprosili za odobritev uporabe logotipa pri svojih visoko kakovostnih izdelkih.

Zaradi časovne omejenosti prve kampanje je zdaj primeren čas, da bi pri raznih ciljnih skupinah izboljšali poznavanje logotipa z nadaljnjimi ukrepi za obveščanje teh skupin o njegovem pomenu in koristih.

2.   CILJI

Oglaševati obstoj, pomen in koristi logotipa.

Spodbujati proizvajalce in predelovalce na zadevnih regijah k uporabi logotipa.

Izboljšati poznavanje logotipa med distributerji in potrošniki.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Lokalni proizvajalci in predelovalci.

Distributerji in potrošniki.

Oblikovalci javnega mnenja.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Proizvod je značilen in naraven.

Izvira iz regije Skupnosti.

Kakovost (varnost, hranilna vrednost in okus, proizvodna metoda, povezava s poreklom).

Eksotična narava proizvoda.

Raznolikost ponudbe, tudi zunaj sezone.

Sledljivost.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani itd.).

Telefonske informacijske linije.

Odnosi z mediji (npr. specializirani novinarji, ženski časopisi, kulinarični časopisi).

Predstavitve na prodajnih mestih, sejmih in razstavah itd.

Odnosi z zdravniki in strokovnjaki za prehrano.

Druga sredstva (letaki, brošure, recepti itd.).

Avdiovizualni mediji.

Oglaševanje v specializiranih in lokalnih časopisih.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

1 milijon eurov.

Proizvodi ekološkega kmetijstva

1.   PREGLED STANJA

Poraba proizvodov ekološkega kmetijstva je zlasti priljubljena pri mestnih prebivalcih, vendar je tržni delež teh proizvodov še vedno precej omejen.

Stopnja ozaveščenosti med potrošniki in drugimi zainteresiranimi skupinami o značilnostih proizvodne metode ekološkega kmetijstva se povečuje, vendar je še vedno precej nizka.

V akcijskem načrtu Skupnosti za ekološko pridelano hrano in kmetijstvo se promocijski in informacijski ukrepi štejejo za ključno sredstvo nadaljnjega razvoja povpraševanja po ekološko pridelani hrani.

2.   CILJI

Promocijske in informacijske kampanje ne bi smele biti osredotočene le na enega ali nekaj izbranih proizvodov ampak na skupine proizvodov ali režim ekološkega kmetijstva, kakor se uporablja v eni ali več regijah ene ali več držav članic.

Cilji teh kampanj bi morali biti:

spodbujanje porabe ekološko pridelane hrane,

poglobitev znanja potrošnikov o označevanju vključno z logotipom Skupnosti za ekološke proizvode,

zagotavljanje izčrpnih informacij in ozaveščanje o koristih ekološkega kmetijstva, zlasti glede varstva okolja, dobrega počutja živali, ohranjanja podeželja in razvoja podeželskih območij,

zagotavljanje izčrpnih informacij o vsebini in delovanju režima Skupnosti o ekološkem kmetijstvu,

spodbujanje posameznih proizvajalcev, predelovalcev in skupin proizvajalcev/predelovalcev/trgovcev, ki še niso udeleženi v ekološkem kmetijstvu, da se preusmerijo k tej proizvodni metodi; spodbujanje trgovcev, skupin trgovcev in restavracij k prodaji ekoloških proizvodov.

3.   GLAVNE CILJNE SKUPINE

Potrošniki na splošno, zveze potrošnikov in posebne podskupine potrošnikov.

Oblikovalci javnega mnenja.

Distributerji (veleblagovnice, trgovci na debelo, specializirani trgovci na drobno, gostinci, gostinski obrati, restavracije), predelovalci hrane.

Učitelji in šole.

4.   GLAVNA SPOROČILA

Ekološki proizvodi so naravni, primerni za sodobno vsakdanje življenje in so v užitek. Izvirajo iz proizvodnih metod, ki zlasti spoštujejo okolje in dobro počutje živali. Ekološko kmetijstvo podpira raznolikost kmetijske proizvodnje in ohranjanje podeželja.

Za proizvode veljajo strogi predpisi glede proizvodnje in nadzora, vključno s popolno sledljivostjo, zaradi zagotavljanja, da proizvodi izvirajo s kmetij iz sistema ekološkega nadzora.

Raba besed ‚organski‘, ‚ekološki‘ in ‚biološki‘ ter enakovrednih izrazov v drugih jezikih, ki se nanašajo na živilske proizvode, je zaščitena z zakonom.

Logotip Skupnosti je simbol za ekološke proizvode znan po vsej Skupnosti, ki označuje, da proizvodi izpolnjujejo stroga proizvodna merila Skupnosti in so bili podvrženi strogemu nadzoru. Informacije o logotipu Skupnosti se lahko dopolnijo z informacijami o logotipih uvedenih v državah članicah.

Mogoče je poudariti druge vidike kakovosti (varnost, hranilna vrednost, okus) zadevnih proizvodov.

5.   NAJPOMEMBNEJŠA SREDSTVA

Elektronska orodja (spletne strani).

Telefonske informacijske linije.

Odnosi z mediji (specializirani novinarji, ženski časopisi, kulinarični časopisi, časopisi živilske industrije).

Odnosi z zvezami potrošnikov.

Informacije na prodajnih mestih.

Ukrepi v šolah.

Avdiovizualni mediji (npr. televizijski oglasi, usmerjeni k določeni ciljni skupini).

Pisni dokumenti (brošure, letaki itd.).

Udeležba na trgovinskih sejmih in razstavah.

Seminarji/ukrepi o informiranju in usposabljanju za delovanje režimov Skupnosti za ekološko pridelano hrano in kmetijstvo.

6.   TRAJANJE PROGRAMOV

12–36 mesecev. Prednost bodo imeli večletni programi z jasno opredeljenimi cilji in strategijo za vsako fazo.

7.   OKVIRNI LETNI PRORAČUN ZA SEKTOR

3 milijoni eurov.“


(1)  UL L 109, z dne 6.5.2000, str. 29.

(2)  UL L 30, 31.1.2002, str. 44.

(3)  UL L 10, 12.1.2002, str. 47.

(4)  UL L 161, 16.6.2001, str. 38.


Top