EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32005F0667

Okvirni sklep Sveta 2005/667/PNZ z dne 12. julija 2005 o okrepitvi kazenskopravnega okvira za izvrševanje zakonodaje proti onesnaževanju morja z ladij

OJ L 255, 30.9.2005, p. 164–167 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Bulgarian: Chapter 15 Volume 015 P. 169 - 172
Special edition in Romanian: Chapter 15 Volume 015 P. 169 - 172
Special edition in Croatian: Chapter 15 Volume 028 P. 29 - 32

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2005/667/oj

30.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 255/164


OKVIRNI SKLEP SVETA 2005/667/PNZ

z dne 12. julija 2005

o okrepitvi kazenskopravnega okvira za izvrševanje zakonodaje proti onesnaževanju morja z ladij

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31(1)(e) in 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Akcijski program Sveta in Komisije o tem, kako najbolje izvajati določbe Amsterdamske pogodbe o območju svobode, varnosti in pravice (2) in Sklepe Evropskega sveta v Tampereju dne 15. in 16. oktobra 1999, in zlasti točke 48 teh sklepov, poudarja potrebo po zakonodajnih predlogih za boj proti kaznivim dejanjem zoper okolje, zlasti za skupne kazni in primerljiva jamstva v postopku.

(2)

Boj proti naklepnemu ali hudo malomarnemu onesnaževanju morja z ladij je ena izmed prednostnih nalog Unije. Točke 32 do 34 Sklepov Evropskega sveta v Kopenhagnu dne 12. in 13. decembra 2002 in zlasti izjava Sveta za PNZ z dne 19. decembra 2002 po brodolomu tankerja Prestige izražajo odločnost Unije, da sprejme vse potrebne ukrepe, da se prepreči ponoven nastanek take škode.

(3)

Kakor je izjavila Komisija v Sporočilu Evropskemu Parlamentu in Svetu o izboljšanju varnosti na morju kot odziv na nesrečo tankerja Prestige, je treba v ta namen približati zakonodaje držav članic.

(4)

Namen Direktive 2005/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (3) in tega okvirnega sklepa, ki dopolnjuje Direktivo 2005/35/ES s podrobnimi kazenskopravnimi določbami, je izvesti to približevanje.

(5)

Ta okvirni sklep, ki temelji na členu 34 Pogodbe o Evropski uniji, je pravi instrument za naložitev obveznosti državam članicam, da predvidijo kazenskopravne kazni.

(6)

Zaradi posebne narave zadevnega ravnanja je treba uvesti skupne kazni za pravne osebe.

(7)

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, ki so jo podpisale vse države članice in katere pogodbenica je Evropska skupnost, ima poseben pomen za sodelovanje.

(8)

Organizirati je treba kar najboljše sodelovanje med državami članicami in tako zagotoviti hiter prenos informacij iz ene države članice v drugo. Treba je določiti in opredeliti kontaktne točke.

(9)

Ker cilja tega okvirnega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi čezmejne narave škode, ki jo lahko povzroči zadevno ravnanje, tako lažje doseže Unija, Unija lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta okvirni sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(10)

Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in jih izraža Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(11)

Ta okvirni sklep za države članice, ki mejijo na ožine, skozi katere poteka mednarodna plovba v skladu z ureditvijo tranzitnega prehoda, ki ga določa oddelek 2 dela III Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, ne vsebuje izrecne obveznosti izvrševanja jurisdikcije v zvezi s kršitvami, storjenimi v teh ožinah. Jurisdikcijo je treba izvrševati v skladu z mednarodnim pravom in zlasti s členom 34 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982.

(12)

Komisija mora spremljati praktično uporabo ukrepov, ki jih države članice sprejmejo za izvajanje tega okvirnega sklepa, ter v petih letih po datumu začetka izvajanja tega okvirnega sklepa Svetu predložiti poročilo. To poročilo lahko vsebuje tudi ustrezne predloge —

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

Člen 1

Opredelitve

V tem okvirnem sklepu se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Direktive 2005/35/ES.

Člen 2

Kazniva dejanja

1.   Ob upoštevanju člena 4(2) vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kršitev v smislu členov 4 in 5 Direktive 2005/35/ES šteje za kaznivo dejanje.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za člane posadke v zvezi s kršitvami, storjenimi v ožinah, skozi katere poteka mednarodna plovba, v izključnih ekonomskih conah in na odprtem morju, če so izpolnjeni pogoji iz Pravila 11(b) iz Priloge I ali Pravila 6(b) iz Priloge II h Konvenciji MARPOL 73/78.

Člen 3

Pomoč, podpiranje in napeljevanje

Vsaka država članica v skladu z nacionalno zakonodajo sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kaznujejo pomoč, podpiranje ali napeljevanje k kaznivim dejanjem iz člena 2.

Člen 4

Kazni

1.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so za kazniva dejanja iz členov 2 in 3 predvidene učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenskopravne kazni, ki vsaj za hude primere predvidevajo najvišjo zagroženo kazen najmanj od enega do treh let zapora.

2.   Država članica lahko v lažjih primerih, kadar storjeno dejanje ne povzroči poslabšanja kakovosti vode, predvidi kazni drugačne vrste od kazni iz odstavka 1.

3.   Kazenskopravne kazni iz odstavka 1 lahko spremljajo druge kazni ali ukrepi, zlasti denarne kazni ali za fizično osebo prepoved opravljanja dejavnosti, ki zahteva uradno dovoljenje ali odobritev, ali prepoved ustanavljanja, upravljanja ali vodenja podjetja ali fundacije, kadar dejstva, na podlagi katerih je bila oseba obsojena, očitno kažejo na nevarnost ponovnega izvajanja kriminalne dejavnosti iste vrste.

4.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se za naklepno storjena kazniva dejanja iz člena 2 predvidi najvišjo zagroženo kazen najmanj od treh do petih let zapora, če to kaznivo dejanje povzročilo znatno škodo večjih razsežnosti, ki vpliva na kvaliteto vode, živalske in rastlinske vrste ali njihove dele ter smrt ali resne poškodbe oseb.

5.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se za naklepno storjena kazniva dejanja iz člena 2 predvidi najvišjo zagroženo kazen najmanj od treh do petih let zapora, če:

(a)

je kaznivo dejanje povzročilo znatno škodo večjih razsežnosti, ki vpliva na kvaliteto vode, živalske in rastlinske vrste ali njihove dele; ali

(b)

je bilo kaznivo dejanje storjeno v okviru kriminalne združbe v smislu Skupnega ukrepa Sveta 98/733/PNZ z dne 21. decembra 1998 o kaznivosti udeležbe v hudodelski združbi v državah članicah Evropske unije (4), in sicer ne glede na višino kazni iz tega skupnega ukrepa.

6.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se za kazniva dejanja iz člena 2, kadar so storjena iz hude malomarnosti, predvidi najvišja zagrožena kazen najmanj od dveh do petih let zapora, če je to kaznivo dejanje povzročilo znatno škodo večjih razsežnosti, ki vpliva na kvaliteto vode, živalske in rastlinske vrste ali njihove dele ter smrt ali resne poškodbe oseb.

7.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se za kazniva dejanja iz člena 2, kadar so storjena iz hude malomarnosti, predvidi najvišja zagroženo kazen najmanj od enega do treh let zapora, če je to kaznivo dejanje povzročilo znatno škodo večjih razsežnosti, ki vpliva na kvaliteto vode, živalske in rastlinske vrste ali njihove dele.

8.   Kar zadeva zaporne kazni, se ta člen uporablja brez poseganja v mednarodno pravo in zlasti člen 230 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982.

Člen 5

Odgovornost pravnih oseb

1.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pravne osebe lahko odgovorne za kazniva dejanja iz členov 2 in 3, ki jih v njihovo korist stori katera koli oseba, ki deluje bodisi samostojno bodisi kot član organa te pravne osebe, njen vodilni položaj znotraj te pravne osebe pa temelji na:

(a)

pooblastilu za zastopanje pravne osebe; ali

(b)

pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe; ali

(c)

pristojnosti za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.

2.   Poleg primerov iz odstavka 1 države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pravne osebe lahko odgovorne tudi v primeru, ko sta pomanjkljiv nadzor ali kontrola osebe iz odstavka 1 omogočila, da je njej podrejena oseba v korist te pravne osebe storila kaznivo dejanje iz člena 2.

3.   Odgovornost pravne osebe v skladu z odstavkoma 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov proti fizičnim osebam, ki so storilci, napeljevalci ali pomagači pri kaznivih dejanjih iz členov 2 in 3.

Člen 6

Kazni za pravne osebe

1.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pravna oseba, odgovorna v skladu s členom 5(1), kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Te kazni:

(a)

vključujejo kazenskopravne ali nekazenskopravne denarne kazni, ki so vsaj v primerih, kadar je pravna oseba odgovorna za kazniva dejanja iz člena 2, naslednje:

(i)

najvišja zagrožena kazen najmanj od 150 000 do 300 000 EUR;

(ii)

najvišja zagrožena kazen najmanj od 750 000 do 1 500 000 EUR za najhujše primere, med katere sodijo vsaj naklepno storjena kazniva dejanja iz člena 4(4) in (5);

(b)

lahko za vse primere vključujejo kazni, ki niso denarne kazni, kot na primer:

(i)

izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti ali pomoči;

(ii)

začasno ali stalno prepoved opravljanja dejavnosti;

(iii)

uvedbo sodnega nadzora;

(iv)

sodni nalog za likvidacijo;

(v)

obveznost sprejetja posebnih ukrepov za odpravo posledic kaznivega dejanja, za katero je odgovorna pravna oseba.

2.   Za namene izvajanja odstavka 1(a) in brez poseganja v prvi stavek odstavka 1 države članice, ki niso sprejele eura, uporabljajo menjalni tečaj med eurom in svojo valuto, ki je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije dne 12. julija 2005.

3.   Država članica lahko odstavek 1(a) izvaja z uporabo sistema, pri katerem je denarna kazen sorazmerna s prometom pravne osebe, finančnimi koristmi, pridobljenimi ali predvidenimi s storjenim kaznivim dejanjem, ali s kakršno koli vrednostjo, ki opredeljuje finančni položaj pravne osebe, pod pogojem, da tak sistem predvideva najvišje zagrožene denarne kazni, ki so vsaj tako visoke kot minimalne najvišje zagrožene denarne kazni, določene v odstavku 1(a).

4.   Država članica, ki bo okvirni sklep izvajala v skladu z odstavkom 2, o svoji nameri uradno obvesti Generalni sekretariat Sveta in Komisijo.

5.   Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pravna oseba, odgovorna v skladu s členom 5(2), kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ali ukrepi.

Člen 7

Jurisdikcija

1.   Kolikor to dopušča mednarodno pravo, vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za izvrševanje svoje jurisdikcije glede kaznivih dejanj iz členov 2 in 3, če je bilo kaznivo dejanje storjeno:

(a)

v celoti ali delno na njenem ozemlju;

(b)

v njeni izključni ekonomski coni ali podobni coni, določeni v skladu z mednarodnim pravom;

(c)

na ladji, ki pluje pod njeno zastavo;

(d)

s strani njenega državljana, če je dejanje kaznivo po kazenskem pravu kraja, kjer je bilo storjeno, ali če kraj, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, ne spada pod nikogaršnjo jurisdikcijo;

(e)

v korist pravne osebe s statutarnim sedežem na njenem ozemlju;

(f)

zunaj njenega ozemlja, vendar je povzročilo ali bi utegnilo povzročiti onesnaženje na njenem ozemlju ali v njeni ekonomski coni, ladja pa je prostovoljno v pristanišču ali predobalnem terminalu te države članice; ali

(g)

na odprtem morju, ladja pa je prostovoljno v pristanišču ali predobalnem terminalu te države članice.

2.   Vsaka država članica se lahko odloči, da ne bo uporabljala, oziroma da bo uporabljala le v posebnih primerih ali okoliščinah, pravila o jurisdikciji, ki so določena v:

(a)

odstavku 1(d);

(b)

odstavku 1(e).

3.   Če se države članice odločijo uporabiti odstavek 2, o tem obvestijo Generalni sekretariat Sveta in, kjer je to primerno, navedejo tudi posebne primere ali okoliščine, na katere se njihova odločitev nanaša.

4.   Če kaznivo dejanje sodi v jurisdikcijo več kot ene države članice, si zadevne države članice prizadevajo ustrezno uskladiti svoje ukrepe, zlasti kar zadeva pogoje za pregon in podrobne ureditve medsebojne pomoči.

5.   Upošteva se naslednje navezne okoliščine:

(a)

država članica, ki ji pripada ozemlje, izključna ekonomska cona ali njej enakovredna cona, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje;

(b)

država članica, ki ji pripada ozemlje, izključna ekonomska cona ali njej enakovredna cona, kjer se čutijo posledice kaznivega dejanja;

(c)

država članica, ki ji pripada ozemlje, izključna ekonomska cona ali njej enakovredna cona, prek katere pluje ladja, s katere je bilo storjeno kaznivo dejanje;

(d)

država članica, katere državljan je storilec kaznivega dejanja ali v kateri ima ta stalno prebivališče;

(e)

država članica, na ozemlju katere ima pravna oseba, za katero je bilo storjeno kaznivo dejanje, statutarni sedež;

(f)

država članica, pod katere zastavo pluje ladja, s katere je bilo storjeno kaznivo dejanje.

6.   Za namene uporabe tega člena ozemlje vključuje območja iz člena 3(1)(a) in (b) Direktive 2005/35/ES.

Člen 8

Sporočanje informacij

1.   Če je država članica obveščena o storitvi kaznivega dejanja, za katero se uporablja člen 2, ali o nevarnosti storitve takega kaznivega dejanja, ki povzroči ali bi utegnilo povzročiti nenadno onesnaženje, o tem nemudoma obvesti druge države članice, ki bi utegnile biti izpostavljene tej škodi, in Komisijo.

2.   Če je država članica obveščena o storitvi kaznivega dejanja, za katero se uporablja člen 2, ali o nevarnosti storitve takega kaznivega dejanja, ki bi utegnilo spadati v jurisdikcijo ene od držav članic, o tem nemudoma obvesti zadevno državo članico.

3.   Države članice nemudoma obvestijo državo zastave, pod katero pluje ladja, ali katero koli drugo zadevno državo o ukrepih, sprejetih v skladu tem okvirnim sklepom in zlasti v skladu s členom 7 tega okvirnega sklepa.

Člen 9

Določitev kontaktnih točk

1.   Predvsem za izmenjavo informacij iz člena 8 vsaka država članica določi obstoječe kontaktne točke ali po potrebi vzpostavi nove kontaktne točke.

2.   Vsaka država članica obvesti Komisijo o tem, katera njena služba oz. službe delujejo kot kontaktne točke v skladu z odstavkom 1. Komisija o teh kontaktnih točkah obvesti druge države članice.

Člen 10

Ozemeljska uporaba

Ta okvirni sklep se uporablja na istem ozemlju kot Direktiva 2005/35/ES.

Člen 11

Izvajanje

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom do 12. januarja 2007.

2.   Države članice Generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji do 12. januarja 2007 pošljejo besedila vseh določb predpisov, ki v njihovo nacionalno pravo prenašajo obveznosti, ki jim jih nalaga ta okvirni sklep. Svet na podlagi teh informacij in pisnega poročila Komisije najkasneje do 12. januarja 2009 oceni, v kolikšni meri so države članice prenesle ta okvirni sklep.

3.   Komisija do 12. januarja 2012, na podlagi informacij držav članic o praktični uporabi določb za izvajanje tega okvirnega sklepa Svetu, predloži poročilo in morebitne predloge, za katere meni, da so primerni, ki lahko vključujejo predloge, katerih namen je, da države članice v zvezi s kaznivimi dejanji, storjenimi v njihovem teritorialnem morju ali v njihovi izključni ekonomski coni ali njej enakovredni coni, ladje, ki pluje pod zastavo druge države članice, ne bi štele za tujo ladjo v smislu člena 230 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 12. julija 2005

Za Svet

Predsednik

G. BROWN


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. januarja 2004 (UL C 92, 16.4.2004, str. 19).

(2)  UL C 19, 23.1.1999, str. 1.

(3)  Glej stran 11 tega Uradnega lista.

(4)  UL L 351, 29.12.1998, str. 1.


Top