PRILOGA

Podpora EU dejavnostim MAAE na področju jedrske varnosti in preverjanja ter v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje

1.   Opis

Svet guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) je marca 2002 potrdil načrt dejavnosti za zaščito pred jedrskim terorizmom (GOV/2002/10). Dokument „Ukrepi za utrditev mednarodnega sodelovanja na področju jedrske varnosti, varnosti pred sevanjem in varnosti prevoza ter ravnanja z odpadki: pospeševanje učinkovite in trajnostne nacionalne nadzorne infrastrukture za nadzor radioaktivnih virov“ (GOV/2004/52-GC(48)/15) vsebuje tudi dele, ki so pomembni za sodelovanje med MAAE in EU v skladu s Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje. To predvideva celostni pristop k jedrski varnosti, vključno s stalnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi pravnimi nadzori, evidentiranostjo in zaščito jedrskih in drugih radioaktivnih snovi med uporabo, skladiščenjem in prevozom. Vendar je treba v primeru, da zaščitni ukrepi odpovejo ali da jedrski material na svoji lokaciji še ni zaščiten, določiti ukrepe za odkrivanje kraj ali poskusov tihotapljenja materiala.

Mednarodni nadzorni ukrepi, ki jih izvaja MAAE, so ključno sredstvo, s katerim se preverja, ali države izpolnjujejo obveznosti o neuporabi jedrskega materiala oziroma tehnologije za razvijanje jedrskega orožja ali drugih jedrskih eksplozivnih naprav. Sklenitev celovitega sporazuma o nadzornih ukrepih (1) in dodatnega protokola k temu sporazumu (2) pomeni pomembno obvezo države v zvezi z varnostjo in nadzorom jedrskega materiala ter z njim povezanega materiala in dejavnosti, ki potekajo na njenem ozemlju, pod njeno jurisdikcijo ali se vršijo kjer koli pod njenim nadzorom. V tem smislu je nadvse pomembno, da je v veljavi potrebna nacionalna izvedbena zakonodaja, ki pooblaščenim vladnim subjektom omogoča, da izvršujejo potrebne upravne funkcije in odločajo o ravnanju katere koli osebe, ki se ukvarja z zakonsko urejenimi dejavnostmi.

Povpraševanje po podpori za ta prizadevanja je v vseh državah članicah MAAE in tudi v državah, ki še niso njene članice, visoko. Vendar se projekti v zvezi s krepitvijo jedrske varnosti v prvi vrsti osredotočajo na države jugovzhodne Evrope: Bolgarijo, Turčijo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Srbijo in Črno goro, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Moldavijo in Romunijo; države na območju srednje Azije: Kazahstan, Kirgizistan, Uzbekistan, Tadžikistan in Turkmenistan; na območju Kavkaza: Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo; v severni Afriki: Maroko, Alžirijo, Tunizijo, Libijo in Egipt; ter na območju Sredozemlja in na Bližnjem vzhodu: Libanon, Sirijo, Izrael in Jordanijo. Dejavnosti v sklopu projekta, ki se ukvarja s pomočjo pri razvijanju nacionalne zakonodaje v povezavi s sporazumom o nadzornih ukrepih in dodatnim protokolom (Projekt 4), se bodo izvajale v državah, opredeljenih na podlagi političnih prednostih nalog, ki jih je postavila EU.

Na začetku bodo v novih državah, za katere se uporablja ta skupni ukrep, ocenjene potrebe po izboljšani jedrski varnosti, da se opredelijo prednostne naloge za podporo. V ta namen bo skupina priznanih strokovnjakov ocenila trenutno stanje že vzpostavljenih ukrepov za jedrsko varnost v teh državah in predložila priporočila za izboljšanje. Priporočila, ki bodo pomenila temelj za določitev poznejše pomoči, bodo zajemala trenutno stanje in potrebo po izboljšanju v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem zlonamernih dejanj ter odzivanjem na ta dejanja, pri katerih gre za uporabo tako jedrskih in drugih radioaktivnih snovi, vključno s snovmi za nejedrsko uporabo, kot tudi jedrskih objektov in naprav.

Na podlagi te ocene bodo določene prednostne naloge pri določanju največjega možnega števila držav za vsak projekt, ki bo financiran s proračunom, razpoložljivim v okviru podpore EU.

Nato se bodo projekti izvedli v izbranih državah, in sicer na štirih področjih:

1.   Krepitev fizične zaščite jedrskih in drugih radioaktivnih materialov med uporabo, skladiščenjem in prevozom ter jedrskih objektov in naprav

Materiali, uporabljeni ali skladiščeni v jedrskih objektih in napravah ter na lokacijah, morajo biti ustrezno knjiženi in zaščiteni, da se prepreči kraja ali sabotaža. Učinkovit regulativni sistem bi moral določiti elemente, ki zahtevajo izvajanje na ravni države in uporabnika.

Za Projekt 1 bo izbranih največ šest držav.

2.   Krepitev varnosti radioaktivnih materialov za nejedrske namene

Ta projekt zajema dve različni področji dejavnosti; eno se ukvarja z vzpostavitvijo/nadgradnjo nadzorne infrastrukture, drugo pa z razgradnjo ali odstranitvijo neuporabljenih virov sevanja.

Radioaktivni materiali se pogosto uporabljajo za nejedrske namene, npr. v medicini ali industriji. Nekateri od teh virov sevanja so visoko radioaktivni in spadajo v kategorije 1–3 v skladu z dokumentom MAAE „Kategorizacija radioaktivnih virov sevanja“. Ti viri sevanja lahko v odsotnosti ustreznega reguliranega nadzora in zaščite pridejo v napačne roke in se uporabijo za zlonamerne aktivnosti. Nadzorna infrastruktura, zaščita pred sevanjem in zaščita radioaktivnih virov mora biti učinkovita in mora ustrezno delovati v skladu z mednarodnimi standardi, smernicami Pravil ravnanja za varnost in zaščito radioaktivnih virov in najboljšo prakso. Za to področje dejavnosti v sklopu Projekta 2 bo izbranih največ šest držav.

Nadvse pomembno je, da so močni in nevarovani radioaktivni viri sevanja pri uporabi ali skladiščenju zaščiteni pred zlonamernimi dejanji, ko pa niso več potrebni, jih je treba razgraditi in odstraniti kot radioaktivne odpadke v varno in zavarovano skladišče. Za to področje dejavnosti v sklopu Projekta 2 bo izbranih največ šest držav.

3.   Krepitev zmogljivosti držav za odkrivanje nedovoljenega prometa in odzivanje nanj

Nedovoljen promet je nedovoljeno prejemanje, nabava, raba, prevoz ali odstranjevanje jedrskega materiala in drugih radioaktivnih snovi, ne glede na to, ali gre pri tem za namerno dejanje ali ne, in neodvisno od tega, ali so bile pri tem prekoračene mednarodne meje.

Preprosta jedrska eksplozivna naprava ali radiološka razpršilna naprava v teroristične namene ne more biti izdelana brez materiala, pridobljenega kot rezultat nedovoljenega prometa. Poleg tega obstaja možnost, da je bila občutljiva jedrska oprema ali tehnologija za izdelavo občutljivega materiala, ki je namenjen za preprosto jedrsko orožje ali njegovo proizvodnjo, prav tako pridobljena z nedovoljeno trgovino. Mogoče je sklepati, da je treba takšne materiale ali tehnologije prenesti preko meje, da lahko dosežejo končni namembni kraj. Za boj proti nedovoljenemu prometu morajo države zato predvideti potrebne regulativne in tehnične sisteme (vključno z uporabniku prijaznimi instrumenti) ter razpoložljive postopke in informacije na mejnih prehodih za odkrivanje poskusov tihotapljenja radioaktivnih snovi (vključno s cepljivimi radioaktivnimi snovmi) ali nedovoljene trgovine z občutljivo opremo in tehnologijo.

Sprejeti je treba torej učinkovite ukrepe kot odgovor na taka dejanja in za zaseg kakršnega koli radioaktivnega materiala. Uslužbenci organov pregona (carina, policija itd.) pogosto niso usposobljeni za rabo opreme za odkrivanje in zato morebiti niso seznanjeni z občutljivo opremo in tehnologijo. Usposabljanje tega osebja je zato bistvenega pomena za uspeh ukrepov, sprejetih za odkrivanje nedovoljenega prometa. Zaposlenim različnih kategorij bi bilo treba ponuditi različne oblike izobraževanja in usposabljanja, tako glede rabe instrumentov za odkrivanje kot glede ovrednotenja merilnih rezultatov teh instrumentov, da bi lahko sprejemali odločitve glede nadaljnjih aktivnosti.

4.   Zakonodajna pomoč za izvajanje obveznosti držav v skladu s sporazumi o nadzornih ukrepih in dodatnimi protokoli MAAE

Sklenitev sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov z MAAE je učinkovit ukrep, ki spodbuja strog nacionalni in mednarodni nadzor jedrskega materiala ter z njim povezanih tehnologij. Poleg nekaterih ključnih obveznosti in elementov, ki jih morajo države izvajati v okviru nacionalne zakonodaje v zvezi z nadzornimi ukrepi in so pomembni za varnost in nadzor jedrskega materiala ter z njim povezanega materiala in dejavnosti, obstajajo tudi dodatne obveznosti, ki jih države morajo sprejeti, da lahko izpolnijo mednarodne obveznosti, prevzete v skladu z nadzornimi ukrepi. V tem smislu morajo biti v nacionalni izvedbeni zakonodaji dejansko predvidena okvirna načela in splošne določbe, ki pooblaščenim vladnim subjektom omogočajo izvrševanje potrebnih upravnih funkcij in urejajo ravnanje katere koli osebe, ki se ukvarja z zakonsko urejenimi dejavnostmi.

Pomembno je, da nacionalna izvedbena zakonodaja jasno opredeljuje jedrske dejavnosti, obrate, objekte in naprave in material, za katere bodo veljali nadzorni ukrepi. Poleg tega morajo države, ki so sklenile dodatni protokol, zagotoviti, da se je njihova nacionalna izvedbena zakonodaja izboljšala, s čimer jim je bilo omogočeno izpolnjevanje dodatnih obveznosti, izhajajočih iz dodatnega protokola. Zlasti je treba preveriti domačo zakonodajo države, da se povečajo pristojnosti in odgovornosti upravnega organa, ki je bil pooblaščen za izvajanje in uporabo sklenjenih sporazumov o nadzornih ukrepih.

Upravičenke projekta bodo izbrane ciljne države.

2.   Cilji

Splošni cilj: krepitev jedrske varnosti v izbranih državah.

2.1   Ocenjevalna faza: kritje stroškov mednarodnih misij za jedrsko varnost

MAAE bo izvedla ocenjevanje z namenom opredelitve potreb po krepitvi jedrske varnosti v vsaki od držav, omenjenih pod točko 1, v katerih takšno ocenjevanje ni bilo dokončano. Ocenjevanje bo po potrebi zajemalo fizično varovanje in varnost jedrskih in nejedrskih projektov, potrebno nadzorno infrastrukturo za varnost pred sevanjem in zaščito radioaktivnih virov, kot tudi uveljavljene ukrepe za boj proti nedovoljenemu prometu. Rezultati celovite ocene bodo služili kot podlaga pri izboru držav, v katerih se bodo izvajali projekti.

V projektih kot del široko zastavljene zgoraj omenjene svetovalne misije za jedrsko varnost:

—

bo za vsako državo ocenjeno stanje fizičnega varovanja jedrskih in drugih radioaktivnih materialov in varovanja vseh jedrskih ali raziskovalnih objektov in naprav ali lokacij, kjer se ti materiali uporabljajo ali skladiščijo in bo določena skupina objektov in naprav ter lokacij s temi materiali, ki bo izbrana za postopno nadgradnjo in podporo,

—

za vsako državo bodo ocenjene kakršne koli potrebe v zvezi z nadgradnjo zaščite radioaktivnih virov, opredeljene bodo vsakršne slabosti in pomanjkljivosti pri izvajanju mednarodnih standardov in Pravil ravnanja, zaradi katerih bo potrebno izboljšanje nadzorne infrastrukture, ter potreba po zagotavljanju dodatnega varovanja močnih, nevarovanih virov sevanja. V okviru ocene bo določena tudi posebna oprema, potrebna za zagotovitev zaščite,

—	za vsako državo bo ocenjeno trenutno stanje glede zmogljivosti za boj proti nedovoljenemu prometu in opredeljene bodo potrebe za zahtevane izboljšave.

2.2   Izvajanje konkretnih ukrepov, ki so bili na podlagi ocenjevalne faze opredeljeni kot prednostne naloge

Projekt 1

Krepitev fizičnega varovanja jedrskih in drugih radioaktivnih materialov med uporabo, skladiščenjem in prevozom ter v jedrskih objektih

Namen projekta: krepitev fizičnega varovanja jedrskih in drugih radioaktivnih materialov v izbranih državah.

Rezultati projekta:

—	izboljšano fizično varovanje izbranih objektov in naprav ter prednostnih lokacij,

—	izboljšana nacionalna nadzorna infrastruktura za fizično varovanje s pomočjo izvedencev,

—	zagotavljanje usposabljanja osebja v izbranih državah.

Projekt 2

Krepitev varnosti radioaktivnih materialov za nejedrske namene

Namen projekta: krepitev varnosti radioaktivnega materiala za nejedrske namene v izbranih državah.

Rezultati projekta:

—

vzpostavitev/nadgradnja nadzorne infrastrukture za varnost pred sevanjem in zaščito radioaktivnih virov s pomočjo Ocene infrastrukture za varnost pred sevanjem in zaščito radioaktivnih virov (RaSSIA), svetovanja, opreme ter izobraževanja in usposabljanja v skladu z mednarodnimi standardi, smernicami Pravil ravnanja za varnost in zaščito radioaktivnih virov in najboljšo prakso,

—	zavarovanje ali po potrebi razgradnja ali odstranitev nevarovanih virov sevanja v izbranih državah.

Projekt 3

Krepitev zmogljivosti držav za odkrivanje nedovoljenega prometa in odzivanje nanj

Namen projekta: okrepiti zmogljivosti držav za odkrivanje nedovoljenega prometa in odzivanje nanj v izbranih državah.

Rezultati projekta:

—

zbrane in ovrednotene izpopolnjene informacije iz odprtih virov in državnih točk za stike o nedovoljenem prometu z jedrskim materialom z namenom izboljšati poznavanje nedovoljenega prometa z jedrskim materialom in okoliščin tega prometa. Te informacije bodo olajšale določanje različnih prednostnih aktivnosti za boj proti nedovoljenemu prometu,

—	oblikovanje nacionalnih okvirov z izvedensko pomočjo za boj proti nedovoljenemu prometu in za izboljšanje nacionalnega usklajevanja nadzora čezmejnega prenosa radioaktivnih materialov, občutljive jedrske opreme in tehnologije v izbranih državah,

—	nadgrajena oprema za nadzor meje na izbranih mejnih prehodih,

—	zagotovljeno usposabljanje za uslužbence organov pregona.

Projekt 4

Zakonodajna pomoč za izvajanje obveznosti držav v skladu s sporazumi o nadzornih ukrepih in dodatnimi protokoli MAAE

Namen projekta: utrditev nacionalnih zakonodajnih okvirov za izvajanje sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov, sklenjenih med državami in MAAE.

Projekt ima dve fazi: pripravljalno in izvedbeno fazo:

—

pripravljalna faza zajema določitev držav, ki niso sprejele potrebne izvedbene zakonodaje v skladu s sporazumi o nadzornih ukrepih in dodatnimi protokoli, sklenjenimi z MAAE. Te države bo določila EU. Pripravljalna faza vključuje tudi razvoj splošnih potrebščin (tj. sestavnih delov zakonodaje), izhajajoč iz primerov obstoječe nacionalne zakonodaje posameznih držav, ki bodo služile kot podlaga za prilagoditev navedenih primerov posameznim nacionalnim potrebam in pogojem ciljnih držav,

—	izvedbena faza vključuje zagotavljanje dvostranske zakonodajne pomoči ciljnim državam pri pripravljanju in/ali revidiranju nacionalne zakonodaje ob uporabi sestavnih delov zakonodaje, nastalih med pripravljalno fazo.

Rezultati projekta:

—	razvoj in sprejetje (v jeziku države) potrebne nacionalne zakonodaje, ki državam omogoča izpolnjevanje obveznosti iz sporazumov o nadzornih ukrepih in dodatnih protokolov.

3.   Trajanje

Ocenjevanje bo izvedeno v obdobju treh mesecev po začetku veljavnosti Sporazuma o prispevku EU med Komisijo in MAAE. Štirje projekti bodo potekali vzporedno v naslednjih 12 mesecih.

Ocenjeni skupni čas trajanja za izvedbo tega skupnega ukrepa je 15 mesecev.

4.   Upravičenci

Upravičenke so države, v katerih bo potekala presoja in se bodo izvajali projekti, ki bodo sledili. Njihovi organi bodo deležni pomoči pri določitvi šibkih točk in podpore pri iskanju rešitev in povečanju varnosti.

5.   Subjekti, ki jim bo zaupana izvedba projekta

Izvedba projekta bo zaupana MAAE. Misije za jedrsko varnost bodo izvedene po standardnem načinu delovanja misij MAAE, ki jih bodo izvedli strokovnjaki držav članic MAAE. Te štiri projekte bo neposredno izvedlo osebje MAAE, izbrani strokovnjaki držav članic MAAE ali pogodbeniki. V primeru pogodbenikov bo MAAE nakup vseh dobrin, dela ali storitev v okviru tega skupnega ukrepa izpeljala v skladu z veljavnimi pravili in postopki MAAE, kot je določeno v sporazumu o prispevku EU z MAAE.

6.   Udeležene tretje osebe

Ta projekt bo 100 % financiran s tem skupnim ukrepom. Strokovnjaki držav članic MAAE se lahko štejejo kot udeležene tretje osebe. Delovali bodo po standardnih pravilih delovanja strokovnjakov MAAE.

7.   Ocena potrebnih sredstev

Prispevek EU bo kril ocenjevanje in izvajanje štirih projektov, opisanih v točki 2.2. Ocenjeni stroški so naslednji:

Ocena jedrske varnosti, vključno z misijami	140 000 EUR
Projekt 1	1 100 000 EUR
Projekt 2	1 250 000 EUR
Projekt 3	1 114 000 EUR
Projekt 4	200 000 EUR

Poleg tega je za nepredvidene stroške vključena varnostna rezerva v višini približno 3 % upravičenih stroškov (za skupaj 110 000 EUR).

8.   Finančni okvirni znesek za kritje stroškov projekta

Skupni stroški projekta znašajo 3 914 000 EUR.

---

(1)  Struktura in vsebina sporazumov, ki morajo biti sklenjeni med Agencijo in državami v zvezi s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (INFCIRC/153 (Corr.)) – dokument je leta 1972 sprejel Svet guvernerjev MAAE.

(2)  Vzorčni dodatni protokol k sporazumu(om) med državo(ami) in Mednarodno agencijo za atomsko energijo za uporabo nadzornih ukrepov, ki ga je leta 1997 odobril Svet guvernerjev MAAE (INFCIRC/540 (Corr.)).