16.7.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/5

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1599/1999 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz žice iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več („zadevni izdelek“), ki se uvršča pod oznako KN ex 7223 00 19, s poreklom iz Indije. Ukrepi so bili sprejeti kot dajatev ad valorem v obsegu od 0 % do 35,4 % za posamezne izvoznike, s stopnjo 48,8 % za nesodelujoče izvoznike.

(2)

Komisija je po uvedbi dokončnih ukrepov od enega indijskega proizvajalca, VSL Wires Limited („vlagatelj“), prejela zahtevo za uvedbo pospešene revizije Uredbe (ES) št. 1599/1999 na podlagi člena 20 osnovne uredbe. Vlagatelj je trdil, da ni povezan z nobenim drugim izvoznikom zadevnega izdelka v Indiji. Trdil je tudi, da zadevnega izdelka v Skupnost ni izvažal v prvotnem obdobju preiskave (t. j. od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998), pač pa šele po tem obdobju. Na podlagi zgoraj navedenega je zahteval določitev individualne stopnje dajatve za izdelek.

(3)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložil vlagatelj, in ugotovila, da so zadostni za utemeljitev uvedbe revizije v skladu z določbami člena 20 osnovne uredbe. Po tem ko se je Komisija posvetovala s Svetovalnim odborom in je zadevni gospodarski panogi Skupnosti dala možnost za pripombe, je z objavo v Uradnem listu Evropske unije  (3) uvedla pospešeno revizijo Uredbe (ES) št. 1599/1999 v zvezi z zadevno družbo in začela preiskavo.

(4)

Izdelek, ki je predmet sedanje revizije, je isti izdelek, kot ga obravnava Uredba (ES) št. 1599/1999, in sicer žica iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več, ki vsebuje 2,5 mas. % ali več niklja, razen žice, ki vsebuje 28 mas. % ali več, vendar največ 31 mas. % niklja in 20 mas. % ali več, vendar največ 22 mas. % kroma.

(5)

Preiskava subvencioniranja je zajela obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003 („obdobje preiskave za revizijo“).

(6)

Komisija je vlagatelja in indijsko vlado („IV“) uradno obvestila o začetku postopka. Poleg tega je dala drugim strankam, ki jih to neposredno zadeva, možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Vendar Komisija ni prejela nobenih takih stališč ali zahteve za zaslišanje.

(7)

Komisija je vlagatelju poslala vprašalnik in v zahtevanem roku prejela popoln odgovor. Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo, ter opravila preveritveni obisk vlagateljevih prostorov.

(8)

Ker vlagatelj ni vložil nobene zahteve za revizijo ugotovitev o škodi, se je revizija omejila na vprašanje subvencioniranja.

(9)

Komisija je preučila iste subvencijske sheme, kot jih je že analizirala v prvotni preiskavi. Preučila je tudi, ali je vlagatelj uporabil subvencijske sheme, ki naj bi po prvotni pritožbi dodeljevale ugodnosti, vendar je prvotna preiskava pokazala, da niso bile izkoriščene.

Kot zadnje je preučila še, ali je vlagatelj uporabil subvencijske sheme, ki so bile uvedene po koncu prvotnega obdobja preiskave, ali če je po tem obdobju prejel ad hoc subvencije.

(10)

Vlagatelj je zadovoljivo dokazal, da ni niti neposredno niti posredno povezan s katerim koli indijskim proizvajalcem – izvoznikom, za katerega veljajo izravnalni ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom.

(11)

Preiskava je potrdila, da vlagatelj ni izvažal zadevnega izdelka v obdobju prvotne preiskave, t. j. od 1. aprila 1997 do 31. marca 1998.

(12)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj realiziral samo eno prodajo v Skupnost, kar se je v resnici zgodilo avgusta 2001, t. j. po obdobju prvotne preiskave, vendar veliko pred obdobjem preiskave za revizijo.

(13)

V odgovoru na vprašalnik je vlagatelj navedel samo eno pogodbo, ki je bila podpisana v obdobju preiskave za revizijo, vendar je preverjanje na kraju samem potrdilo, da prodaja ni bila nikoli realizirana. Zato vlagatelj ni prevzel nobene nepreklicne pogodbene obveznosti za izvoz v Skupnost.

(14)

Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je družba v obdobju preiskave za revizijo realizirala znaten obseg izvozne prodaje v druge države, kar je omogočilo izračun dodeljenih koristi, ki jih je ustvarila subvencionirana izvozna prodaja, ker se takšne koristi dodeljujejo ne glede na namembni kraj te prodaje.

S tem v zvezi se je Komisija odločila, da preveri vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za namene preiskave pospešene revizije, da bi izračunala višino subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, z dodelitvijo tega zneska za celotni zadevni prihodek od izvoza vlagatelja v obdobju preiskave za revizijo.

(15)

Na podlagi informacij, pridobljenih iz odgovora vlagatelja na vprašalnik Komisije, so bile preiskane naslednje sheme:

(16)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj koristil ugodnosti iz te sheme v obdobju preiskave za revizijo. DEPB je uporabil na poizvozni osnovi. Podroben opis sheme je v odstavku 4.3 Izvozne in uvozne politike (Obvestilo št. 1/2002-07 z dne 31. marca 2002 Ministrstva za gospodarstvo in industrijo indijske vlade).

V okviru te sheme lahko vsak upravičeni izvoznik zaprosi za posojila, ki se izračunajo kot odstotek vrednosti izvoženih končnih izdelkov. Indijske oblasti so takšne DEPB stopnje na podlagi standardnih input/output normativov (SION) določile za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Potrdilo o višini odobrenega posojila se izda avtomatično.

Shema DEPB na poizvozni osnovi za uporabo takšnih posojil dovoljuje nadomestitev carin za vsak naslednji uvoz (npr. surovin ali industrijskega blaga), razen za blago, za katerega veljajo uvozne omejitve ali prepovedi. Tako uvoženo blago se lahko proda na notranjem trgu (predmet davka na promet) ali se uporabi kako drugače.

Posojila DEPB so prosto prenosljiva. Dovoljenje DEPB velja 12 mesecev od datuma izdaje.

(17)

Značilnosti DEPB se od prvotne preiskave niso spremenile. Shema predstavlja subvencijo, v zakonodaji pogojeno z izvozno dejavnostjo, in jo je mogoče pridobiti le z izvažanjem, in zato je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da se v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe šteje za specifično in se proti njej lahko uvede izravnalni ukrep.

(18)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj vsa posojila DEPB prenesel na svojo povezano družbo Viraj Alloys Ltd. Enake prakse so se držale tudi druge tri povezane indijske družbe vlagatelja, t. j. Viraj Forgings Ltd, Viraj Impoexpo Ltd in Viraj Profiles Ltd. Preiskava je potrdila, da je Viraj Alloys Ltd dobavitelj surovin za vse prej omenjene družbe in je uporabil njihova prenesena posojila DEPB za dajatev prosti uvoz.

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je izvoz zadevnega izdelka potekal prek več povezanih družb. Ob upoštevanju dejstva, da imajo lastniki vlagatelja nadzor nad vsemi temi povezanimi družbami prek razširjenega sistema lastništva delnic in da povezane družbe sodelujejo pri nekaterih vidikih proizvodnje in distribucije zadevnega izdelka, se je zdelo ustrezno vse te družbe obravnavati kot enega samega prejemnika ugodnosti.

Zato je višina subvencije po shemi DEPB temeljila na znesku vseh posojil, odobrenih v dovoljenjih za vlagatelja kot tudi za njegove povezane družbe. Glede na to, da subvencija ni bila odobrena s sklicem na izvožene količine, je bila višina subvencije dodeljena za celotni prihodek od izvoza vlagatelja in njegovih povezanih družb v skladu z določbami člena 7(2) osnovne uredbe.

Končno je bilo ugotovljeno, da je imela družba VSL Wires Limited korist od te sheme v obdobju preiskave za revizijo in je pridobila subvencije v višini 12,7 %.

(19)

Ugotovljeno je bilo, da je vlagatelj imel koristi po tej shemi in zlasti po oddelku 80HHC indijskega Zakona o davku na dohodek.

Indijski Zakon o davku na dohodek iz leta 1961 določa osnovo za oprostitve, ki jih družbe lahko zahtevajo ob pobiranju davkov. Med oprostitvami, ki jih družbe lahko zahtevajo, so tiste iz oddelkov 10A (uporabljajo se za družbe, ki so v conah proste trgovine), 10B (uporabljajo se za družbe, ki so izvozno naravnane enote) in 80HHC (uporabljajo se za družbe, ki izvažajo blago) Zakona. Da bi imela družba korist od ITES, mora podati ustrezno zahtevo, ko vlaga napoved za odmero davka davčnim organom. Davčno leto traja od 1. aprila do 31. marca in napoved za odmero davka je treba vložiti do 30. novembra prihodnjega leta. V tem primeru je obdobje preiskave za revizijo sovpadlo z davčnim in finančnim letom od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003.

(20)

Značilnosti ITES se od prvotne preiskave niso spremenile. Med prvotno preiskavo je bilo ugotovljeno, da je ITES subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, ker IV prenese finančni prispevek na družbo tako, da se odreče vladnemu prihodku v obliki neposrednih davkov na dobiček od izvoza, ki bi ga sicer prejela, če družba ne bi zahtevala oprostitve davka na dohodek. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da se ITES po oddelku 80HHC postopoma odpravlja od finančnega leta 2000–2001 do finančnega leta 2004–2005, ko noben dobiček od izvoza ne bo več oproščen davka na dohodek. V obdobju preiskave za revizijo je bilo le 50 % dobička od izvoza oproščeno davka na dohodek.

(21)

Subvencija je v zakonodaji pogojena z izvozno dejavnostjo v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe, saj izvzema samo dobičke od izvozne prodaje, in se zato šteje za specifično.

(22)

Korist, ki jo je imel vlagatelj, je bila izračunana na podlagi razlike med višino davkov, ki bi jih bilo sicer treba plačati z oprostitvijo ali brez nje v obdobju preiskave za revizijo. Stopnja davka na dohodek, vključno z davkom na dohodek pravnih oseb in dodatnimi dajatvami, ki se je uporabljala v tem obdobju, je znašala 36,75 %. Da bi se ugotovila celotna korist vlagatelja in glede na to, da so tudi tri z vlagateljem povezane družbe v obdobju preiskave za revizijo izvažale zadevne izdelke (glej uvodno izjavo 18 zgoraj), je bila višina subvencije ugotovljena z upoštevanjem oprostitev od davka na dohodek po oddelku 80HHC za vlagatelja, Viraj Forgings Ltd, Viraj Impoexpo Ltd in Viraj Profiles Ltd. Glede na to, da subvencija ni bila odobrena s sklicem na izvožene količine, je bila višina subvencije dodeljena za celotni prihodek od izvoza vlagatelja in njegovih povezanih družb v skladu z določbami člena 7(2) osnovne uredbe. Na tej osnovi je bilo ugotovljeno, da je VSL Wires Limited po tej shemi prejel subvencije v višini 1,4 %.

(23)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni uporabil sheme EPCGS.

(24)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni bil v EPZ in EOU, zato te sheme ni uporabil.

(25)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni uporabil novih subvencijskih shem, ki so bile uvedene po koncu prvotnega obdobja preiskave, niti ni po tem času prejel ad hoc subvencij.

(26)

Ob upoštevanju zgornjih dokončnih ugotovitev, povezanih s posameznimi zgoraj opisanimi shemami, je višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, za vlagatelja naslednja:

(27)

Na podlagi rezultatov preiskave se zagovarja stališče, da mora za uvoz žice iz nerjavnega jekla premera 1 mm ali več v Skupnost, ki jo je proizvedel in izvozil VSL Wires Limited, veljati raven izravnalne dajatve v višini posameznih subvencij, ugotovljenih za to družbo v obdobju preiskave za revizijo.

(28)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1599/1999 ustrezno spremeniti.

(29)

Komisija je vlagatelja in IV obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala predlagati spremembe Uredbe (ES) št. 1599/1999. Hkrati jima je dala tudi razumen rok, v katerem sta lahko predložila svoje pripombe.

(30)

V odgovor na obvestilo o ukrepih je vlagatelj trdil, da je DEPB na poizvozni osnovi shema nadomestnega odpusta/povračila, ki jo je Komisija napačno ocenila v smislu obsega subvencije in višine izravnalne koristi. Trdil je, da je Komisija napačno ocenila koristi po tej shemi, ker je mogoče za subvencijo šteti le povračilo presežne dajatve, in da Komisija ni preiskovala praktičnega delovanja sistema.

Komisija je ponovno sklenila (glej na primer Uredbo Sveta (ES) št. 1338/2002 (4) in zlasti uvodne izjave 14 do 20), da DEPB na poizvozni osnovi ni shema povračila ali nadomestnega povračila, ker ni v skladu z nobeno od določb prilog I do III osnovne uredbe v povezavi z njenim členom 2(1)(ii). Shema ne predpisuje obveznosti, da se sme uvažati samo blago, ki se porabi pri proizvodnji izvoženega blaga (Priloga II k osnovni uredbi), kar bi zagotovilo, da bi bile zahteve Priloge I(i) izpolnjene. Poleg tega ni nobenega sistema, s katerim bi bilo mogoče preveriti, ali se uvoženo blago dejansko porabi v proizvodnem procesu. Prav tako ta shema ni shema nadomestnega povračila, saj se za uvoženo blago ne zahteva, da je enake kakovosti in enakih lastnosti kakor doma nabavljeni vložki, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji izvoženega blaga (Priloga III osnovne uredbe). In končno, proizvajalci – izvozniki so upravičeni do koristi v okviru DEPB ne glede na to, ali vložke sploh uvažajo.

V vlagateljevem primeru je preiskava potrdila, da je surovine dajatev prosto uvozila ena od njegovih povezanih družb z uporabo prenesenih posojil DEPB vseh povezanih družb, ki so se pridobila od izvoza različnih izdelkov. Kljub temu ni bilo mogoče ugotoviti povezave med posojili vsake družbe in dejansko uvoženim blagom iz ene same povezane družbe, ki je bila zadolžena za uvoz surovin. Poleg tega IV ni imela nobenega sistema, s katerim bi lahko preverila, katero uvoženo blago je bilo dejansko uporabljeno za kateri izdelek in katera družba ga je uporabila. Ker torej ne velja zgornja izjema od opredelitve subvencije, je izravnalna korist višina skupnega posojila po tej shemi. Iz teh razlogov zahtevka ni mogoče sprejeti.

Vlagatelj je tudi trdil, da "službe Komisije niso odpisale uvoznih dajatev od stroškov, zaradi česar so izračuni subvencije nepravilni in pretirani". V tem smislu je treba omeniti, da se je od vlagatelja vnaprej in na podlagi položaja, opisanega v uvodni izjavi 18 zgoraj, zahtevalo, da predloži posojila iz DEPB na poizvozni osnovi za svoj celotni izvoz, realiziran v obdobju preiskave za revizijo. Prav tako se je vlagatelja zaprosilo, da predloži te informacije za celoten izvoz, ki so ga realizirale njegove povezane družbe v enakem obdobju, skupaj s podrobnostmi o morebitnih pristojbinah za vloge ali drugih stroških, ki so nastali ob pridobivanju posojil. Toda vlagatelj ni navedel nobenih takih podrobnosti in ni mogel zagotoviti takšnih informacij med preverjanjem na kraju samem. Zato zaradi pomanjkanja slehernih ustreznih informacij višine subvencije, kakor je bila ugotovljena v uvodni izjavi 18 zgoraj, ni mogoče prilagoditi za znesek takšnih stroškov.

(31)

Ta revizija ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti Uredbe (ES) št. 1599/1999 na podlagi člena 18(1) osnovne uredbe –