20.5.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 183/61

(1)

21. avgusta 2003, je Komisija z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (3), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Skupnost.

(2)

Začetek postopka je posledica pritožbe, ki jo je julija 2003 v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji del, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Skupnosti, vložilo Evropsko združenje za ogljik in grafit (ECGA). Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu tega proizvoda in o posledični materialni škodi, kar je zadostovalo za upravičenost začetka protidampinškega postopka.

(3)

Začetek vzporednega protisubvencijskega postopka glede uvoza istega proizvoda s poreklom iz Indije v Skupnost je bil napovedan z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4) isti dan

(4)

Komisija je pritožniku in drugim znanim proizvajalcem, proizvajalcem izvoznikom, uvoznikom, uporabnikom in dobaviteljem iz Skupnosti kot tudi predstavnikom iz Indije uradno svetovala, naj sodelujejo v začetem postopku. Neposredno vpletene stranke so dobile priložnost, da pisno predstavijo svoje vidike in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka.

(5)

Dva proizvajalca izvoznika v Indiji in indijska vlada ter proizvajalci Skupnosti, uporabniki in uvozniki/trgovci so pisno predstavili svoje vidike. Vse stranke, ki so za to zaprosile v navedenem roku, ter podale razloge, zakaj bi jih bilo treba zaslišati, so dobile priložnost za zaslišanje.

(6)

Ob upoštevanju številnih nepovezanih uvoznikov v Skupnosti se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe preveri, ali se lahko uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje resnično potrebno, in če je, izbrala vzorec, so vse znane nepovezane uvoznike v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe prosili, da se v dveh tednih seznanijo z začetkom postopka ter Komisiji posredujejo podatke za obdobje med 1. aprilom 2002 in 31. marcem 2003, ki jih zahteva v obvestilu o začetku postopka. Samo dva nepovezana uvoznika sta privolila v to, da se ju vključi v vzorec ter v roku posredovala zahtevane osnovne podatke. Zaradi tega se vzorčenje v tem postopku ni zdelo potrebno.

(7)

Komisija je vprašalnike poslala vsem znanim zadevnim strankam, dvema zgoraj navedenima nepovezanima uvoznikoma in vsem drugim podjetjem, ki so se odzvala v predvidenih rokih, določenih v obvestilu o začetku postopka.

(8)

Odgovore je prejela od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov, dveh pritožnikov proizvajalcev iz Skupnosti, osmih podjetij uporabnikov in dveh ygoraj omenjenih nepovezanih uvoznikov. Poleg tega je eno podjetje uporabnik v pisni obliki podalo podatke o količini, dve združenji uporabnikov pa sta Komisiji predložili pisni stališči.

(9)

Komisija je poiskala in preverila vse podatke, za katere je menila, da so potrebni za začasno določitev dampinga, katerega posledica sta škoda in interes v Skupnosti. Preverjanja so se izvedla v prostorih naslednjih podjetij:

(10)

Preiskava dampinga in škode je pokrila obdobje med 1. aprilom 2002 in 31. marcem 2003„obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je pokrila obdobje od leta 1999 do konca OO („obravnavano obdobje“).

(11)

Zadevni proizvod so grafitne elektrode in/ali elektrodni nastavki, ki se jih uporablja za tovrstne elektrode, ne glede na to, ali se dobavljajo skupaj ali ločeno. Grafitna elektroda je keramično izdolben ali iztisnjen grafitni steber. Na obeh koncih tega stebra so strojno obdelani navojni zašiljeni „tulci z navoji“ tako da se lahko spojita dve ali več elektrod, ki nato tvorijo steber. Vezni del, ki je prav tako narejen iz grafita, se uporablja za spojitev obeh tulcev elektrod. Ta del se imenuje „nipple“, ali elektrodni nastavek. Tako grafitna elektroda kot elektrodni nastavek se ponavadi dobavita vnaprej sestavljena kot „sistem grafitne elektrode“.

(12)

Grafitne elektrode in elektrodni nastavki, ki se uporabljajo za tovrstne elektrode, se izdelujejo iz naftnega koksa, stranskega produkta naftne industrije, in premogove katranske smole. Proizvodni proces poteka v šestih korakih: oblikovanje, žarjenje, impregnacija, ponovno žarjenje, grafitizacija in strojna obdelava. Med grafitizacijo se proizvod segreje na več kot 3 000 °C y se transforma físicamente en grafito, forma cristalina del carbono: un material único de baja conductividad eléctrica pero de alta conductividad térmica, de gran resistencia y rendimiento a temperaturas elevadas, in se fizično spremeni v grafit, kristalno obliko ogljika, edinstven material z nizko električno a visoko toplotno prevodnostjo ter veliko trdnostjo in odličnim delovanjem pri visokih temperaturah, zaradi česar je primeren za uporabo v elektroobločnih pečeh. Čas obdelave za sisteme grafitnih elektrod je približno dva meseca. Za sisteme grafitnih elektrod ni nobenih nadomestnih proizvodov.

(13)

Sisteme grafitnih elektrod uporabljajo proizvajalci jekla v elektroobločnih pečeh, ki jim pravijo tudi „mini mills“, kot prevodnike električnega toka pri proizvodnji jekla iz recikliranega jeklenega odpadka. Grafitne elektrode in elektrodni nastavki, uporabljeni za tovrstne elektrode, ki jih pokriva ta preiskava, so samo tiste, katerih specifična gostota je 1,65 g/cm3 ali več, električni upor pa 6,0 μΩ.m. ali manj. Sistemi grafitnih elektrod, ki ustrezajo tem tehničnim parametrom lahko omogočajo prenos velikih električnih napetosti.

(14)

En indijski izvoznik je izjavil, da v nekaterih primerih pri proizvodnji zadevnega proizvoda ni uporabil „prvovrstnega igelnega koksa“, naftnega koksa najboljše kakovosti, ki naj bi po mnenju tega podjetja za pritožnike bil nujen za izdelovanje proizvoda v okviru specifikacij, navedenih v uvodnih izjavah od 0 do (13). Ta izvoznik je zato zahteval, da je treba grafitne elektrode in elektrodne nastavke, ki se uporabljajo za tovrstne elektrode in se ne izdelujejo iz „prvovrstnega igelnega koksa“, izločiti iz preiskave. Za izdelavo sistemov grafitnih elektrod se res lahko uporablja naftni koks različnih kakovosti. Toda proizvod opredeljujejo osnovne fizične in tehnične lastnosti končnega proizvoda in njegove končne uporabe, ne glede na uporabljene surovine, ki določajo proizvod. Če imajo grafitne elektrode in elektrodne nastavke, ki se jih uporablja za tovrstne elektrode, s poreklom iz Indije, in uvožene v Skupnost iste osnovne fizične in tehnične lastnosti, kot so določene v opisu proizvoda, se štejejo kot zadevni proizvod. Zato je bila zahteva zavrnjena.

(15)

Proizvod, ki se ga v Skupnost izvaža iz Indije, proizvod, ki se ga proizvaja in prodaja v Indiji, kot tudi tisti, ki ga proizvajalci Skupnosti proizvajajo in prodajajo v Skupnosti, imajo iste osnovne fizične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo na enak način, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za enake proizvode.

(16)

Za določanje normalne vrednosti je Komisija najprej za vsakega proizvajalca izvoznika določila, ali je skupna domača prodaja enakega proizvoda reprezentativna v primerjavi s skupno izvozno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja štela za reprezentativno, ko je celotni obseg domače prodaje za vsakega proizvajalca izvoznika predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje v Skupnost.

(17)

Komisija je posledično opredelila tipe grafitnih elektrod, identičnih ali neposredno primerljivih s tipi, prodanimi za izvoz v Skupnost, ki jih podjetja z reprezentativno domačo prodajo prodajo doma. Pri opredeljevanju tipov grafitnih elektrod so bili upoštevani naslednji elementi i) ali so bili prodani z elektrodnim nastavkom ali brez, ii) premer in iii) dolžina. Tipi ločeno prodanih elektrodnih nastavkov so bili opredeljeni glede na premer in dolžino.

(18)

Nato se je preverilo, ali je domača prodaja vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika reprezentativna za vsak tip proizvoda, t.j. ali je domača prodaja vsakega proizvoda predstavljala najmanj 5 % obsega prodaje za enak tip proizvoda v Skupnosti. Za te tipe proizvodov se je za vsakega proizvajalca izvoznika ugotavljalo, ali je takšna prodaja potekala po običajnem postopku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(19)

Preiskava o tem, ali se lahko domača prodaja za vsak tip proizvoda, prodanega doma v reprezentativnih količinah upošteva kot izvršena po poičajnem postopku trgovanja, je bila izvedena z določitvijo razmerja rentabilne prodaje neodvisnim strankam za zadevni tip. Za oba proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da je v vseh primerih, kjer je bila domača prodaja določenega tipa proizvoda zadostna, več kot 80 % obsega bilo prodanega z dobičkom na domačem trgu, tehtana povprečna prodajna cena tega tipa pa je presegala tehtan povprečni strošek za enoto. Za te tipe proizvodov je bila normalna vrednost osnovana na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen vse domače prodaje tega tipa proizvoda, izvedene v OP.

(20)

Za ostale tipe proizvoda, kjer domača prodaja ni bila reprezentativna, se je normalna vrednost določila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Normalna vrednost se je določila tako, da se je stroškom izdelave izvoženih proizvodov dodal ustrezen odstotek za prodajo, za splošne in upravne stroške (SG&A) ter za stopnjo dobička na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji med običajnim trgovanjem z enakim proizvodom proizvoda s strani preiskovanih proizvajalcev izvoznikov v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe.

(21)

Preiskava je pokazala, da sta oba sodelujoča indijska proizvajalca izvoznika neposredno prodajala samo nepovezanim strankam v Skupnosti.

(22)

Zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi plačanih ali še plačljivih izvoznih cen.

(23)

Normalna vrednost in izvozne cene so bile primerjane na podlagi franko tovarna cene proizvoda. Da bi zagotovili pravično primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen.

(24)

Kjer je bilo ustrezno in podprto s preverjenimi dokazi, so bili dodani dodatki za razlike v transportnih stroških, čezoceanskem tovoru, stroških zavarovanja, za razlike v ravnanju, v stroških nakladanja in pomožnih stroških, stroških za posojilo, provizijah in popustih.

(25)

Obe podjetji sta zahtevali prilagoditev za povračilo dajatev po členu 2(10)(b) osnovne uredbe na podlagi tega, da so uvozne dajatve domnevno nastale z enakim proizvodom, ko je bil namenjen za porabo v državi izvoznici, vendar so bile povrnjene in neplačane, ko je bil proizvod prodan za izvoz v Skupnost. Podjetje je v ta namen uporabilo DEPB na poizvozni osnovi. V tem pogledu je preiskava pokazala, da ni možno vzpostaviti povezave med posojili, ki jih je odobrila IV za proizvajalce izvoznike po shemi DEPB, in med kupljenimi surovinami, saj bi se posojilo lahko uporabilo za plačilo dajatev za katero koli blago, namenjeno izvozu, razen za industrijske proizvode in blago, za katero se uporabljajo uvozne prepovedi in omejitve. Posojila bi se lahko tudi prodala na domačem trgu ali uporabila na kateri koli drugi način, saj saj za njihovo uporabo za uvoz surovin ni veljala nobena omejitev, ki so potrebne za izvozni proizvod. Iz teh razlogov so bile zahteve zavrnjene.

(26)

Obe podjetji sta zahtevali tudi enako prilagoditev po členu 2(10)(k). Prilagoditev ni mogla biti odobrena, ker podjetji nista mogli dokazati, da DEPB na poizvozni osnovi vpliva na primerljivost cen in zlasti, da stranke nenehno plačujejo različne cene na domačem trgu zaradi ugodnosti iz zgoraj omenjene sheme.

(27)

Obe podjetji sta zahtevali prilagoditve za razlike na področju trgovine. Ker sta obe podjetji na domačem trgu proizvode prodajali izključno končnim uporabnikom, medtem ko sta jih v Skupnosti prodajali končnim uporabnikom in trgovcem, sta zahtevali posebno prilagoditev po členu 2(10)(d)(ii) osnovne uredbe. Eno podjetje je zahtevo osnovalo na dejstvu, da so bile prodajne cene v Skupnosti za distributerje nižje od cen za končne uporabnike, kar bi upravičilo zahtevo po posebni prilagoditvi. V tem pogledu podjetje ni moglo pokazati, da se je v odnosih do različnih kategorij strank ravnalo na različne načine. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da cene, zaračunane distributerjem, v primerjavi s končnimi uporabniki, niso bile zmeraj nižje. Zato prilagoditev ni bila odobrena.

(28)

Drugo podjetje je dokazovalo, da je pribitek s strani distributerjev, ko so ponovno prodajali zadevni proizvod konlnim uporabnikom na trgu Skupnosti, upravičevalo stopnjo tržne prilagoditve. V tem pogledu je treba vedeti, da je bila izvozna cena, kot je opisana v uvodnih izjavah 0 in (21) zgoraj, določena na podlagi dejansko plačanih ali še plačljivih izvoznih cen. Domnevne ponovne prodajne cene distributerjev v Skupnosti so se torej štele za nepomembne. Iz tega razloga je bila zahteva zavrnjena.

(29)

Po členu 2(11) osnovne uredbe je bila prilagojena tehtana povprečna normalna vrednost posameznega tipa proizvoda primerjana s prilagojeno tehtano povprečno izvozno ceno vsakega ustreznega tipa zadevnega proizvoda.

(30)

Ta primerjava je pokazala prisotnost dampinga. Začasne dampinške stopnje, izražene v odstotku neplačanih cen CIF na meji Skupnosti, so naslednje:

(31)

Ker je bila stopnja sodelovanja visoka (100 % izvoza zadevnega proizvoda iz Indije v Skupnost) je preostala začasna dampinška stopnja bila določena kot najvišja dampinška stopnja v sodelujočem podjetju, t.j. stopnja, določeno za Graphite India Limited, ki znaša 34,3 %.

(32)

V Skupnosti enak proizvod proizvajajo SGL AG („SGL“) in več drugih hčerinskih podjetij UCAR SA („UCAR“),to so UCAR SNC, UCAR Electrodos Ibérica SL in Graftech SpA, v imenu katerih je bila vložena pritožba. Proizvodni obrati podjetij SGL in UCAR so v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji.

(33)

Poleg teh dveh proizvajalcev Skupnosti pritožnikov, SGL in UCAR, sta enake proizvode v Skupnosti v obdobju od 1999 do OP proizvajala še dva druga proizvajalca. Eden od teh dveh proizvajalcev je postal plačilno nesposoben in je moral zaprositi za sodno varstvo po nemškem zakonu o stečajnem postopku. To podjetje je prenehalo izdelovati enake proizvode z novembrom 2002. Ti dve podjetji sta izrazili podporo pritožbi, vendar sta zavrnili povabilo Komisije, da aktivno sodelujeta v preiskavi. Ugotavlja se, da vsi štirje zgoraj omenjeni proizvajalci sestavljajo proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(34)

Dva proizvajalca Skupnosti pritožnika sta ustrezno odgovorila na vprašalnik in polno sodelovala v preiskavi. V OP sta predstavljala več kot 80 % proizvodnje Skupnosti.

(35)

Meni se, da sestavljata gospodarsko panogo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, in bosta v nadaljnjem besedilu imenovana kot „gospodarska panoga Skupnosti“.

(36)

Ker v Indiji obstajata le dva proizvajalca izvoznika zadevnega proizvoda in ker ima gospodarska panoga Skupnosti prav tako samo dva proizvajalca, je bilo podatke za uvoz zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije v Skupnost in podatke za gospodarsko panog Skupnosti treba izraziti z indeksom, da se ohrani zaupnost po členu 19 osnovne uredbe.

(37)

Poraba Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti, na podlagi obsega prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti, ocenjenega na osnovi razpoložljivih dokazov, na podlagi obsega prodaje dveh sodelujočih indijskih proizvajalcev izvoznikov na trgu Skupnosti, na podlagi obsega prodaje, uvožene iz Poljske, ustvarjene na podlagi sodelovanja s SGL, ter na podlagi po potrebi ustrezno prilagojenih podatkov Eurostata za ostali uvoz v Skupnost.

(38)

Na tej podlagi se je med letom 1999 in OP poraba zadevnega proizvoda v Skupnosti zvišala za 9 %. Natančneje, narasla je za 14 % med letoma 1999 in 2000, upadla za 7 odstotnih točk v letu 2001 in še za 1 odstotno točko v 2002, preden je narasla za 3 odstotne točke v OP. Ker se zadevni proizvod prvenstveno uporablja v elektro-jeklarski industriji, je treba pri razvoju porabe upoštevati gospodarska gibanja tega posebnega sektorja, ki je doživel hiter porast v letu 2000 in recesijo od leta 2001 dalje.

(39)

Obseg uvoza zadevnega proizvoda iz Indije v Skupnost je narasel za 76 % med letom 1999 in OP. Natančneje, uvoz iz Italije se je povečal za 45 % med letoma 1999 in 2000, za nadaljnjih 31 odstotnih točk v letu 2001 in ostal skoraj nespremenjen na tej ravni v letu 2002 in OP.

(40)

Tržni delež uvoznikov iz zadevnih državah se je povečal za 3,4 odstotne točke (ali 61 %) v zadevnem obdobju in je v OP dosegel raven od 8 do 10 %. Najprej je narasel za 1,5 odstotne točke med letoma 1999 in 2000, za nadaljnji 2 odstotni točki v letu 2001 in ostal skoraj nespremenjen na tej ravni v letu 2002 in OP. Treba je poudariti, da je v obdobju od 1999 do OP porast uvoza in tržnega deleža iz zadevnih držav sovpadel s povečanjem porabe za 9 %.

(41)

Med letom 1999 in OP se je povprečna cena uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije zvišala za 2 % v letu 2002, za nadaljnjih 8 odstotnih točk v letu 2001 ter upadla za 9 odstotnih točk v letu 2002 do ravni, na kateri je ostala nespremenjena v OP. V OP je bila povprečna cena uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije za 1 % višja kot v letu 1999.

(42)

Za primerljive modele zadevnega proizvoda so se povprečne prodajne cene proizvajalcev izvoznikov primerjale s povprečnimi prodajnimi cenami gospodarske panoge Skupnosti. Za ta namen so se cene gospodarske panoge Skupnosti franko tovarna za nepovezane stranke, brez vseh rabatov in davkov, primerjale s cenami CIF na meji Skupnosti proizvajalcev izvoznikov iz Indije, ustrezno prilagojenimi za pouvozne stroške. Primerjava je pokazala, da je med OP zadevni proizvod s poreklom iz Indije, prodan v Skupnosti, nelojalno nižal cene gospodarske panoge Skupnosti za 6,5 % do 12,2 %.

(43)

Treba je omeniti, da te stopnje, za katere se nelojalno nižajo cene, ne pokažejo popolnoma učinka dampinškega uvoza na cene gospodarske panoge Skupnosti, saj sta bila zabeležena padec cen in pritiska na cene, kot dokazuje relativno nizka donosnost gospodarske panoge Skupnosti v OP, medtem ko bi lahko pričakovali razmeroma večji dobiček, če dampinga ne bi bilo.

(44)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija preučila vse pomembne gospodarske faktorje in indekse, ki zadevajo položaj gospodarske panoge Skupnosti.

(45)

Za smiselno oceno nekaterih kazalcev škode je bilo treba ustrezno združiti nekatere podatke od UCAR in hčerinskih podjetij v Skupnosti (glej uvodno izjavo (32) zgoraj).

(46)

Komisija je posebno pozornost namenila vsem možnim vplivom na kazalce škode, ki izhajajo iz preteklega protikonkurenčnega obnašanja dveh proizvajalcev Skupnosti pritožnikov. Komisija je ustrezno zagotovila, da so bili začetni točki ocene škode (1999) izločeni vplivi protikonkurenčne prakse (glej uvodne izjave (77), (78), (80) in (81) spodaj). Poleg tega je pri določitvi stroškov in donosnosti gospodarske panoge Skupnosti Komisija izrecno zahtevala in preverila, da so neposredni stroški plačil ali kateri koli posredni stroški (vključno s finančnimi dajatvami), povezani s kaznimi, ki so jih naložil organi, pristojni za konkurenco, nedvoumno izvzeti, tako da se dobi predstava o dobičku, donosnosti naložb in finančnem toku brez teh izrednih izdatkov.

(47)

Proizvodnja gospodarske panoge Skupnosti je v letu 2000 narasla za 14 %, upadla za 16 odstotnih točk v letu 2001 ter še za 4 odstotne točke v 2002 in narasla za 5 odstotnih točk v OP. Veliko povečanje, opaženo leta 2000, je nastalo zaradi dobre gospodarske klime, posledica katere je bila rastoča stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v tistem letu.

(48)

Proizvodne zmogljivosti so se v letu 2000 zmanjšale za okrog 2 % in ostale na tej ravni v letu 2001. V letu 2002 in OP je so proizvodne zmogljivosti nadalje upadle za 5 odstotnih točk in 2 odstotni točki. V OP so bile proizvodne zmogljivosti za 9 % nižje kot v letu 1999, predvsem zaradi začasnega zaprtja obrata proizvajalca Skupnosti, ki je trajalo celotno OP.

(49)

Izkoriščenost zmogljivosti je bila 70 % v letu 1999, preden se je zaradi velikega povpraševanja zlasti s strani elektro-jeklarske industrije povečala na 81 % v letu 2000. V letih 2001 in 2002 je spet padla na raven 70 %, preden se je v OP povečala na 76 %.

(50)

Preiskava je pokazala, da je že v sami osnovi več vzrokov za gospodarske probleme, s katerimi se je soočil zgoraj omenjeni začasno zaprti obrat, od katerih sta najbolj opazna dva: (i) visoki proizvodni stroški, povezani s ceno elektrike v posamezni državi, in (ii) konkurenca dampinškega uvoza s poreklom iz Indije. Ker je težko razmejiti med enim in drugim vzrokom, je Komisija pregledala, kakšno bi bilo gibanje zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v letu 2002 in OP, če ta obrat ne bi bil začasno zaprt. Obseg proizvodnje je v simulaciji ostal nespremenjen, saj so drugi proizvodni obrati tega proizvajalca Skupnosti povečali proizvodnjo, da bi zapolnili primanjkljaj. Kot kaže spodnja preglednica, bi, če obrat ne bi bil začasno zaprt, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti gospodarske panoge Skupnosti kot celote dosegle v OP raven, zelo blizu tisti iz 1999.

(51)

Med so zaloge končanih proizvodov predstavljale okrog 3 % skupnega obsega proizvodnje gospodarske panoge Skupnosti. Raven končnih zalog gospodarske panoge Skupnosti se je v zadevnem obdobju v splošnem povečala in je bila za okrog petkrat večja v OP v primerjavi z letom 1999. Toda preiskava je pokazala, da gibanje zalog ni posebno pomemben kazalec gospodarskega položaja gospodarske panoge Skupnosti, saj proizvajalci Skupnosti praviloma proizvajajo po naročilu in so torej zaloge običajno blago, ki čaka, da se razpošlje strankam.

(52)

Prodaja lastne proizvodnje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti, namenjena nepovezanim strankam, je upadla za 1 % med letom 1999 in OP. Natančneje, dvignila se je za 16 % v letu 2000, padla za 17 odstotnih točk v letu 2001 in za nadaljnjih 5 odstotnih točk v letu 2002, preden je spet zrasla za 5 odstotnih točk v OP. Razvoj obsega prodaje natančneje odraža gospodarske trende v elektro-jeklarski industriji, ki je po razcvetu leta 2000 doživela gospodarski padec v letih 2001 in 2002.

(53)

Po manjšem začetnem povečanju za eno odstotno točko v letu 2000 je tržni delež gospodarske panoge Skupnosti znatno padal do leta 2002. Gospodarska panoga Skupnosti je izgubila 6,5 odstotne točke tržnega deleža v letu 2001 in nadaljnje 2,8 odstotne točke v letu 2002, preden si je opomogla za 1,9 odstotne točke med OP. V primerjavi z letom 1999 je bil tržni delež gospodarske panoge Skupnosti med OP nižji za 6,3 odstotne točke ali 9 %, izraženo z indeksom.

(54)

Med letom 1999 in OP, ko je poraba Skupnosti narasla za 9 %, se je obseg prodaje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti zmanjšal za 1 %. Gospodarska panoga Skupnosti je izgubila 6,3 odstotne točke tržnega deleža, kot je prikazano zgoraj, medtem ko je v istem obdobju dampinški uvoz pridobil 3,4 odstotne točke tržnega deleža.

(55)

Raven zaposlenosti v industriji Skupnosti se je zmanjšala za okrog 17 % med letom 1999 in OP. Delovna sila se je zmanjšala za 1 odstotno točko v letu 2000 in za 5 odstotnih točk v letu 2001. V letu 2002 in OP je sledilo zmanjšanje za 9 odstotnih točk oziroma 3 odstotne točke, predvsem zaradi začasnega zaprtja obrata proizvajalca Skupnosti in premestitve dela delovne sile na dobičkonosnejše segmente poslovanja.

(56)

Produktivnost delovne sile v gospodarski panogi Skupnosti, merjena kot proizvodnja na zaposlenega na leto, se je najprej močno povečala za 15 % iz leta 1999 do 2000, padla za 12 odstotnih točk v letu 2001, spet narasla za 5 odstotnih točk v letu 2002 in nadalje za 11 odstotnih točk med OP. Ob koncu zadevnega obdobja je bila produktivnost za 19 % višja od tiste na začetku obdobja, kar kaže na prizadevanja za racionalizacijo v gospodarski panogi Skupnosti, da bi ostala konkurenčna. Za primerjavo, povprečna rast produktivnosti dela v gospodarstvu Skupnosti na splošno (v vseh gospodarskih sektorjih) je bila v istem obdobju le 1,5 % na leto.

(57)

Med 1999 in OP se je povprečna plača zaposlenega zvišala za 13 %. Ta številka je nekaj pod stopnjo rasti povprečnega nominalnega nadomestila na zaposlenega (14 %), ki je bila v gospodarstvu Skupnosti na splošno (vsi sektorji) zabeležena v istem obdobju.

(58)

Cene na enoto za prodajo Skupnosti, zaračunane nepovezanim strankam za lastno proizvodnjo gospodarske panoge Skupnosti, so se znižale za 6 % med letoma 1999 in 2000, zvišale za 9 odstotnih točk v 2001, znižale za 12 odstotnih točk v 2002 ter zvišale za 1 odstotno točko v OP. Skupno je padec cen na enoto znašal 8 % med letom 1999 in OP. Ta relativno neenak razvoj je mogoče razložiti, kot je opisano v andaljevanju.

(59)

Cene se spreminjajo zaradi dvojega: proizvodnih stroškov („PS“) ter ponudbe in povpraševanja na trgu. Medtem ko so prodajne cene na enoto padle za 8 % med letom 1999 in OP, so proizvodni stroški na enoto narasli za 2 %. Ta relativno nepomemben razvoj stroškov skriva skok za 10 odstotnih točk, opažen v letu 2001, ki je nastal zaradi zakasnele posledice zvišanja cen surovin v letu 2000. Za izdelovanje sistemov grafitnih elektrod se v glavnem uporabljata dve surovini, to sta naftni in smolni koks, ki pomenita približno 34 % vseh proizvodnih stroškov. Energija, katere cena je prav tako močno povezana z nihanjem cene nafte, predstavlja nadaljnjih 13 % skupnih proizvodnih stroškov. Ti trije ključni elementi stroškov, katerih cena je neposredno povezana s ceno nafte, pomeni 50 % skupnih proizvodnih stroškov enakega proizvoda. Ker cene gospodarske panoge Skupnosti niso mogle dohajati povečanja proizvodnih stroškov zaradi pritiskov na cene, povezane z dampinškim uvozom, je gospodarska panoga Skupnosti zabeležila padec donosnosti.

(60)

Preiskava je pokazala, da je dampinški uvoz nelojalno nižal povprečne znižane prodajne cene gospodarske panoge Skupnosti za povprečno 6 do 12 % v OP (glej uvodno izjavo 42 zgoraj). Na osnovi primerjave od tipa do tipa je bilo ugotovljeno, da so bile včasih cene, ki so jih ponudili proizvajalci izvozniki, občutno nižje od zgornjega povprečnega nelojalnega nižanja cen gospodarske panoge Skupnosti. Kombinacija nelojalnega nižanja cen na ravni posameznih tipov proizvoda in vse večjega tržnega deleža dampinškega uvoza je prav gotovo vplivala na domače cene gospodarske panoge Skupnosti.

(61)

V zadevnem obdobju se je donosnost prodaje lastne proizvodnje Skupnosti nepovezanim strankam v smislu donosa neto prodaje pred odbitkom davkov zmanjšala za 50 % v letu 2000, nato za 3 odstotne točke v letu 2001, nato še za 18 odstotnih točk v letu 2002 in si končno opomogla za 4 odstotne točke v OP. Med letom 1999 in OP je padec donosnosti znašal do 66 %, t.j. od razpona 12 do 15 % v letu 1999 fo razpona 3 do 6 % v OP.

(62)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih čiste knjigovodske vrednoti naložb, je v splošnem sledil gibanju omenjene donosnosti čez celo zadevno obdobje. V letu 2000 je padel za 34 %, za 23 odstotnih točk v letu 2001 in za 26 odstotnih točk v letu 2002 ter nato še za 8 odstotnih točk v OP. V primerjavi s situacijo v letu 1999 je donosnost naložb padla za okrog 90 % v OP, to je od razpona 45 do 55 % v letu 1999 do razpona 3 do 10 % v OP.

(63)

Komisija je izločila vpliv omenjenega začasnega zaprtja (glej uvodno izjavo (49) zgoraj) na skupno donosnost gospodarske panoge Skupnosti v OP. Ugotovljeno je bilo, da bi bila donosnost gospodarske panoge Skupnosti večja za 0,8 odstotne točke v letu 2002 in za 0,5 odstotne točke v OP, kar ne bi bistveno spremenilo trenda donosnosti od leta 1999.

(64)

Neto denarni tok je operativnih dejavnosti je v letu 2000 upadel za 40 %, spet zrasel za 24 odstotnih točk v letu 2001, spet padel za 12 odstotnih točk v letu 2002 in še nadalje padel za 7 odstotnih točk v OP. Denarni tok je bil 35 % nižji v OP kot na začetku obravnavanega obdobja.

(65)

Oba proizvajalca pritožnika Skupnosti so razni nacionalni in regionalni organi, pristojnni za konkurenco v svetu kaznovali zaradi dogovarjanja glede cen v devetdesetih. Poleg teh kazni sta dva proizvajalca pritožnika Skupnosti imela dodatne stroške, povezane na eni strani s poravnavami skupinskih tožb s strankami in delničarji v ZDA in Kanadi ter na drugi strani s financiranjem teh izrednih stroškov. Zaradi tega je zadolženost obeh skupin dramatično narasla, poslabšale sta se boniteta in možnost povečanja kapitala. Praktična posledica te situacije je, da glede zmožnosti zbiranja kapitala ni možno podati ocene, po obsegu omejene na sektor, ki proizvaja in prodaja enake proizvode, ne da bi se upoštevalo antitrustovsko ozadje. Zgoraj zbrani dokazi o donosnosti, donosnosti naložb in denarnem toku ter spodaj zbrani dokazi v zvezi z naložbami, ki so pomembni za sam obseg enakega proizvoda in iz katerih so bili ustrezno izločeni učinki protikonkurenčnega obnašanja, se lahko upoštevajo kot oteževalni element ob že tako napeti finančni situaciji.

(66)

Letne naložbe gospodarske panoge Skupnosti v zadevni proizvod so padle za okrog 50 % med 1999 in OP. Natančneje v letu 2000 so upadle za 27 %, se popravile za 4 odstotne točke v letu 2001 in padle za nadaljnjih 18 odstotnih točk v 2002 ter še za dodatnih 8 odstotnih točk v OP.

(67)

(Kar se tiče vpliva obsega dejanske stopnje dampinga na gospodarsko panogo Skupnosti, se ta vpliv ob upoštevanju obsega cen in uvoza iz zadevne države ne more šteti za zanemarljiv.

(68)

Zaradi pomanjkanja informacij o obstoju dampinga ali subvencioniranja pred ocenjeno situacijo v sedanjem postopku se to vprašanje šteje za neutemeljeno.

(69)

Med letom 1999 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega proizvoda iz Indije znatno povečal za 76 % in njegov tržni delež na trgu Skupnosti je narasel za 3,4 odstotne točke. Povprečne cene dampinškega uvoza iz Indije so bile ves čas nižje od cen gospodarske panoge Skupnosti v zadevnem obdobju. Poleg tega so v OP cene uvoza iz zadevnih držav nelojalno nižale cene gospodarske panoge Skupnosti. Na podlagi tehtanega povprečja je bilo nelojalno nižanje cen v OP povprečno okrog 6 do 12 %, medtem ko je bilo nelojalno nižanje na podlagi posameznih tipov proizvodov v nekaterih primerih bistveno višje.

(70)

V zadevnem obdobju je bilo ugotovljeno poslabšanje položaja gospodarske panoge Skupnosti. Med letom 1999 in OP so se skoraj vsi kazalci škode razvijali negativno: obseg proizvodnje je padel za 1 %, proizvodne zmogljivosti za 9 %, obseg prodaje v Skupnosti se je zmanjšal za 1 % in gospodarska panoga Skupnosti je izgubila 6, 3 odstotne točke tržnega deleža. Prodajna cena na enoto je padla za 8 %, medtem ko so se proizvodni stroški na enoto povečali za 2 %, donosnost se je zmanjšala za 66 %, donosnost naložb in denarni tok sta prav tako sledila enakemu negativnemu gibanju. Zaposlenost se je zmanjšala za 17 %, naložbe pa za 50 %.

(71)

Nekateri kazalci so pokazali pozitiven razvoj: v zadevnem obdobju so plače narasle za 13 %, kar je lahko posledica normalne stopnje zvišanja, produktivnost pa je narasla za 19 %. Skupaj z že omenjenim zmanjšanjem zaposlenosti pa povečana produktivnost odraža prizadevanje gospodarske panoge Skupnosti, da bi ostala konkurenčna kljub konkurenci dampinškega uvoza iz Indije.

(72)

V luči že navedenega se začasno sklene, da je gospodarska panoga Skupnosti utrpela materialno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(73)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je Komisija preučila, ali je dampinški uvoz povzročil tolikšno škodo proizvajalcem Skupnosti, da se jo lahko opredeli kot materialno. Poleg dampinškega uvoza se je preučilo še druge faktorje, ki bi istočasno lahko povzročili škodo proizvajalcem Skupnosti, in se zagotovilo, da se možna škoda, ki bi jo lahko povzročili ti faktorji, ni pripisala dampinškemu uvozu.

(74)

Do občutnega povečanja obsega dampinškega uvoza za 76 % med letom 1999 in OP ter temu ustreznega deleža na trgu Skupnosti, t.j. za okrog 3,5 odstotnih točk, kot tudi ugotovljenega nelojalnega nižanja (povprečno okrog 6 do 12 % med OP) je prišlo hkrati s poslabšanjem gospodarskih razmer v gospodarski panogi Skupnosti. V istem obdobju je gospodarska panoga Skupnosti utrpela izgubo pri obsegu prodaje (– 1 %), pri tržnih deležih (– 6.3 odstotnih točk) ter poslabšanje donosnosti (– 8.7 odstotnih točk). Takšen razvoj bi bilo treba videti z ozadjem rastočega trga Skupnosti v letih med 1999 in OP. Poleg tega so bile dampinške cene nižje od tistih v gospodarski panogi Skupnosti in so skozi celo obravnavano obdobje pritiskale nanje. Posledični padec cen v gospodarski panogi Skupnosti (za 8 %) v času, ko so se stroški proizvodnje povečali za skoraj 2 %, je sprožil opažen padec donosnosti. Zato se začasno šteje, da je dampinški uvoz občutno negativno vplival na razmere v gospodarski panogi Skupnosti.

(75)

Dve zainteresirani stranki sta trdili, da je bila vsa škoda, ki jo je občutila gospodarska panoga Skupnosti, povezana z recesijo, ki jo je leta 2001 in na začetku leta 2002 doživljal primarni potrošnik enakega proizvoda – jeklarne.

(76)

Recesija v jeklarstvu med 2001-2002 je priznana in resnično potrjena s trendom potrošnje zadevnega proizvoda in enakega proizvoda, ki je dosegla svoj vrh leta 2000, nato pa tako leta 2001 in 2002 padala. Donosnost v gospodarski panogi Skupnosti je od leta 2000 do 2002 vztrajno padala, vendar ta argument ne zdrži v zvezi z letom 2000, ko gospodarska panoga Skupnosti ni mogla imeti koristi od razcveta na trgu jekla, ki ga je tisto leto spremljal velik padec prodajnih cen in donosnosti. Istega leta se je, za primerjavo, obseg uvoza iz Indije bliskovito povečal za 45 % in njihov tržni delež je zrasel za 1,5 odstotne točke. Znano je tudi, da je bila poraba od leta 2000 do OP občutno nad stopnjo iz leta 1999. Tako recesija v jeklarstvu ni povzročila splošnega zmanjšanja povpraševanja po zadevnem proizvodu in podobnem proizvodu, čeprav izjemna stopnja iz leta 2000 v naslednjih letih ni bila dosežena. Zato se začasno sklene, da padec povpraševanja, povezan z zastoji na jeklarskem trgu, ne pojasnjuje dovolj dobro škode, ki jo je občutila gospodarska panoga Skupnosti, in da je samo v omejenem obsegu, če sploh, prispeval k škodi, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti. Učinek posledično ni bil tako velik, da bi spremenil začasno ugotovitev, da obstaja resnična in bistvena vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevne države in materialno škodo, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti.

(77)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da je bila škoda, ki jo je občutila gospodarska panoga Skupnosti, zgolj posledica vrnitve k normalnim konkurenčnim pogojem na trgu sistemov grafitnih elektrod Skupnosti. Bolj natančno povedano, te stranke padec cen in donosnosti v gospodarski panogi Skupnosti od leta 1999 dalje pripisujejo dejstvu, da je bila izhodiščna točka umetno visoka zaradi obstoja kartela.

(78)

V svoji odločbi 2002/271/ES z dne 18. julija 2001 (5), je Komisija ugotovila, da sta dva pritožnika proizvajalca iz Skupnosti skupaj z drugimi proizvajalci med majem 1992 in marcem 1992 tvorila kartel. OP, določen v sedanjem protidampinškem procesu, pokriva obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003, medtem ko obdobje, povezano z oceno škode, pokriva obdobje od 1. januarja 1999 do konca OP. Zato sta tako OP kot obravnavano obdobje bistveno kasnejša, kot je bilo delovanje kartela. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da čeprav obstajajo različni sporazumi in pogodbe, najobsežnejše transakcije navadno pokriva letna pogodba, s katero je določeno število dobav med letom zagotovljeno za določeno ceno. Pogajanja za letne pogodbe so navadno oktobra in novembra v letu pred začetkom veljavnosti pogodbe. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so v obdobju med letoma 1998 in 1999 letne pogodbe pokrivale okrog 40 % transakcij, polletne 35 %, trimesečne pogodbe ali pogodbe za enkratna naročila pa 25 %. Dolgoročne pogodbe (npr. triletne pogodbe) so se že začele uveljavljati, a so bile v letih med 1997 in 1998 redke, če so sploh bile, kar je bilo na trgu z visokimi cenami povsem normalno pričakovati. Zato je bilo ugotovljeno, da so pravzaprav vse fakturirane in plačane transakcije leta 1999 in iz teh izhajajoče cene, preučene v uvodnih izjavah (58) in (59) zgoraj, posledica sporazumov med prodajalci in dobavitelji, sklenjenimi po obdobju, v katerem so bila odkrita dogovarjanja o trgu in enotnih cenah.

(79)

V podporo zgornjemu argumentu so iste zainteresirane stranke pozornost Komisije usmerile v razvoj cen elektrod velikega premera (npr. s premerom večjim od 700 mm), segment, ki ga indijski proizvajalci izvozniki domnevno ne oskrbujejo. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da dva indijska proizvajalca izvoznika v Skupnost nista izvažala tovrstnega proizvoda med OP, čeprav sta razvila tehnološko sposobnost, da izdelujeta tovrstni proizvod. Med preiskavo je bilo ugotovljeno tudi, da so, gledano kot celota, cene v gospodarski panogi Skupnosti za ta proizvod med letom 1999 in OP relativno bolj padle kot pa za enak proizvod. Tovrstni proizvod predstavlja omejeni delež okrog 8 % celotnega obsega prodaje gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti za enak proizvod. Ta del trga ima še dve lastnosti. Prvič, je relativno nov in rastoč, kar pomeni, da je v letih med 1999 in OP postajal vse bolj konkurenčen. Drugič, zanj je značilna prisotnost zelo majhnega števila velikih strank, ki kupujejo elektrode manjšega premera. Kot je logično pričakovati, te stranke, ki so večje kot povprečne, uporabljajo svojo posredno kupno moč za pridobivanje večjih popustov, kot bi jih dobila „normalna“ stranka. Gibanje cen za ta segment se zato izkrivlja zaradi vse večje prevlade zgoraj omenjenih velikih strank. Čeprav indijski proizvajalci med OP tovrstnega proizvoda niso redno izvažali, je bilo med preiskavo ugotovljeno, da so bile indijske ponujene cene za tovrstni proizvod pogajalsko orodje, ki so ga stranke Skupnosti nato uporabile v svojih pogajanjih z gospodarsko panogo Skupnosti.

(80)

Komisija je zahtevala in od gospodarske panoge Skupnosti dobila seznam cen za dolgoročno obdobje (od srede 1980-ih) za reprezentativno prodajo enakega proizvoda na trgu Skupnosti. Ta seznam kaže, da so se cene postopno višale v 1990-ih in dosegle najvišjo točko leta 1998. Med letoma 1998 in 1999je bilo opaziti nenaden 14 % padec cen, kar jasno odraža konec obdobja dogovarjanja o trgu in enotnih cenah.

(81)

Poleg tega argument o povratku k normalnim konkurenčnim pogojem po odpravi kartela ne pojasnjuje izgube tržnega deleža, ki ga je gospodarska panoga Skupnosti občutila od leta 1999 do OP kot diametralno nasprotne povečanemu tržnemu deležu dampinškega uvoza. Iz zgoraj navedenega sledi, da povratek k normalnim konkurenčnim pogojem po odpravi kartela lahko pojasni le omejen del škodljivega trenda, ki ga je izkusila gospodarska panoga Skupnosti, njegov učinek pa posledično ni bil takšen, da bi spremenil začasno ugotovitev, da obstaja resnična in bistvena vzročna povezava med dampinškim uvozom iz zadevne države in materialno škodo, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti.

(82)

V preiskavi ni sodeloval noben drug proizvajalec Skupnosti, ki ni del gospodarske panoge Skupnosti. Povedati pa je treba, da je eden od dveh drugih znanih proizvajalcev Skupnosti postal plačilno nezmožen in z novembrom 2002 ustavil proizvodnjo (glej uvodno izjavo (77) zgoraj). Na podlagi razpoložljivih dokazov se je obseg prodaje ES dveh drugih proizvajalcev povečal z okrog 15 000 ton leta 1999 na 21 000 ton leta 2002, nato pa med OP padel na 19 000 ton. Njun tržni delež se je z 12,5 % leta 1999 povečal na 16,6 % leta 2002, nato pa med OP padel na 14,4 %. Če bi preiskava pokrila leto 2003 v celoti, bi tržni delež edinega preostalega proizvajalca Skupnosti bil 9,7 %. Čeprav je res, da sta dva druga proizvajalca Skupnosti med letom 1999 in IP pridobila 1,9 odstotne točke tržnega deleža, dejstvo, da je en proizvajalec postal plačilno nezmožen, kaže na škodo. Zato se začasno sklene, da je poslovanje drugih proizvajalcev Skupnosti samo prispevalo k škodi, ki jo je v zelo omejenem obsegu, če sploh, utrpela gospodarska panoga Skupnosti, njen učinek pa posledično ni bil takšen, da bi spremenil začasno ugotovitev, da obstaja resnična in bistvena vzročna povezava med dampinškim uvozom iz zadevne države in materialno škodo, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti.

(83)

Glede na razpoložljive podatke se je skupni obseg uvoza enakega proizvoda s poreklom iz drugih držav razen Indije povečal za 20 % s 13 000 ton leta 1999 na 15 000 ton v OP, njegov tržni delež pa se je z 10,7 % leta 1999 povečal na 11,8 % v OP. Tehtane povprečne cene CIF tega uvoza so se med letom 1999 in OP znižale za 8 % z 2 400 EUR/tono leta 1999 na 2 200 EUR/tono v OP. Treba je povedati, da so cene uvoza iz tretjih držav razen Indije celo obravnavano obdobje ostale bistveno višje kot cene uvoza iz zadevne države.

(84)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je samo uvoz s poreklom iz treh držav razen Indije, t.j. Japonske Poljske in ZDA, med OP dosegel več kot 1 % delež na trgu Skupnosti. Ugotovljeno je bilo, (i) da se je tržni delež Japonske z 2,1 % leta 1999 povečal na 2,6 % v OP, (ii) tržni delež Poljske se je s 3,3 % leta 1999 povečal na 4,4 % v OP in (iii) tržni delež ZDA zmanjšal s 5,3 % leta 1999 na 4,7 % v OP. Iz teh podatkov je razvidno, da uvozne CIF cene Japonske in ZDA nelojalno nižajo cene gospodarske panoge Skupnosti, medtem ko so bile cene uvoza s poreklom iz Poljske višje od cen gospodarske panoge Skupnosti. Poleg tega so bile uvozne CIF cene teh treh držav vedno višje od cen zadevne države. Prav tako ni na voljo nobenega dokaza o tem, da je bil ta uvoz opravljen za dampinške cene.

(85)

(Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da sta dva proizvajalca enakega proizvoda na Poljskem hčerinski podjetji enega izmed proizvajalcev pritožnikov Skupnosti. Zato so vsi zgoraj omenjeni obsegi uvoza iz Poljske med OP bili opravljeni v imenu prej omenjenega proizvajalca Skupnosti. Med preiskavo je bilo ugotovljeno tudi, da je približno 40 % obsega uvoza enakega proizvoda iz ZDA opravil drugi proizvajalec pritožnik Skupnosti za končno prodajo v Skupnosti. Nič ni pokazalo na to, da je ustrezna nadaljnja prodaja povzročila škodo drugim proizvajalcem Skupnosti, ali da so te uvozne dejavnosti bile opravljene na račun lastne proizvodnje v Skupnosti. Oba proizvajalca pritožnika Skupnosti sta lastnika svojih obratov za proizvodnjo enakega proizvoda v ostalih tretjih državah, vendar je bilo med preiskavo ugotovljeno, da so ti obsegi uvoza posamično in skupaj zanemarljivi, t.j. nižji od 1 % porabe Skupnosti.

(86)

Dva proizvajalca pritožnika Skupnosti sta veliki podjetji, ki poslujeta na globalni ravni. Njuno področje dejavnosti ni omejeno samo na Skupnost. Poleg tega, da uvažata omejene količine enakega proizvoda za končno prodajo v Skupnosti, ti dve podjetji tudi izvažata precejšnje količine svoje proizvodnje v Skupnosti izven Skupnosti. Razlog za te svetovne pošiljke je vedno večja tendenca k specializaciji različnih zmogljivosti po velikosti in kakovosti enakega proizvoda, zaradi česar se morata oba proizvajalca pritožnika Skupnosti za nekatere dimenzije in kakovosti zateči k uvozu iz proizvodenj izven ES, da dopolnita asortima proizvodov, ponujenih stranki v Skupnosti.

(87)

Iz povprečne cene, majhnega obsega tega uvoza, njegovega tržnega deleža in zgornjih ocen v smislu obsega proizvoda ni bilo mogoče ugotoviti, da so ti uvozi iz tretjih držav, ne glede na to, ali izvirajo iz obratov, ki so v lasti dveh proizvajalcev pritožnikov Skupnosti, prispevali k škodi, ki jo je gospodarska panoga Skupnosti utrpela predvsem v obliki tržnih deležev, obsega prodaje, zaposlovanja, vlaganja, donosnosti, donosnosti naložb in gotovinskega toka.

(88)

Rečeno je bilo tudi, da je ta postopek diskriminatoren, ker je spregledal obstoj uvoza enakega proizvoda s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), kot so domnevno pokazale relativno velike uvožene količine iz LRK, vnesene pod kodo KN 8545 11 00. Najprej je treba poudariti, da koda KN 8545 11 00 ne pokriva samo zadevnega proizvoda in enakega proizvoda, ampak tudi druge proizvode. Zato je neprimerno sklepati zgolj na podlagi zgoraj omenjene kode KN. Posebna pozornost je bila temu vprašanju namenjena med preverjanji v prostorih sodelujočih uporabnikov. Čeprav je več uporabnikov v odgovorih na vprašalnik poročalo o obsegu enakega proizvoda, uvoženega iz LRK, je preverjanje na kraju samem pokazalo, da nobena od kitajskih elektrod ni ustrezala parametrom zadevnega proizvoda. Poleg tega je eno od dveh združenj uporabnikov v svoji pisni izjavi jasno povedalo, da LRK ni mogla proizvajati in izvažati enakega proizvoda v Skupnost v obdobju med letom 1999 in OP. Zato se argument zavrne.

(89)

S tem, ko je pokazala na znaten padec izvoznih cen gospodarske panoge Skupnosti, je ena od zainteresiranih strank trdila, (i) da to kaže na odsotnost vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti na trgu Skupnosti, in (ii) to lahko štejemo za samopovzročeno škodo.

(90)

Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, dva proizvajalca pritožnika Skupnosti poslujeta na globalni ravni. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da gospodarska panoga Skupnosti po obsegu izvozi za okrog 15 % več kot proda v Skupnosti. Z okrog 100 000 ton leta 1999 se je obseg izvozne prodaje gospodarske panoge Skupnosti leta 2000 povečal za 12 %, leta 2001 padel za 20 odstotnih točk, se povečal za 2 odstotni točki leta 2002 in v OP še za 6 odstotnih točk. Med OP je bil obseg izvozne prodaje zelo podoben tistemu iz leta 1999, zato nobene izgube ekonomije obsega ni mogoče pripisati izvozni dejavnosti. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so cene izvozne prodaje med letom 1999 in OP padle za okrog 14 %. Vendar če pri tem ne upoštevamo drugih faktorjev, ki bi lahko odigrali svojo vlogo na ravni trga, to opažanje za sedanji postopek ni pomembno, saj ta ne zadeva svetovnega trga ampak trg Skupnosti. Povedati je treba tudi, da se trend donosnosti, preučen v okviru ocene škode, nanaša zgolj na prodajo proizvodov gospodarske panoge Skupnosti v Skupnosti. Čeprav se je donosnost izvozne prodaje v Skupnosti razvila malce slabše kot prodaja v Skupnosti, se to dejstvo v zvezi s sedanjim postopkom ravno tako šteje za nepomembno. Zato se šteje, da izvozna dejavnost nikakor ni mogla prispevati k škodi, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti.

(91)

Sklep potrjuje, da je materialno škodo v gospodarski panogi Skupnosti, za katero je med letom 1999 in OP v glavnem značilno zmanjšanje tržnega deleža, padec prodajnih cen na enoto (za 8 %), povečanje stroškov proizvodnje na enoto za 2 %, iz tega izhajajoč padec donosnosti, donosnosti naložb in zaposlovanja, povzročil zadevni dampinški uvoz.

(92)

Učinek zmanjšanja povpraševanja, povezanega z recesijo na jeklarskem trgu, povratka k normalnim konkurenčnim pogojem po odpravi kartela, poslovanja drugih proizvajalcev Skupnosti, uvoza iz drugih tretjih držav, izvoza gospodarske panoge Skupnosti je bil ničen ali samo zelo omejen in posledično ne tolikšen, da bi spremenil začasno ugotovitev, da obstaja resnična in bistvena vzročna zveza med dampinškim uvozom iz zadevne države in materialno škodo, ki jo je utrpela gospodarska panoga Skupnosti.

(93)

Zato se začasno sklene, da je dampinški uvoz s poreklom iz Indije povzročil materialno škodo gospodarski panogi Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(94)

Komisija je preučila, če morda poleg sklepov o dampingu, škodi in vzročnosti obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da Skupnosti v tem primeru sprejetje ukrepov ni v interesu. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija preučila možni vpliv ukrepov na vse zadevne stranke.

(95)

Gospodarsko panogo Skupnosti sestavljata dve skupini podjetij, ki skupaj predstavljajo devet proizvodenj, razpršenih po različnih državah Skupnosti, in 1 800 oseb, neposredno povezanih s proizvodnjo, prodajo in upravljanjem z enakim proizvodom.. Po izreku ukrepov je pričakovati, da bosta tako obseg prodaje kot prodajne cene gospodarske panoge Skupnosti na trgu Skupnosti zrasla. Cene gospodarske panoge Skupnosti gotovo ne bodo zrasle do stopnje katere koli izravnalne dajatve, saj bo še vedno konkurenca med proizvajalci Skupnosti, uvozom iz zadevne države po nedampinških cenah in uvozom iz drugih tretjih držav. Pričakovati je tudi, da bo povečanje proizvodnje in obsega prodaje na eni strani ter nadaljnje zmanjševanje stroškov na enoto na drugi strani skupaj z zmernim povišanjem cene gospodarske panoge Skupnosti omogočil, da izboljša svoje finančno stanje.

(96)

Če ne bi bili izrečeni protidampinški ukrepi, bi se lahko negativen trend v gospodarski panogi Skupnosti nadaljeval. Gospodarska panoga Skupnosti bo verjetno še naprej izgubljala tržni delež in se soočala z zmanjševanjem donosnosti. To pa bo po vsej verjetnosti pripeljalo do zmanjšanja proizvodnje in naložb, zaprtja nekaterih proizvodnih obratov in zmanjševanja števila delovnih mest v Skupnosti.

(97)

Če povzamemo, izrek protidampinških ukrepov bo gospodarski panogi Skupnosti omogočil, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(98)

Med OP sta dva sodelujoča uvoznika uvozila okrog 20 % skupnega obsega uvoza ES zadevnega proizvoda iz zadevne države. Zaradi sodelovanja dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov se zdi, da uvozniki/trgovci v Skupnosti (npr. zgornja sodelujoča uvoznika na eni strani ter nesodelujoči uvozniki/trgovci na drugi strani) predstavljajo okrog 40 % skupnega obsega uvoza ES zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije.

(99)

Če bodo izrečeni izravnalni ukrepi, se lahko zgodi, da se bo obseg uvoza iz zadevne države zmanjšal. Izključeno tudi ni, da lahko izrek protidampinških ukrepov povzroči zmerno rast cen zadevnega proizvoda v Skupnosti in tako vpliva na ekonomske razmere uvoznikov/trgovcev. Trgovanje z zadevnim proizvodom s poreklom iz Indije dveh sodelujočih uvoznikov predstavlja okrog 40 % njunega celotnega prometa. V smislu delovne sile to pomeni, da so od 10 zaposlenih štirje neposredno vključeni v trgovanje z zadevnim proizvodom s poreklom iz Indije. Vpliv uvozne cene zadevnega proizvoda na uvoznike bo odvisen tudi od njihove sposobnosti, da jo posredujejo svojim strankam. Nizki delež zadevnega proizvoda v skupnih stroških uporabnikov (glej uvodno izjavo (103)) bi uvoznikom tudi lahko olajšal posredovanje morebitnega zvišanja cen uporabnikom.

(100)

Na tej podlagi se začasno sklene, da izrek protidampinških ukrepov ne bo imel resnega negativnega učinka na položaj uvoznikov v Skupnost.

(101)

Glavna industrija uporabnikov, ki predstavlja okrog 80 % skupne porabe zadevnega proizvoda in enakega proizvoda v ES, je elektro-jeklarska industrija. Med OP je osem sodelujočih končnih uporabnikov porabilo okrog 27 % skupnega obsega uvoza ES zadevnega proizvoda iz zadevne države, ki je bil uvožen neposredno od dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov ali preko uvoznikov/trgovcev. Zaradi sodelovanja dveh indijskih proizvajalcev izvoznikov se zdi, da končni uporabniki v Skupnosti (npr. zgornjih osem sodelujočih uporabnikov na eni strani ter nesodelujoči uporabniki na drugi strani) predstavljajo okrog 56 % skupnega obsega uvoza ES zadevnega proizvoda s poreklom iz Indije. Preostali del (4 %) uvozi gospodarska panoga Skupnosti.

(102)

Sodelujoči uporabniki trdijo, da bi izrek protidampinških ukrepov negativno vplival na njihovo finančno stanje neposredno preko zvišane cene njihove nabave v Indiji ter posredno preko verjetnega zvišanja cene s strani proizvajalcev Skupnosti za delež njihove nabave v Skupnosti.

(103)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da poraba zadevnega proizvoda in enakega proizvoda v povprečju predstavlja 1 % skupnih stroškov proizvodnje sodelujočih uporabnikov. Možen vpliv stroškov na uporabnike je lahko takšen: če bi se izrekli izravnalni ukrepi, bi se stroški proizvodnje uporabnikov povečali za med 0,15 % (na podlagi najslabšega scenarija, po katerem bi se cene za zadevni in enak proizvod zvišale za toliko, kolikor znaša dajatev, ne glede na njihovo poreklo) ter 0,03 % (zvišanje cene vpliva samo na porabo, katere vir je Indija). Ob upoštevanju vseh faktorjev se je ocenilo, da bo dejanski rezultat najverjetneje nekje med obema scenarijema iz naslednjih razlogov. Gospodarska panoga Skupnosti bo morda do neke mere zvišala svoje cene, po drugi strani pa bo morda izkoristila popuščanje pri cenah in tako ponovno pridobila tržni delež tako, da bo nastavila cene, ki bodo konkurenčne indijskim. Obstajajo neizkoriščene kapacitete/zmogljivosti in vrnitev k poštenim in donosnejšim tržnim pogojem bi vsekakor dvignila potencialno dobavo od vseh virov in pospešila nove naložbe. Poleg tega za okrog 15 % porabe EU skrbijo drugi dobavitelji (npr. drugi proizvajalci Skupnosti in uvoz iz tretjih držav razen Indije). Zato je skoraj nemogoče, da bi prišlo do splošnega zvišanja cene. Končno pa bi zgoraj omenjeni zelo omejeni vpliv na stroške proizvodnje uporabnikov ali vsaj del njega lahko prenesli na kupce na koncu prodajne verige, kar bi posledično pomenilo še manjši končni vpliv na dobiček uporabnikov.

(104)

Sodelujoči uporabniki izreku izravnalnih ukrepov ugovarjajo tudi zato, ker menijo, da bi ti ustvarili oviro na konkurenčnem trgu in dejansko pripomogli k ponovni vzpostavitvi kartela, ki ga je leta 2001 ustanovila Komisija.

(105)

Dvema proizvajalcema pritožnikoma Skupnosti, ki sta med majem 1992 in marcem 1998 tvorila kartel, je Komisija leta 2001 naložila globo. Preiskava je potrdila, da sta dva proizvajalca, ki tvorita gospodarsko panogo Skupnosti, prenehala s svojim dogovarjanjem o cenah in trgu, in o tem stranke ne razpravljajo več. Zdaj je treba ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, ki jih je v preteklosti izkrivila nepoštena trgovinska praksa indijskih izvoznikov. Cilj protidampinških ukrepov ni ustaviti uvoza iz zadevne države v Skupnost, ampak odpraviti vpliv izkrivljenih pogojev na trgu, do katerih je prišlo zaradi prisotnosti dampinškega uvoza. Od ponovne vzpostavitve poštenih tržnih pogojev ne bodo imeli koristi samo proizvajalci Skupnosti, ampak tudi drugi viri, kot je na primer nedampinški uvoz. Dejstvo, da je gospodarska panoga Skupnosti med letoma 1992 in 1998 tvorila kartel, ji ne bi smelo onemogočiti pravice, da pridobi pomoč po osnovni uredbi zaradi nepoštene trgovinske prakse.

(106)

Glede na te ugotovitve se začasno lahko sklene, da ni verjetno, da bi izrek protidampinških ukrepov (i) resno vplival na finančno stanje uporabnikov in (ii) imel kakršen koli negativni učinek na celotno stanje konkurenčnosti na trgu Skupnosti

(107)

Pričakovati je, da bodo učinki izreka ukrepov gospodarski panogi Skupnosti omogočili priložnost, da nadoknadi izgubljeni delež pri prodaji in tržni delež ter izboljša svojo donosnost. Po drugi strani pa glede na čedalje slabše stanje v industriji Skupnosti obstaja tveganje, da bodo v odsotnosti ukrepov nekateri proizvajalci Skupnosti morda zaprli svoje proizvodne obrate ter odpustili del svoje delovne sile. Čeprav se bodo nekateri negativni učinki pokazali v obliki zmanjšanja obsega uvoza ter zmernemu zvišanju cen za uvoznike/trgovce in uporabnike, se bo obseg tega morda zmanjšal s prenosom zvišanja na končne stranke. Glede na zgoraj povedano se začasno sklene, da ni nobenega nujnega razloga, da se v tem primeru ne izrečejo ukrepi, in da uporaba ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti.

(108)

Glede sklepov v zvezi z dampingom, škodo, vzročnostjo in interesom Skupnosti bi bilo treba sprejeti začasne ukrepe, da dampinški uvoz v prihodnosti gospodarski panogi Skupnosti ne bi več povzročal škode.

(109)

Stopnja začasnih izravnalnih ukrepov bi morala biti takšna, da bi odpravila škodo, ki jo je gospodarski panogi Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunavanju višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da morajo vsi ukrepi gospodarski panogi Skupnosti dovoljevati, da dobi dobiček pred davkom, kar bi lahko naredila v normalnih konkurenčnih pogojih, t.j. v odsotnosti subvencioniranega uvoza.

(110)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo predhodno ugotovljeno, da se stopnjo dobička 9,4 % od prometa lahko šteje kot primerno stopnjo, ki bi jo gospodarska panoga Skupnosti lahko dosegla v odsotnosti škodljivega dampinga. Proizvajalci pritožniki Skupnosti so predložili podatek, da bi v odsotnosti dampinškega uvoza lahko pričakovali 10 do 15 % stopnjo dobička. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je gospodarska panoga Skupnosti dosegla dobiček, ki je predstavljal 12 do 15 % prihodka v letu 1999 (glej uvodno izjavo (61)zgoraj), ko je bil tržni delež dampinškega uvoza najmanjši. Komisija je preučila, ali lahko tržni pogoji leta 1999 predstavljajo normalne tržne pogoje za zadevni proizvod. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je imel povratek k normalnim konkurenčnim pogojem po obdobju dogovarjanja o enotnih cenah in trgu učinek na cene in da so se cene za ključne surovine med letom 1999 in OP bistveno zvišale. V teh okoliščinah se šteje, da gospodarska panoga Skupnosti med OP ni mogla doseči 12 do 15 % donosnosti. Komisija je nenazadnje pregledala tudi statistiko bilance stanja podjetja po sektorjih, ki so jo zbrale centralne banke Nemčije, Francije, Italije, Japonske in ZDA. Za zbirko podatkov, ki združuje te podatke, skrbi Komisija. Ta pregled je pokazal, da so podjetja, ki pripadajo najbližjemu razpoložljivemu sektorju v zgornjih najbolj industrializiranih državah, v povprečju dosegla dobiček pred izrednimi 9,4 % leta 2002. Upoštevajoč vse razmere in elemente Komisija meni, da je 9,4 % zadosten dobiček, ki ga je gospodarska panoga Skupnosti lahko dosegla v odsotnosti dampinškega uvoza.

(111)

O nujnem zvišanju cen se je nato odločilo na podlagi primerjave, narejene na podlagi posameznih transakcij, tehtanega povprečja uvozne cene, kot je bilo določeno za ceno, ki je nelojalno nižala izračune, z neškodljivo ceno enakega proizvoda, ki ga gospodarska panoga Skupnosti prodaja na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila dobljena s prireditvijo prodajne cene gospodarske panoge Skupnosti, da bi odražala zgoraj omenjeno stopnjo dobička. Vsa odstopanja od te primerjave so bila nato izražena kot odstotek skupne CIF uvozne vrednosti.

(112)

Zgoraj omenjena primerjava cen je pokazala naslednje stopnje škode:

(113)

V skladu z navedenim se šteje, da bi morala začasna izravnalna dajatev biti uvedena na stopnji ugotovljene stopnje dampinga, a ne bi smela biti večja kot stopnja škode, izračunana v skladu s členom 12(1) osnovne uredbe.

(114)

Vzporedno s protisubvencijskim postopkom se uvedejo izravnalne dajatve na grafitne elektrode s poreklom iz Indije v skladu s členom 12(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 (6) (v nadaljnjem besedilu „osnovna protisubvencijska uredba“). Ker v skladu s členom 14(1) osnovne uredbe noben proizvod ne more biti podvržen protidampinški dajatvi in izravnalnim dajatvam obenem, z namenom razpolaganja z eno in isto situacijo zaradi dampinških ali izvoznih subvencij, se smatra, da je treba določiti ali in do katere mere subvencijski znesek in dampinška stopnja izvirata iz iste situacije.

(115)

Subvencijska shema, ki je bila predmet raziskave in se je ugotovilo, da je izravnalna v protisubvencijskem postopku, je sestavljala izvozne subvencije v smislu člena 3(4)(a) osnovne protisubvencijske uredbe. Torej so začasne dampinške stopnje, določene za proizvajalce izvoznike v Indiji, deloma posledica izravnalnih izvoznih subvencij, zato morajo biti začasne protidampinške dajatve nižje od dampinških stopenj in stopnje škode, ugotovljenih v postopku, zmanjšane za znesek začasnih izravnalnih dajatev, ki izravnavajo učinek izvoznih subvencij.

(116)

Zato morajo začasne protidampinške dajatve biti sledeče:

(117)

V interesu dobre uprave bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se predstavile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, v pisni obliki predstavijo svoje vidike in zahtevajo zaslišanje. Povedati bi bilo treba tudi, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in se zaradi kakršne koli dokončne dajatve spremenijo —