EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32004L0010

Direktiva 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi (kodificirana različica)Besedilo velja za EGP.

OJ L 50, 20.2.2004, p. 44–59 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 15 Volume 008 P. 82 - 98
Special edition in Estonian: Chapter 15 Volume 008 P. 82 - 98
Special edition in Latvian: Chapter 15 Volume 008 P. 82 - 98
Special edition in Lithuanian: Chapter 15 Volume 008 P. 82 - 98
Special edition in Hungarian Chapter 15 Volume 008 P. 82 - 98
Special edition in Maltese: Chapter 15 Volume 008 P. 82 - 98
Special edition in Polish: Chapter 15 Volume 008 P. 82 - 98
Special edition in Slovak: Chapter 15 Volume 008 P. 82 - 98
Special edition in Slovene: Chapter 15 Volume 008 P. 82 - 98
Special edition in Bulgarian: Chapter 15 Volume 010 P. 219 - 235
Special edition in Romanian: Chapter 15 Volume 010 P. 219 - 235
Special edition in Croatian: Chapter 15 Volume 007 P. 135 - 150

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 20/04/2009

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2004/10/oj

32004L0010



Uradni list L 050 , 20/02/2004 str. 0044 - 0059


Direktiva 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 11. februarja 2004

o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi (kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [1],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 87/18/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi [3] je bila znatno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti je treba navedeno direktivo kodificirati.

(2) Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi [4] zahteva, da se na kemičnih snoveh izvajajo preskusi, ki omogočajo določitev morebitne nevarnosti za človeka in okolje.

(3) Ko se preskušajo aktivne snovi v pesticidih, morajo biti ti preskusi v skladu z Direktivo 67/548/EGS.

(4) Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini [5] in Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini [6] določata, da se neklinični preskusi farmacevtskih proizvodov izvajajo v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse (DLP), ki veljajo v Skupnosti za kemične snovi in skladnost s katerimi zahteva tudi druga zakonodaja Skupnosti.

(5) Metode, ki se uporabljajo za te preskuse, so določene v Prilogi V k Direktivi 67/548/EGS.

(6) Pri izvajanju preskusov, določenih v Direktivi 67/548/EGS, je treba biti v skladu z načeli DLP, da se zagotovita primerljivost in visoka kakovost rezultatov.

(7) Sredstva, vložena v preskuse, se ne smejo tratiti za njihovo ponavljanje, potrebno zaradi razlik v laboratorijski praksi med posameznimi državami članicami.

(8) Svet Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je 12. maja 1981 sprejel sklep o vzajemnem sprejemanju podatkov za vrednotenje kemičnih proizvodov. Dne 26. julija 1983 je izdal priporočilo o vzajemnem priznavanju skladnosti z DLP. Načela DLP so bila spremenjena s Sklepom Sveta OECD (C(97) 186 (konč.)).

(9) Varstvo živali zahteva, da se število poskusov na živalih omeji. Vzajemno priznavanje rezultatov preskusov, dobljenih z uporabo standardnih in priznanih metod, je osnovni pogoj za zmanjšanje števila poskusov na tem področju.

(10) Treba je uvesti postopek, ki bo omogočil hitro prilagajanje načel DLP.

(11) Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, navedenimi v delu B Priloge II –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Države članice z vsemi potrebnimi ukrepi zagotovijo, da laboratoriji, ki izvajajo preskuse kemičnih proizvodov v skladu z Direktivo 67/548/EGS, upoštevajo načela dobre laboratorijske prakse (DLP), kakor so določena v Prilogi I k tej direktivi.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi, kadar druge določbe Skupnosti predvidevajo uporabo načel DLP za preskuse kemičnih proizvodov za vrednotenje njihove varnosti za človeka in/ali okolje.

Člen 2

Laboratoriji iz člena 1 ob predložitvi rezultatov potrdijo, da so bili preskusi izvedeni v skladu z načeli DLP iz navedenega člena.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za preverjanje skladnosti z načeli DLP. Ti ukrepi vključujejo zlasti inšpekcijske preglede in preglede študij v skladu s priporočili OECD na tem področju.

2. Države članice uradno obvestijo Komisijo o imenu ali imenih organa ali organov, odgovornih za preverjanje skladnosti z načeli DLP iz odstavka 1. Komisija o tem obvesti druge države članice.

Člen 4

Kakršne koli prilagoditve načel DLP, navedenih v členu 1, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 29 Direktive 67/548/EGS.

Člen 5

1. Kadar določbe Skupnosti po začetku veljavnosti te direktive zahtevajo uporabo načel DLP za preskuse kemičnih proizvodov, države članice ne smejo na podlagi načel DLP prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja kemičnih proizvodov na trg, če so načela, ki jih uporabljajo zadevni laboratoriji, v skladu z načeli, navedenimi v členu 1.

2. Če država članica na podlagi podrobnih dokazil ugotovi, da uporaba načel DLP in preverjanje njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi kažeta, da snov, kljub temu da je bila preučena v skladu z zahtevami te direktive, ogroža človeka in okolje, lahko država članica začasno prepove ali postavi posebne pogoje za trženje te snovi na svojem ozemlju. O tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice ter navede razloge za svojo odločitev.

Komisija se v šestih tednih posvetuje z zadevnimi državami članicami, nato da svoje mnenje in takoj sprejme ustrezne ukrepe.

Če Komisija meni, da so potrebne tehnične prilagoditve te direktive, te prilagoditve sprejme bodisi Komisija bodisi Svet v skladu s postopkom iz člena 4. V tem primeru lahko država članica, ki je sprejela zaščitne ukrepe, te ukrepe ohrani do začetka veljavnosti teh prilagoditev.

Člen 6

Direktiva 87/18/EGS se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, navedenih v delu B Priloge II.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 7

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 11. februarja 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

M. McDowell

[1] UL C 85, 8.4.2003, str. 138.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 1. julija 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. januarja 2004.

[3] UL L 15, 17.1.1987, str. 29. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 1999/11/ES (UL L 77, 23.3.1999, str. 8).

[4] UL 196, 16.8.1967, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

[5] UL L 311, 28.11.2001, str. 1.

[6] UL L 311, 28.11.2001, str. 67. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2003/63/ES (UL L 159, 27.6.2003, str. 46).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

NAČELA DOBRE LABORATORIJSKE PRAKSE (DLP) OECD

VSEBINA

ODDELEK I UVOD

Predgovor

1

2

2.1

2.2

2.3

2.4

ODDELEK II NAČELA DOBRE LABORATORIJSKE PRAKSE

1

1.1

1.2

1.3

1.4

2

2.1

2.2

3

3.1

3.2

3.3

3.4

3.5

4

5

5.1

5.2

6

6.1

6.2

7

8

8.1

8.2

8.3

9

9.1

9.2

10

ODDELEK I UVOD

Predgovor

Vlada in industrija sta zaskrbljeni za kakovost nekliničnih zdravstvenih in okoljskih varnostnih študij, na katerih temeljijo ocene nevarnosti. Zato so države članice OECD določile merila za izvajanje teh študij.

Da bi se izognile različnim načinom izvajanja, ki bi lahko ovirali mednarodno trgovino s kemikalijami, so se države članice OECD lotile mednarodnega usklajevanja preskusnih metod in dobre laboratorijske prakse. V letih 1979 in 1980 je mednarodna skupina strokovnjakov, ustanovljena v okviru posebnega programa za nadzor kemikalij, razvila "načela dobre laboratorijske prakse OECD" (DLP) na podlagi splošne poslovodske in znanstvene praske in izkušenj različnih nacionalnih in mednarodnih virov. Ta načela DLP je leta 1981 sprejel Svet OECD, kot Prilogo k Sklepu Sveta o vzajemnem sprejemanju podatkov pri ocenjevanju kemikalij (C(81) 30 (konč.))).

V letih 1995 in 1996 je bila ustanovljena nova skupina strokovnjakov, da bi načela ponovno pregledala in posodobila. Sedanji dokument je rezultat soglasja, ki ga je dosegla ta skupina. Preklicuje in nadomešča izvirna načela, sprejeta leta 1981.

Namen teh načel dobre laboratorijske prakse je spodbujati pridobivanje kakovostnih podatkov iz preskusov. Primerljiva kakovost podatkov iz preskusov je podlaga za vzajemno sprejemanje podatkov med državami. Če se posamezne države lahko zanesejo na podatke iz preskusov, dobljene v drugih državah, podvojeno preskušanje ni potrebno in prihranijo se čas in sredstva. Uporaba teh načel bi morala pomagati pri preprečevanju nastajanja tehničnih ovir v trgovini in dodatno izboljšati varstvo zdravja ljudi in okolja.

1. Področje uporabe

Ta načela dobre laboratorijske prakse bi se morala uporabljati za neklinično varnostno preskušanje preskušancev, ki jih vsebujejo farmacevtski proizvodi, pesticidi, kozmetični proizvodi, veterinarska zdravila ter živilski dodatki, krmni dodatki in industrijske kemikalije. Ti preskušanci so pogosto sintetične kemikalije, lahko pa so naravnega ali biološkega izvora in v nekaterih primerih tudi živi organizmi. Namen preskušanja teh preskušancev je pridobiti podatke o njihovih lastnostih in/ali njihovi varnosti za zdravje ljudi in/ali okolja.

Neklinične zdravstvene in okoljske varnostne študije, na katere se nanašajo načela dobre laboratorijske prakse, vključujejo delo, ki se opravlja v laboratorijih, rastlinjakih in na terenu.

Če nacionalna zakonodaja tega izrecno ne izključuje, se ta načela dobre laboratorijske prakse uporabljajo za vse neklinične zdravstvene in okoljske varnostne študije, predpisane za namene registracije ali izdaje dovoljenj za farmacevtske proizvode, pesticide, živilske in krmne dodatke, kozmetične proizvode, veterinarska zdravila in podobne proizvode ter za pravno ureditev industrijskih kemikalij.

2. Opredelitev izrazov

2.1 Dobra laboratorijska praksa

Dobra laboratorijska praksa (DLP) je sistem kakovosti, ki se nanaša na organizacijske postopke in pogoje, v katerih se neklinične zdravstvene in okoljske varnostne študije načrtujejo, izvajajo, spremljajo, zapisujejo in arhivirajo ter se o njih poroča.

2.2 Izrazi, ki se nanašajo na organizacijo preskuševalnega laboratorija

1. Preskuševalni laboratorij pomeni osebje, prostore in delovno(-e) enoto(-e), potrebne za izvajanje nekliničnih zdravstvenih in okoljskih varnostnih študij. Za študije, ki se izvajajo na več mestih, preskuševalni laboratorij vključuje mesto, na katerem je vodja študije, in vsa posamezna mesta preskušanja, ki se lahko posamično ali skupaj štejejo za preskuševalne laboratorije.

2. Mesto preskušanja pomeni lokacijo(-e), na kateri(-ih) se izvaja(-jo) faza(-e) študije.

3. Vodstvo preskuševalnega laboratorija pomeni osebo (skupino oseb), pooblaščeno in formalno odgovorno za organizacijo in delovanje preskuševalnega laboratorija v skladu s temi načeli dobre laboratorijske prakse.

4. Vodstvo mesta preskušanja (če se imenuje) pomeni osebo (skupino oseb), ki zagotavlja, da se faza(-e) študije, za katero(-e) je odgovorna, izvaja(-jo) v skladu s temi načeli dobre laboratorijske prakse.

5. Naročnik pomeni pravno ali fizično osebo, ki naroči, podpira in/ali predloži neklinično zdravstveno in okoljsko varnostno študijo.

6. Vodja študije pomeni osebo, ki je odgovorna za celotno izvedbo neklinične zdravstvene in okoljske varnostne študije.

7. Vodilni raziskovalec pomeni osebo, ki za študije, ki se izvajajo na več mestih, deluje v imenu vodje študije in ima opredeljene odgovornosti za poverjene faze študije. Odgovornost vodje študije za celotno izvedbo študije se ne more prenesti na vodilnega(-e) raziskovalca(-e); to vključuje odobritev načrta študije in njegovih sprememb, odobritev zaključnega poročila in zagotavljanje upoštevanja vseh načel dobre laboratorijske prakse, ki se lahko uporabijo.

8. Program zagotavljanja kakovosti pomeni opredeljen sistem, vključno z osebjem, ki je neodvisen od izvajanja študije in je namenjen za to, da vodstvu preskuševalnega laboratorija zagotavlja skladnost s temi načeli dobre laboratorijske prakse.

9. Standardni operativni postopki (SOP) pomeni dokumentirane postopke, ki opisujejo, kako se izvajajo preskusi ali dejavnosti, ki navadno niso podrobno določene v načrtih študije ali navodilih za preskušanje.

10. Glavni razpored pomeni zbir informacij za pomoč pri ocenjevanju delovnih obremenitev in za sledenje študij v preskuševalnem laboratoriju.

2.3 Izrazi, ki se nanašajo na neklinično zdravstveno in okoljsko varnostno študijo

1. Neklinična zdravstvena in okoljska varnostna študija, v nadaljevanju "študija", pomeni poskus ali sklop poskusov, v katerih se preskušanec preuči v laboratorijskih pogojih ali v okolju, da se pridobijo podatki o njegovih lastnostih in/ali njegovi varnosti, namenjeni za predložitev ustreznim regulativnim organom.

2. Kratkotrajna študija pomeni študijo, ki se opravi v kratkem času s široko uporabljanimi rutinskimi tehnikami.

3. Načrt študije pomeni dokument, ki opredeljuje cilje in načrt poskusov za izvedbo študije, in vključuje vse spremembe.

4. Sprememba načrta študije pomeni namerno spremembo načrta študije po datumu začetka študije.

5. Odstopanje od načrta študije pomeni nenamerno odstopanje od načrta študije po datumu začetka študije.

6. Preskusni sistem pomeni kakršenkoli biološki, kemijski ali fizikalni sistem ali kombinacijo takih sistemov, ki se uporabi v študiji.

7. Neobdelani podatki pomenijo vse izvirne zapise in dokumentacijo preskusnega laboratorija ali njihove overjene kopije, ki so nastali pri izvirnih opazovanjih in dejavnostih študije. Neobdelani podatki lahko vključujejo na primer tudi fotografije, mikrofilme ali njihove kopije, računalniške podatkovne medije, narekovana opažanja, zapisane podatke avtomatskih inštrumentov ali katerikoli drug medij za shranjevanje podatkov, ki zagotavlja varno hranjenje informacij za obdobje, določeno v oddelku 10.

8. Primerek pomeni vsak material, pridobljen iz preskusnega sistema za preiskavo, analizo ali shranjevanje.

9. Datum začetka poskusov pomeni datum pridobitve prvih specifičnih podatkov za študijo.

10. Datum zaključka poskusov pomeni zadnji datum pridobivanja podatkov za študijo.

11. Datum začetka študije pomeni datum, ko vodja študije podpiše načrt študije.

12. Datum zaključka študije pomeni datum, ko vodja študije podpiše zaključno poročilo.

2.4 Izrazi, ki se nanašajo na preskušanec

1. Preskušanec pomeni predmet, ki se preučuje v študiji.

2. Referenca (primerjalni predmet) pomeni katerikoli predmet, ki se uporablja za primerjavo s preskušancem.

3. Serija pomeni določeno količino ali partijo preskušanca ali reference, ki je bila izdelana med določenim ciklusom proizvodnje tako, da se pričakujejo njene enolične lastnosti, in mora biti označena kot taka.

4. Nosilec pomeni vsako sredstvo, ki se uporabi kot nosilec za mešanje, dispergiranje ali raztapljanje preskušanca ali reference za lažje dajanje/aplikacijo v preskusni sistem.

ODDELEK II NAČELA DOBRE LABORATORIJSKE PRAKSE

1. Organizacija in osebje preskuševalnega laboratorija

1.1 Naloge vodstva preskuševalnega laboratorija

1. Vsako vodstvo preskuševalnega laboratorija mora zagotoviti, da se v njegovem preskuševalnem laboratoriju upoštevajo ta načela dobre laboratorijske prakse.

2. Mora najmanj:

(a) zagotoviti izjavo, v kateri so navedene osebe v preskuševalnem laboratoriju, ki izpolnjujejo naloge vodstva, kakor so opredeljene v teh načelih dobre laboratorijske prakse;

(b) zagotoviti zadostno število usposobljenega osebja, primerne prostore, opremo in material za pravočasno in pravilno izvedbo študije;

(c) zagotoviti vodenje zapisov o usposobljenosti, izpopolnjevanju, izkušnjah in opisu dela in nalog za vsakega posameznega strokovnjaka in tehnika;

(d) zagotoviti, da osebje jasno razume naloge, ki jih mora opravljati, in če je potrebno, zagotoviti izpopolnjevanje za opravljanje teh nalog;

(e) zagotoviti, da se izdelajo in upoštevajo primerni in tehnično ustrezni standardni operativni postopki, ter odobriti vse izvirne in revidirane standardne operativne postopke;

(f) zagotoviti program za zagotavljanje kakovosti z imenovanim osebjem in izvajanje zagotavljanja kakovosti v skladu s temi načeli dobre laboratorijske prakse;

(g) zagotoviti, da pred začetkom vsake študije vodstvo imenuje osebo z ustrezno usposobljenostjo, izpopolnjevanjem in izkušnjami za vodjo študije. Zamenjavo vodje študije je treba opraviti v skladu z uveljavljenimi postopki in jo dokumentirati;

(h) zagotoviti, da se za študije, ki se izvajajo na več mestih, po potrebi imenuje vodilni raziskovalec z ustrezno usposobljenostjo, izpopolnjevanjem in izkušnjami za nadzorovanje poverjenih faz študije. Zamenjavo vodilnega raziskovalca je treba opraviti v skladu z uveljavljenimi postopki in jo dokumentirati;

(i) zagotoviti, da vodja študije dokumentirano odobri načrt študije;

(j) zagotoviti, da vodja študije odobren načrt študije da na voljo osebju za zagotavljanje kakovosti;

(k) zagotoviti vodenje kronološkega zbira vseh standardnih operativnih postopkov;

(l) zagotoviti določitev osebe, odgovorne za vodenje arhiva(-ov);

(m) zagotoviti vodenje glavnega razporeda;

(n) zagotoviti, da dobave preskuševalnemu laboratoriju izpolnjujejo zahteve, primerne za uporabo v študiji;

(o) zagotoviti, da so za študije, ki se izvajajo na več mestih, določene jasne poti komunikacije med vodjo študije, glavnimi raziskovalci, programi zagotavljanja kakovosti in osebjem, ki sodeluje v študiji;

(p) zagotoviti ustrezen opis lastnosti preskušancev in referenc;

(q) določiti postopke, ki zagotavljajo, da so računalniški sistemi primerni za svoj namen uporabe ter da so validirani, se uporabljajo in vzdržujejo v skladu s temi načeli dobre laboratorijske prakse.

3. Kadar se ena ali več faz študije izvaja na mestu preskušanja, vodstvo mesta preskušanja (če je imenovano) opravlja zgoraj navedene naloge razen naslednjih: 1.1.2(g), (i), (j) in (o).

1.2 Naloge vodje študije

1. Vodja študije je edini pristojen za nadzor študije ter je odgovoren za celotno izvedbo študije in njeno zaključno poročilo.

2. Te odgovornosti morajo med drugim vključevati naslednje naloge. Vodja študije mora:

(a) odobriti načrt študije in vse spremembe načrta študije z datiranim podpisom;

(b) zagotoviti, da osebje za zagotavljanje kakovosti pravočasno prejme kopijo načrta študije in vseh sprememb, ter med izvajanjem študije učinkovito komunicirati z osebjem za zagotavljanje kakovosti, glede na potrebe;

(c) zagotoviti, da so načrti študij in spremembe ter standardni operativni postopki na voljo osebju, ki sodeluje v študiji;

(d) zagotoviti, da je v načrtu študije in zaključnem poročilu za študije, ki se izvajajo na več mestih, navedena in opredeljena vloga vsakega vodilnega raziskovalca ter vsakega preskuševalnega laboratorija in mesta preskušanja, vključenega v študijo;

(e) zagotoviti, da se upoštevajo postopki, navedeni v načrtu študije, oceniti in dokumentirati vpliv kakršnih koli odstopanj od načrta študije na kakovost in integriteto študije ter po potrebi izvesti ustrezne korektivne ukrepe; potrditi odstopanja od standardnih operativnih postopkov med izvajanjem študije;

(f) zagotoviti, da so vsi dobljeni neobdelani podatki popolnoma dokumentirani in zapisani;

(g) zagotoviti, da so v študiji uporabljeni računalniški sistemi validirani;

(h) podpisati in datirati zaključno poročilo, da potrdi sprejetje odgovornosti za veljavnost podatkov, ter navesti stopnjo skladnosti študije s temi načeli dobre laboratorijske prakse;

(i) zagotoviti, da se po zaključku študije (vključno s prekinitvijo) arhivirajo načrt študije, zaključno poročilo, neobdelani podatki in spremljajoči material.

1.3 Naloge vodilnega raziskovalca

Vodilni raziskovalec bo zagotovil, da se poverjene faze študije izvajajo v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse, ki se lahko uporabijo.

1.4 Naloge osebja, ki sodeluje v študiji

1. Vse osebje, vključeno v izvajanje študije, mora biti seznanjeno s tistimi deli načel dobre laboratorijske prakse, ki se nanašajo na njihovo sodelovanje v študiji.

2. Osebje, ki sodeluje v študiji, bo imelo dostop do načrta študije in ustreznih standardnih operativnih postopkov, ki se nanašajo na njihovo sodelovanje v študiji. Njihova naloga je, da upoštevajo navodila v teh dokumentih. Kakršno koli odstopanje od teh navodil mora biti dokumentirano in sporočeno neposredno vodji študije in/ali, če je primerno, vodilnemu(-im) raziskovalcu(-cem).

3. Vse osebje, ki sodeluje v študiji, je odgovorno za takojšnje in točno zapisovanje neobdelanih podatkov v skladu s temi načeli dobre laboratorijske prakse ter za kakovost svojih podatkov.

4. Osebje, ki sodeluje v študiji, mora izvajati zdravstvene varnostne ukrepe, da čim bolj zmanjša tveganje zase in zagotovi integriteto študije. Ustrezni osebi mora sporočiti vsako znano zdravstveno ali medicinsko stanje, pomembno za študijo, zato da se lahko izključi iz postopkov, kjer bi to lahko vplivalo na študijo.

2. Program zagotavljanja kakovosti

2.1 Splošno

1. Preskuševalni laboratorij mora imeti dokumentiran program zagotavljanja kakovosti, ki zagotavlja, da so izvedene študije v skladu s temi načeli dobre laboratorijske prakse.

2. Program zagotavljanja kakovosti mora izvajati ena ali več oseb, ki jih imenuje vodstvo in so vodstvu neposredno odgovorne ter so seznanjene s postopki preskušanja.

3. Te osebe ne smejo sodelovati pri izvedbi študije, katere kakovost se zagotavlja.

2.2 Naloge osebja za zagotavljanje kakovosti

Osebje za zagotavljanje kakovosti mora med drugim:

(a) hraniti kopije vseh odobrenih načrtov študije in standardnih operativnih postopkov, ki so v uporabi v preskuševalnem laboratoriju, ter imeti dostop do najnovejše kopije glavnega razporeda;

(b) preveriti, ali načrt študije vsebuje informacije, potrebne za usklajenost s temi načeli dobre laboratorijske prakse. To preverjanje mora biti dokumentirano;

(c) izvajati preglede, da ugotovi, ali se vse študije izvajajo v skladu s temi načeli dobre laboratorijske prakse. Pri pregledih mora tudi ugotoviti, ali so načrti študije in standardni operativni postopki na voljo osebju, ki sodeluje v študiji, in ali se upoštevajo.

Pregledi so lahko treh vrst, kakor je določeno v standardnih operativnih postopkih programa zagotavljanja kakovosti:

- pregledi študij,

- pregledi laboratorijev,

- pregledi procesov.

Treba je hraniti zapise takih pregledov;

(d) pregledati zaključna poročila, da potrdi, da so metode, postopki in opažanja točno in popolno opisani ter da poročani rezultati točno in popolno odražajo neobdelane podatke študij;

(e) takoj pisno poročati o rezultatih vseh pregledov vodstvu in vodji študije ter, kadar je primerno, vodilnim raziskovalcem in zadevnemu vodstvu;

(f) pripraviti in podpisati izjavo, ki se vključi v zaključno poročilo in v kateri so navedeni vrste pregledov in njihovi datumi, vključno s fazami pregledane študije, ter datumi poročanja rezultatov pregledov vodstvu in vodji študije ter vodilnim raziskovalcem, če je primerno. Ta izjava se bo štela tudi kot potrditev, da zaključno poročilo odraža neobdelane podatke.

3. Laboratoriji

3.1 Splošno

1. Preskuševalni laboratorij mora biti primerno velik, primerne konstrukcije in na primerni lokaciji, da izpolni zahteve študije in da so motnje, ki bi lahko vplivale na veljavnost študije, čim manjše.

2. Zasnova preskuševalnega laboratorija mora zagotavljati zadostno ločitev različnih dejavnosti, da se zagotovi pravilna izvedba vsake študije.

3.2 Prostori za preskusne sisteme

1. Preskuševalni laboratorij mora imeti dovolj prostorov ali površin, da sta zagotovljeni izolacija preskusnih sistemov in izolacija posameznih projektov, pri katerih se uporabljajo snovi ali organizmi, za katere se ve ali sumi, da so biološko nevarni.

2. Na voljo morajo biti primerni prostori ali površine za diagnosticiranje, zdravljenje in nadzorovanje bolezni, s čimer se zagotovi, da preskusni sistemi ne propadejo do nedopustne stopnje.

3. Na voljo morajo biti prostori ali površine za shranjevanje zalog in opreme. Skladiščni prostori ali površine morajo biti ločeni od prostorov ali površin, kjer so preskusni sistemi, in morajo nuditi zadostno zaščito pred okužbami, kontaminacijo in/ali propadanjem.

3.3 Prostori za ravnanje s preskušanci in referencami

1. Da se prepreči kontaminacija ali zamenjave, morajo biti prostori ali površine za prejem in shranjevanje preskušancev in referenc ločeni od prostorov za mešanje preskušancev z nosilcem.

2. Skladiščni prostori ali površine za preskušance morajo biti ločeni od prostorov ali površin, kjer so preskusni sistemi. Biti morajo primerni za ohranitev identitete, koncentracije, čistosti in stabilnosti ter zagotovitev varnega shranjevanja nevarnih snovi.

3.4 Prostori za arhiv

Na voljo morajo biti prostori za arhiv za varno shranjevanje in iskanje načrtov študij, neobdelanih podatkov, zaključnih poročil, vzorcev preskušancev in referenc ter preskusnih vzorcev. Zasnova arhiva in pogoji v njem morajo varovati njegovo vsebino pred predčasnim kvarjenjem.

3.5 Odstranjevanje odpadkov

Ravnanje z odpadki in njihovo odstranjevanje morata biti taki, da ne ogrožata integritete študij. To vključuje zagotavljanje primernih prostorov in naprav za njihovo zbiranje, shranjevanje in odstranjevanje ter postopke za dekontaminacijo in prevoz.

4. Naprave, material in reagenti

1. Naprave, vključno z validiranimi računalniškimi sistemi, ki se uporabljajo za pridobivanje, shranjevanje in iskanje podatkov ter za nadzorovanje dejavnikov okolja, pomembnih za študijo, morajo biti primerno postavljene, primerno zasnovane in ustrezno zmogljive.

2. Naprave, ki se uporabljajo v študiji, je treba periodično pregledovati, čistiti, vzdrževati in umerjati v skladu s standardnimi operativnimi postopki. Treba je hraniti zapise o teh dejavnostih. Umerjanje mora biti sledljivo do nacionalnih ali mednarodnih standardov za merjenje, kadar je to primerno.

3. Naprave in materiali, uporabljeni v študiji, ne smejo škodljivo vplivati na preskusne sisteme.

4. Kemikalije, reagenti in raztopine morajo biti označeni s podatki o identiteti (s koncentracijo, če je primerno) in roku uporabe ter posebnimi navodili za shranjevanje. Na voljo morajo biti informacije o viru, datumu priprave in stabilnosti. Rok uporabe se lahko podaljša na podlagi dokumentiranega ovrednotenja ali analize.

5. Preskusni sistemi

5.1 Fizikalni/kemijski

1. Naprave, ki se uporabljajo za pridobivanje fizikalnih/kemijskih podatkov, morajo biti primerno postavljene, primerno zasnovane in ustrezno zmogljive.

2. Zagotovljena mora biti integriteta fizikalnih/kemijskih preskusnih sistemov.

5.2 Biološki

1. Vzpostaviti in vzdrževati je treba prave pogoje za shranjevanje, namestitev in oskrbo bioloških preskusnih sistemov ter ravnanje z njimi, da se zagotovi kakovost podatkov.

2. Na novo prejete živalske in rastlinske preskusne sisteme je treba izolirati, dokler se ne ovrednoti njihovo zdravstveno stanje. Če pride do nenavadne smrtnosti ali obolevnosti, se taka serija ne sme uporabiti v študijah in, kadar je primerno, jo je treba humano uničiti. Ob datumu začetka poskusov študije mora biti preskusni sistem brez kakršnih koli bolezni ali stanj, ki bi lahko vplivali na namen ali izvedbo študije. Preskusne sisteme, ki med študijo zbolijo ali se poškodujejo, je treba izolirati in zdraviti, če je to potrebno za ohranitev integritete študije. Vsako diagnozo in zdravljenje kakršne koli bolezni pred ali med študijo je treba zapisati.

3. Voditi je treba zapise o viru, datumu prihoda in opisu stanja preskusnih sistemov ob prihodu.

4. Biološke preskusne sisteme je treba pred prvim dajanjem/aplikacijo preskušanca ali reference dovolj dolgo aklimatizirati na preskusno okolje.

5. Vse informacije, potrebne za pravilno prepoznavanje preskusnih sistemov, morajo biti na njihovih bivališčih ali posodah. Posamezni preskusni sistemi, ki jih je treba med izvajanjem študije odstraniti iz njihovih bivališč ali posod, morajo imeti primerno identifikacijsko oznako, kadarkoli je mogoče.

6. Med uporabo je treba bivališča ali posode za preskusne sisteme v primernih časovnih presledkih očistiti in razkužiti. Noben material, ki pride v stik s preskusnim sistemom, ne sme vsebovati kontaminant v ravneh, ki bi lahko vplivale na študijo. Steljo za živali je treba menjati v skladu z dobro živinorejsko prakso. Uporabo sredstev za zatiranje škodljivcev je treba dokumentirati.

7. Preskusni sistemi, ki se uporabljajo v študijah na terenu, morajo biti postavljeni tako, da se preprečijo vplivi na študijo od zanašanja škropiva in uporabe pesticidov v preteklosti.

6. Preskušanci in reference

6.1 Prejem, ravnanje, vzorčenje in shranjevanje

1. Voditi je treba zapise o opisu lastnosti preskušancev in referenc, datumu prejema, roku uporabe, prejeti količini in količini, uporabljeni v študiji.

2. Določeni morajo biti postopki za ravnanje, vzorčenje in shranjevanje, da se zagotovi največja možna stopnja homogenosti in stabilnosti ter prepreči kontaminacija ali zamenjava.

3. Na posodah za shranjevanje morajo biti podatki za identifikacijo, rok uporabe in posebna navodila za shranjevanje.

6.2 Opis lastnosti

1. Vsak preskušanec in referenca morata biti ustrezno označena (npr. s šifro, registrsko številko Chemical Abstract Service (številka CAS), imenom, biološkimi parametri).

2. Za vsako študijo morajo biti znani identiteta, vključno s številko serije, čistota, sestava, koncentracije ali druge lastnosti, potrebne za ustrezno opredelitev vsake serije preskušanca ali reference.

3. Kadar preskušanca dobavi naročnik, mora obstajati mehanizem, ki ga skupaj razvijeta naročnik in preskuševalni laboratorij, za preverjanje identitete preskušanca, ki bo obravnavan v študiji.

4. Za vse študije mora biti znana stabilnost preskušanca in reference v pogojih shranjevanja in preskušanja.

5. Če se preskušanec daje ali aplicira v nosilcu, je treba določiti homogenost, koncentracijo in stabilnost preskušanca v tem nosilcu. Za preskušance, uporabljene v študijah na terenu (npr. mešanice v rezervoarju), se lahko določijo z ločenimi laboratorijskimi poskusi.

6. Za vse študije, razen za kratkotrajne, je treba shraniti vzorec iz vsake serije preskušanca za analizo.

7. Standardni operativni postopki

1. Preskuševalni laboratorij mora imeti pisne standardne operativne postopke, ki jih je odobrilo vodstvo preskuševalnega laboratorija ter so namenjeni zagotavljanju kakovosti in integritete podatkov, pridobljenih v tem preskuševalnem laboratoriju. Revizije standardnih operativnih postopkov mora odobriti vodstvo preskuševalnega laboratorija.

2. Vsaka posamezna enota ali območje preskusnega laboratorija mora imeti ves čas na voljo veljavne standardne operativne postopke za dejavnosti, ki tam potekajo. Kot dopolnilo tem standardnim operativnim postopkom se lahko uporabijo objavljeni strokovna literatura, analizne metode, članki in priročniki.

3. Odstopanja od standardnih operativnih postopkov, povezanih s študijo, morajo biti dokumentirana in jih morajo potrditi vodja študije in vodilni raziskovalci, kakor je ustrezno.

4. Standardni operativni postopki morajo biti na voljo vsaj za naslednje vrste dejavnosti preskuševalnega laboratorija. Podrobnosti, navedene pod vsakim naslovom, so ponazoritveni primeri.

1. Preskušanci in reference

Prejem, identifikacija, označevanje, ravnanje, vzorčenje in shranjevanje.

2. Naprave, materiali in reagenti

(a) Naprave:

uporaba, vzdrževanje, čiščenje in umerjanje

(b) Računalniški sistemi:

validacija, uporaba, vzdrževanje, varnost, nadzor sprememb in varnostne kopije

(c) Materiali, reagenti in raztopine:

priprava in označevanje.

3. Vodenje zapisov, poročanje, shranjevanje in iskanje

Določanje šifer študij, zbiranje podatkov, priprava poročil, kartotečni sistemi, ravnanje s podatki, vključno z uporabo računalniških sistemov.

4. Preskusni sistem (kadar je primerno)

(a) Priprava prostora in okoljskih pogojev v prostoru za preskusni sistem.

(b) Postopki za prejem, prenos, pravilno postavitev, opis lastnosti, identifikacijo in oskrbo preskusnega sistema.

(c) Priprava preskusnega sistema, njegovo opazovanje in preiskovanje pred in med študijo ter ob njenem zaključku.

(d) Ravnanje z osebki preskusnega sistema, ki so bili med študijo najdeni umirajoči ali mrtvi.

(e) Zbiranje, identifikacija in ravnanje s preskusnimi vzorci, vključno z obdukcijo in histopatološkimi pregledi.

(f) Lokacija in postavitev preskusnih sistemov na preskusnih parcelah.

5. Postopki zagotavljanja kakovosti

Delovanje osebja za zagotavljanje kakovosti pri načrtovanju, razporejanju, izvajanju, dokumentiranju pregledov in poročanju o njih.

8. Izvedba študije

8.1 Načrt študije

1. Za vsako študijo mora biti pred njenim začetkom pripravljen načrt v pisni obliki. Načrt študije mora vodja študije odobriti z datiranim podpisom in osebje za zagotavljanje kakovosti preveriti glede skladnosti z DLP, kakor je določeno v točki II 2.2(b) tega oddelka. Načrt študije morata odobriti tudi vodstvo preskuševalnega laboratorija in naročnik, če to zahteva nacionalni predpis ali zakonodaja v državi, kjer se študija izvaja.

2. (a) Spremembe načrta študije mora vodja študije utemeljiti in odobriti z datiranim podpisom, hraniti pa se morajo skupaj z načrtom študije.

(b) Odstopanja od načrta študije morajo vodja študije in/ali vodilni raziskovalci takoj opisati, obrazložiti, potrditi in datirati, hraniti pa se morajo skupaj z neobdelanimi podatki študije.

3. Za kratkotrajne študije se lahko uporablja splošni načrt študije s priloženim dopolnilom, specifičnim za študijo.

8.2 Vsebina načrta študije

Načrt študije mora vsebovati vsaj naslednje informacije:

1. Identifikacija študije, preskušanca in reference

(a) opisni naslov

(b) izjava, ki opisuje naravo in namen študije

(c) identifikacija preskušanca s šifro ali imenom (IUPAC, številka CAS, biološki parametri itd.)

(d) referenca, ki bo uporabljena

2. Podatki o naročniku in preskuševalnem laboratoriju

(a) ime in naslov naročnika

(b) ime in naslov vsakega vključenega preskuševalnega laboratorija in mesta preskušanja

(c) ime in naslov vodje študije

(d) imena in naslovi vodilnih raziskovalcev in faze študije, ki jih vodja študije poveri vodilnim raziskovalcem in so ti zanje odgovorni

3. Datumi

(a) datum odobritve načrta študije s podpisom vodje študije; tudi datum odobritve načrta s podpisom vodstva preskuševalnega laboratorija in naročnika, če to zahteva nacionalni predpis ali zakonodaja v državi, kjer se študija izvaja

(b) predvidena datuma začetka in zaključka poskusov

4. Preskusne metode

Navedba smernice za preskušanje OECD ali druge smernice ali metode za preskušanje, predvidene za uporabo.

5. Druge točke (kadar je primerno)

(a) utemeljitev izbire preskusnega sistema

(b) opis lastnosti preskusnega sistema, kot so vrsta, sev, podsev, vir, število, območje telesne teže, spol, starost in druge pomembne informacije

(c) način dajanja in razlog njegove izbire

(d) velikost odmerkov in/ali koncentracije, pogostost in trajanje dajanja/aplikacije

(e) podrobne informacije o načrtu poskusa, skupaj z opisom kronološkega poteka študije, vsemi metodami, materiali ter pogoji, vrsto in pogostostjo analiz, meritev, opazovanj in preiskav, ki bodo izvedene, ter (morebitnimi) statističnimi metodami, ki se uporabijo.

6. Zapisi

Seznam zapisov, ki jih je treba hraniti.

8.3 Izvedba študije

1. Vsaki študiji je treba dodeliti edinstveno identifikacijsko oznako. S to oznako morajo biti označeni vsi elementi, povezani s to študijo. Primerki iz študije morajo biti označeni tako, da se potrdi njihov izvor. Tako označevanje mora omogočiti sledljivost, primerno preskusnemu vzorcu in študiji.

2. Študijo je treba izvesti v skladu z načrtom študije.

3. Vse podatke, dobljene med študijo, mora oseba, ki vnaša podatke, zapisati neposredno, takoj, točno in čitljivo. Ti vnosi podatkov morajo biti podpisani ali parafirani in datirani.

4. Vsako spremembo neobdelanih podatkov je treba vnesti tako, da se ne zabriše predhodni vnos, navesti je treba vzrok spremembe in oseba, ki spremembo vnaša, jo mora datirati in podpisati ali parafirati.

5. Podatke, dobljene pri neposrednem računalniškem vnosu, morajo osebe, odgovorne za neposredno vnašanje podatkov, identificirati ob vnosu. Zasnova računalniškega sistema mora omogočati hranjenje popolnih pregledov sledenja, tako da so vidne vse spremembe podatkov, ne da bi se prvotni podatki zabrisali. Omogočena mora biti povezava vseh sprememb podatkov z osebami, ki so jih naredile, na primer z uporabo (elektronskih) podpisov s časom in datumom. Naveden mora biti razlog za spremembe.

9. Poročanje rezultatov študije

9.1 Splošno

1. Za vsako študijo je treba pripraviti zaključno poročilo. Pri kratkotrajnih študijah se lahko pripravi standardizirano zaključno poročilo s priloženim dopolnilom, specifičnim za študijo.

2. Vodilni raziskovalci ali znanstveniki, ki so sodelovali pri študiji, morajo svoja poročila podpisati in datirati.

3. Zaključno poročilo mora podpisati in datirati vodja študije, da potrdi sprejetje odgovornosti za veljavnost podatkov. Navesti je treba stopnjo skladnosti s temi načeli dobre laboratorijske prakse.

4. Popravki in dodatki zaključnega poročila morajo biti v obliki sprememb. V spremembah mora biti jasno naveden razlog za popravke ali dodatke in mora jih podpisati in datirati vodja študije.

5. Preoblikovanje zaključnega poročila, s katerim se izpolnijo zahteve nacionalnih registracijskih ali regulativnih organov za predložitev, se ne šteje kot popravek, dodatek ali spremembo zaključnega poročila.

9.2 Vsebina zaključnega poročila

Zaključno poročilo mora vsebovati vsaj naslednje informacije:

1. Identifikacija študije, preskušanca in reference

(a) opisni naslov

(b) identifikacija preskušanca s šifro ali imenom (IUPAC, številka CAS, biološki parametri itd.)

(c) identifikacija reference z imenom

(d) opis lastnosti preskušanca, vključno s čistoto, stabilnostjo in homogenostjo

2. Podatki o naročniku in preskuševalnem laboratoriju

(a) ime in naslov naročnika

(b) ime in naslov vsakega vključenega preskuševalnega laboratorija in mesta preskušanja

(c) ime in naslov vodje študije

(d) imena in naslovi vodilnih raziskovalcev in poverjene faze študije, če je ustrezno

(e) imena in naslovi znanstvenikov, ki so prispevali poročila za zaključno poročilo

3. Datumi

Datumi začetka in zaključka poskusov.

4. Izjava

Izjava programa zagotavljanja kakovosti, v kateri so navedeni vrste izvedenih pregledov in njihovi datumi, vključno s pregledanimi fazami, ter datumi poročanja o rezultatih pregledov vodstvu ter vodji študije in vodilnim raziskovalcem, če je primerno. Ta izjava se bo štela tudi kot potrditev, da zaključno poročilo odraža neobdelane podatke.

5. Opis materialov in preskusnih metod

(a) opis uporabljenih metod in materialov

(b) navedba smernice za preskušanje OECD ali druge smernice ali metode za preskušanje

6. Rezultati

(a) povzetek rezultatov

(b) vse informacije in podatki, ki jih zahteva načrt študije

(c) predstavitev rezultatov, vključno z izračuni in določitvijo statistične pomembnosti

(d) ovrednotenje rezultatov in razprava ter, kadar je primerno, zaključki

7. Shranjevanje

Mesto(-a), kjer so shranjeni načrt študije, vzorci preskušancev in referenc, primerki, neobdelani podatki in zaključno poročilo.

10. Shranjevanje in hranjenje zapisov in materialov

10.1 V arhivu je treba za obdobje, ki ga določijo ustrezni organi, hraniti naslednje:

(a) načrt študije, neobdelane podatke, vzorce preskušancev in referenc, primerke ter zaključno poročilo vsake študije;

(b) zapise vseh pregledov programa zagotavljanja kakovosti ter glavne razporede;

(c) zapise o usposobljenosti, izpopolnjevanju, izkušnjah in opisih dela in nalog osebja;

(d) zapise in poročila o vzdrževanju in umerjanju naprav;

(e) dokumentacijo o validaciji računalniških sistemov;

(f) kronološki zbir vseh standardnih operativnih postopkov;

(g) zapise o spremljanju stanja okolja.

Če čas hranjenja ni predpisan, je treba končno odstranitev katerega koli materiala študije dokumentirati. Kadar se vzorci preskušancev in referenc ter preskusni vzorci zaradi kakršnega koli vzroka odstranijo pred iztekom zahtevanega časa hranjenja, mora to biti upravičeno in dokumentirano. Vzorce preskušancev in referenc ter preskusne vzorce je treba hraniti le, dokler kakovost pripravka dopušča vrednotenje.

10.2 Material, hranjen v arhivih, mora biti kartotečno označen, da se olajša urejeno shranjevanje in iskanje.

10.3 Dostop do arhiva sme imeti le osebje, ki ga pooblasti vodstvo. Prenašanje materiala v arhiv in iz njega mora biti ustrezno zapisano.

10.4 Če preskuševalni laboratorij ali pogodbeni arhiv preneha s svojo dejavnostjo in nima pravnega naslednika, je treba arhiv prenesti v arhive naročnika(-ov) študije(-ij).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva in njena sprememba

(Člen 6)

Direktiva Sveta 87/18/EGS | (UL L 15, 17.1.1987, str. 29) |

Direktiva Komisije 1999/11/ES | (UL L 77, 23.3.1999, str. 8) |

DEL B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo

(Člen 6)

Direktiva | Rok za prenos |

87/18/EGS | 30. junij 1988 |

1999/11/ES | 30. september 1999 |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Direktiva 87/18/EGS | Ta direktiva |

Členi 1 do 5 | Členi 1 do 5 |

Člen 6 | — |

— | Člen 6 |

— | Člen 7 |

Člen 7 | Člen 8 |

Priloga | Priloga I |

— | Priloga II |

— | Priloga III |

--------------------------------------------------

Top