4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/55

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2164/98 (2) naložil dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih antibiotikov širokega spektra, in sicer amoksicilin trihidrata, ampicilin trihidrata in cefaleksina, ki niso pripravljeni v odmerjenih dozah ali oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno („zadevni proizvod“), zajeti pod oznakami KN ex 2941 10 10, ex 2941 10 20 in ex 2941 90 00 s poreklom iz Indije. Ukrepi v obliki dajatev po vrednosti se gibljejo med 0 % in 12 % za posameznega izvoznika, s preostalo carinsko stopnjo v višini 14,6 % za nesodelujoče izvoznike.

(2)

Po uvedbi dokončnih ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pospešenega pregleda Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98 v skladu s členom 20 osnovne uredbe indijskega proizvajalca zadevnega proizvoda, Nestor Pharmaceuticals Limited („vlagatelj“). Vlagatelj je trdil, da ni povezan z nobenim drugim izvoznikom zadevnega proizvoda v Indiji. Nadalje je trdil, da v času prvotnega obdobja preiskave ni izvažal zadevnega proizvoda (tj. od 1. julija 1996 do 30. junija 1997), temveč da je zadevni proizvod v Skupnost izvažal kasneje. Na osnovi zgoraj omenjenega vlagatelj prosi, da se v primeru subvencije zanj ugotovi individualna carinska stopnja.

(3)

Komisija je preučila dokaze, ki jih je predložil vlagatelj in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določili člena 20 osnovne uredbe. Po posvetovanju s svetovalnim odborom in možnostjo pripomb zadevne industrije Skupnosti, je Komisija z obvestilom v Uradnem listu Evropske unije  (3) v zvezi z vlagateljem začela pospešen pregled Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98.

(4)

Proizvod, zajet v tem pregledu, je enak zadevnemu proizvodu iz Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98.

(5)

Preiskava subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2003 („revizijsko obdobje preiskave“).

(6)

Komisija je uradno obvestila vlagatelja in indijsko vlado („IV“) o začetku preiskave. Nadalje je dala zainteresiranim strankam priložnost, da pisno sporočijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje. Komisija ni prejela nobenega stališča in nobene zahteve za zaslišanje.

(7)

Komisija je vlagatelju poslala vprašalnik in v zastavljenem roku prejela popoln odgovor. Komisija je pridobila in preverila vse podatke, za katere je menila, da jih potrebuje pri preiskavi, ter opravila preveritveni obisk vlagateljevih prostorov v New Delhiju in Hyderabadu.

(8)

Ker vlagatelj v okviru te preiskave ni vložil zahteve za pregled ugotovitev o škodi, se je revizija omejila na vprašanje subvencioniranja.

(9)

Komisija je proučila iste subvencijske sheme, kot jih je že analizirala v prvotni preiskavi. Proučila je tudi, ali je vlagatelj uporabil tudi kako drugo subvencijsko shemo, ali pa v zvezi z zadevnim proizvodom prejemal ad hoc subvencije.

(10)

Vlagatelj je uspešno dokazal, da ni niti neposredno niti posredno povezan z nobenim od indijskih proizvajalcev – izvoznikov, za katere se uporabljajo veljavni izravnalni ukrepi za zadevni proizvod.

(11)

Preiskava je pokazala, da vlagatelj v času prvotnega obdobja preiskave, tj. od 1. julija 1996 do 30. junija 1997, ni izvažal zadevnega proizvoda, temveč da je začel zadevni proizvod v Skupnost izvažati po tem obdobju.

Nadalje vlagatelj v času prvotne preiskave ni bil individualno preiskan iz drugih razlogov kakor svoje zavrnitve sodelovanja s Komisijo.

Posledično se potrjuje, da je potrebno vlagatelja šteti med nove izvoznike. Zato je Komisija v skladu s členom 20 osnovne uredbe preučila, ali je mogoče za vlagatelja določiti individualno izravnalno carinsko stopnjo.

(12)

Na osnovi informacij iz vlagateljevega odgovora na vprašalnik Komisije in podatkov, zbranih med preiskavo, so bile preiskane naslednje sheme:

(13)

Ugotovljeno je bilo, da je imel vlagatelj ugodnosti iz sheme DEPBS na poizvozni bazi. Natančen opis se nahaja v odstavku 4.3 Izvoznega in uvoznega postopka 2002-2007 („pravilnik EXIM 02-07“) ter v poglavju 4 dodatnega Priročnika o postopkih („HOP“) zvezek I 2002-2007 („HOP I 02-07“) (4). Pravilnik EXIM 02-07 temelji na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in urejanje) 1992 (št. 22 iz leta 1992).

(14)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec-izvoznik ali trgovec-izvoznik. Zaprosi lahko za dobropise DEPBS, ki se izračunajo kot odstotek vrednosti izdelka, izvoženega po tej shemi. Indijski organi so za večino proizvodov, vključno z zadevnim, določili stopnje DEPBS. Stopnje so določili na podlagi standardnih vhodno-izhodnih normativov (SION) ob upoštevanju domnevne uvoženega obsega vhodnih materialov v izvozni proizvod ter učinka carinskih dajatev na domnevni uvoz, ne glede na to, ali so bile uvozne carinske dajatve dejansko plačane.

(15)

Družba je upravičena do ugodnosti iz te sheme, če blago izvaža. V trenutku, ko pride do izvoznega posla, mora izvoznik organom v Indiji predložiti deklaracijo, v kateri je navedeno, da spada izvoz v shemo DEPB. Za izvoz blaga indijski carinski organi izdajo med odpremnim postopkom izvozni odpremni list. Dokument med drugim izkazuje količino dobropisov DEPBS, odobrenih za izvozni posel. V tem trenutku izvoznik ve, kakšne ugodnosti bo imel. Ko carinski organi izstavijo izvozni odpremni list, IV ne more razsojati o dodelitvi DEPBS kredita. Ustrezna stopnja DEPBS za izračun ugodnosti je tista, ki se uporablja v trenutku, ko se izpolnjuje izvozna deklaracija. Zato možnost za retroaktivno spreminjanje stopnje ugodnosti ne obstaja.

(16)

Prav tako je bilo ugotovljeno, da je mogoče v skladu z indijskimi računovodskimi standardi dobropise DEPBS knjižiti po obračunskem načelu na podlagi nastanka poslovnega dogodka kot dohodek na materialne konte po izpolnitvi izvoznih obveznosti.

(17)

Te dobropise je mogoče uporabiti za plačilo carinskih dajatev za kasnejši uvoz kakršnega koli blaga brez uvoznih omejitev, razen za iuvesticijsko blago. Blago, uvoženo z unovčenjem dobropisov, je mogoče prodati na notranjem trgu (zanj velja prometni davek) ali kako drugače uporabiti.

Dobropisi DEPBS so prosto prenosljivi in veljavni 12 mesecev od datuma izdaje.

(18)

Prošnja za dobropise DEPBS lahko krije do 25 izvoznih poslov in, če so vloženi elektronsko, neomejeno količino izvoznih poslov. Dejansko ni natančnih rokov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati, saj se časovno obdobje, navedeno v poglavju 4.47 HOP I 02-07 vedno šteje od zadnjega izvoznega posla, vključenega v določeno prošnjo za DEPBS.

(19)

Glavne značilnosti DEPBS se od prvotne preiskave niso spremenile. Shema je zakonsko odvisna od ustvarjenega izvoza. Zato je bilo med prvotno preiskavo ugotovljeno, da se šteje kot posebna in takšna, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(20)

V prvotni preiskavi se je znesek subvencij DEPBS izračunal na osnovi najboljših podatkov, ki so bili na voljo v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe, stopnja DEPBS pa se je po načelu časovne porazdelitve štela za ustrezno stopnjo subvencije. Ker je vlagatelj sodeloval – kar se šteje za spremenjene okoliščine v smislu člena 22(4) osnovne uredbe – naj se ta metodologija ne uporabi v njegovo škodo.

(21)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunan glede na ugodnost prejemnika, katere obstoj je bil ugotovljen med obdobjem preiskave. V tem smislu se je štelo, da je imel prejemnik ugodnost v trenutku izvedbe izvoznega posla pod to shemo. V tem trenutku se je IV dolžna odreči carinskim dajatvam, ki predstavljajo finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni navedbi (15), nima IV v trenutku, ko carinski organi izdajo izvozni odpremni list, ki med drugim izkazuje količino dobropisov DEPBS, odobrenih za ta izvozni posel, pravice presojati o odobritvi subvencije, prav tako pa ne more presojati o znesku subvencije. Kot je navedeno v isti uvodni navedbi, nimajo spremembe stopenj DEPBS med dejanskim izvozom in izdajo dovoljenja DEPB veljavnosti za nazaj na stopnjo odobrenih ugodnosti. Nadalje, kot je navedeno v uvodni navedbi (16) zgoraj, lahko družbe v skladu z indijskimi računovodskimi standardi, knjižijo dobropise DEPBS po računovodskem načelu na podlagi nastanka poslovnega dogodka kot prihodek na ravni izvoznega posla. Nazadnje je družba zaradi dejstva, da ji je znano, da bo prejela subvencije iz sheme DEPBS, ter imela ugodnost tudi iz drugih shem, že v bolj konkurenčnem položaju, saj lahko zaradi subvencij ponudi nižjo ceno.

(22)

Utemeljitev za uvedbo izravnalnih dajatev je odpravljanje nepoštene trgovinske prakse na osnovi nezakonite konkurenčne prednosti. V smislu navedenega velja kot ustrezno oceniti ugodnost, pridobljeno iz sheme DEPBS, kot vsoto dobropisov, knjiženih v dobro za vse izvozne posle pod to shemo v času obdobja preiskave. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bili odšteti stroški za pridobitev subvencije.

(23)

Vlagatelj je trdil, da so pri obračunavanju stopnje subvencije za preiskavo v teku pomembni samo dobropisi DEPBS, ustvarjeni z izvoznimi posli zadevnega proizvoda. Vendar pa DEPBS ne predvideva obveznosti, ki omejujejo uporabo dobropisov DEPBS na prosti uvoz vhodnega materiala, vezanega na določen proizvod. Nasprotno, dobropisi DEPBS so prosto prenosljivi, mogoče jih je celo prodati in uporabiti za uvoz katerega koli blaga brez uvoznih omejitev (vložek za zadevni proizvod sodi v to kategorijo), razen za investicijsko blago. Posledično ima lahko zadevni proizvod ugodnost od vseh ustvarjenih dobropisov DEPBS.

(24)

Nadalje je trdil, da je potrebno pri ugotavljanju zneska subvencij odšteti prometni davek, plačljiv ob prenosu dobropisa DEPBS. Vendar pa prometni davek ni strošek, nujen za izpolnitev pogojev ali za prejem subvencije v smislu člena 7(1)(a) osnovne uredbe. Prometni davek je zgolj posledica poslovne odločitve o ravnanju z že prejetim dobropisom DEPBS tako, da se ga proda, namesto da se ga uporabi brez prometnega davka za pobot dajatev kasnejšega uvoza. Kot nujen strošek so se štele takse za vloge za pridobitev dobropisov DEPBS, ki so bile tudi odštete.

(25)

Znesek skupne subvencije (nominator) se je pripisal celotnemu izvozu med obdobjem revizijske preiskave (imenovalec) v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, saj subvencija ni bila odobrena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Stopnja subvencije za vlagatelja pod to shemo je znašala 3,3 %.

(26)

Ugotovljeno je bilo, da je imel vlagatelj ugodnost od delne oprostitve od davka na dohodek zaradi dobička od izvoza v času obdobja revizijske preiskave. Pravna podlaga za oprostitev je določena v poglavju 80HHC zakona o dohodnini 1961.

(27)

Poglavje 80HHC zakona o dohodnini 1961 je bilo ukinjeno od obdavčitvenega leta 2005-2006 (tj. za proračunsko leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) naprej. Posledično vlagatelj po 31. marcu 2004 ne bo imel nobene ugodnosti od te sheme. V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe ta shema ne bo izravnavana.

(28)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni imel ugodnosti v okviru sheme PBS, ki je bila 1. aprila 1997 ukinjena in nadomeščena z naslednico, shemo DEPBS.

(29)

Ugotovljeno je bilo, da vlagatelj ni uvažal investicijskega blaga v okviru EPCGS, in da je zato ni uporabil.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da se vlagatelj ni nahajal v EPZ in da ni deloval v okviru sheme EOU, ter da posledično teh shem ni uporabil.

(31)

Ugotovljeno je bilo, da je imel vlagatelj ugodnosti iz te sheme v obdobju revizijske preiskave. Natančen opis sheme je podan v odstavkih 4.1.1 do 4.1.7 pravilnika EXIM 02-07 in v poglavjih 4.1 do 4.30 HOP I 02-07.

(32)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci-izvozniki in trgovci-izvozniki, „vezani na“ proizvajalce, ki jih podpirajo.

(33)

Fizični izvoz ALS dovoljuje prost uvoz vložkov, ki so fizično vključeni v nastalo izvoženo blago. Za preveritev, ki jo izvajajo indijski organi, je izvoznik zakonsko dolžan vzdrževati „resnični in pravilni konto potrošnje in porabe uvoženega blaga po dovolilnici“ v določenem formatu (poglavje 4.30 in dodatek 18 HOP I 02-07), to je dejanski razvid porabe. IV določa količine dovoljenega uvoza in izvozne obveznosti, kar je zabeleženo na dovolilnici. Poleg tega vladni uradniki ob uvozu in izvozu na dovolilnici zabeležijo ustrezen posel. Obseg uvoza, dovoljenega pod to shemo, določi IV na osnovi standardov, SION-ov, ki naj bi odražali najbolj učinkovito uporabo za proizvodnjo referenčne količine dobljenega izvoznega proizvoda. SION-i so na voljo za večino proizvodov, vključno z zadevnim, in so objavljeni v HOP II 02-07. Uvoženi vložki niso prenosljivi. Uporabiti jih je potrebno v proizvodnji izvoznega proizvoda. Izvozne obveznosti je potrebno izpolniti v predpisanem časovnem okviru (18 mesecev z dvema dovoljenima podaljšanjema po 6 mesecev).

(34)

V teku revizijske preiskave je bilo ugotovljeno, da so prosto uvoženi vložki v okviru te sheme presegli po uvozni dovolilnici SION presegli material, potreben za proizvodnjo referenčne količine izvoznega proizvoda. Zato se je štelo, da SION za zadevni proizvod ni dovolj natančen. Nadalje dejanski razvid porabe, ki ga je vodil vlagateljev, ni bil v skladu z dejansko porabo. Nasprotno, v svojem razvidu je nepravilno beležil svojo porabo v skladu z bolj velikodušnimi SION-i indijske vlade, čeprav je dejansko porabil manj vložkov za nastali referenčni izvozni proizvod. Ne vlagatelj ne IV nista mogla dokazati, da oprostitev uvoznih dajatev ni povzročila presežnega odpusta.

(35)

Oprostitev uvoznih dajatev je subvencija v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe, to je finančni prispevek IV, od katerega je imel vlagatelj ugodnost. Poleg tega so fizični izvozi ALS zakonsko odvisni od ustvarjenega izvoza, zato se šteje kot posebni in takšni, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(36)

Te sheme ni mogoče obravnavati kot sistema dovoljenega povračila dajatev ali sistema nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ni v skladu s strogimi pravili, določenimi v Prilogi I točka (i), Prilogi II (opredelitve in pravila za povračilo) in Prilogi III (opredelitve in pravila za nadomestno povračilo) osnovne uredbe. IV ni učinkovito uporabljala svojega sistema preverjanja, s katerim se bi prepričala ali, in v kakšnem obsegu, so bili vložki uporabljeni v postopku proizvodnje izvoznega blaga (Priloga II(II)(4) Temeljne uredbe in, v primeru sheme nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). SION-i za zadevni proizvod niso bili dovolj natančni, zato se ne morejo šteti kot sistem preverjanja dejanske porabe. Učinkovitega nadzora na osnovi pravilno beležene dejanske porabe ni bilo. Poleg tega IV ni opravila nadaljnje preiskave na osnovi dejanskega vložka, čeprav se to običajno zahteva, ko ni učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi). Prav tako ni preverila, ali je prišlo do presežnega plačila.

(37)

Po razkritju je vlagatelj trdil, da je deloval fizični izvoz ALS kot dovoljen sistem povračila ali nadomestnega povračila. Brez dejanskih dokazih ali pojasnil v podporo svojim trditvam je dokazoval, da je IV postavila učinkovit sistem preverjanja v skladu z osnovno uredbo. V ta namen je vlagatelj opozoril na naslednje elemente preverjanja, ki so na voljo IV: domnevno natančni SION-i za zadevni proizvod, informacije o količini vložka in proizvedenega proizvoda iz uvozno-izvozne dokumentacije (izvozni odpremni listi, uvozna carinska potrdila), carinski razvid ocarinjenega uvoza in izvoza v okviru fizičnega izvoza ALS, dejanski razvid porabe (glej uvodno navedbo (33) zgoraj), knjiga „Duty Entitlement Export Certification“ („DEECB“) in dodatni mehanizmi preverjanja, ki so jih uporabili indijski organi v okviru upravljanja trošarine (to je zagotavljanje, da se za prosto uvožene vložke v okviru ALS ne zahtevajo dobropisi za trošarine („dobropisi CENVAT“). Nadalje je trdil, da bi morala Komisija količinsko določiti netočnost SION-ov. Poleg tega je vlagatelj izjavil, da sistem preverjanja ne rabi zagotavljati povezave med uvoženim materialom in izdelanim proizvodom na osnovi pošiljka-do-pošiljke, da bi bil v skladu z osnovno uredbo. Končno je vlagatelj trdil, da je Komisija vezana na rezultate preteklih preiskav, po katerih ne sme vpeljati izravnalnih ukrepov na ALS-je.

(38)

Položaj vlagatelja, povzet v uvodni navedbi (37) zgoraj, ne vpliva na spremembo odločitve Komisije o fizičnih izvozih ALS. Vlagatelj ni potrdil ali zavrnil, da IV v zadevnem primeru dejansko, ne pravno, učinkovito uporablja sistem preverjanja dejanske porabe. Med preiskavo je bilo na osnovi podatkov o dejanski porabi, ki jih je posredoval vlagatelj, ugotovljeno, da SION za zadevni proizvod ni dovolj natančen (glej uvodno navedbo (34) zgoraj). Vlagatelj se tega dejstva zaveda, kar je to preveritveni ekipi med preiskavo potrdil. Ugotavljanje natančne količine netočnosti SIO-ov ni naloga Komisije, ki na osnovi zadostnih dokazov potrdi ali zavrne domnevno natančnost standardnih norm. Nadalje ni vlagatelj predložil nobenega dokaza, da je evidentiral ali vodil kako drugačno dokumentacijo, da bi IV potrdila ALS-e, ki bi odražala dejansko porabo, ne le standardne normirane porabe. Zato se pri preverjanju količin, porabljenih za izvozno proizvodnjo, IV zanaša na svoje nenatančne standardne normative. Komisija meni, da to ne zadošča za izpolnjevanje pogojev učinkovitega sistema preverjanja v skladu s Prilogama II in III osnovne uredbe.

(39)

Vlagatelj ni utemeljil, da predstavlja nadzor trošarin dobropisov CENVAT informacije povezavo med vloženim materialom in nastalim izvoznim proizvodom. Posledično Komisija takega nadzora ne šteje kot dela sistema preverjanja v skladu s Prilogama II in III osnovne uredbe. Nadalje je bil DEECB ukinjen s pravilnikom EXIM 02-07 zato, v nasprotju s trditvami vlagatelja, več ne predstavlja ustreznega elementa preverjanja. Poleg tega ni bilo utemeljeno, da vlagatelj dejansko beleži podatke o porabi v DEECB. Predložen ni bil noben dokaz, da IV na kak drugačen način učinkovito uporablja sistem za zagotovitev povezave med uvoznim vloženim materialom in nastalim izvoznim proizvodom s potrebno natančnostjo, to je drugače, kot na osnovi nadvse velikodušnega standardnega normativa. V tem smislu je potrebno zabeležiti, da bi moral sistem preverjanja temeljiti na osnovi pošiljka-do-pošiljke, da bi odražal standarde, določene s pravilnikom EXIM 02-07, kot je navedeno zgoraj v uvodni navedbi (33). Poleg tega so ti standardi edini, ki omogočajo nadzornim organom, da preverijo, ali so izpolnjena stroga pravila sistema povračila dajatev ali sistema nadomestnega povračila. Potrebno je opozoriti, da je v skladu s členom I(i) osnovne uredbe sistem nadomestnega povračila dovoljen samo v posebnih primerih in, med drugim, le v obdobju dveh let med uvozom subvencioniranih vložkov in izvozom.

(40)

Končno Komisija ni vezana na precedens v zvezi s fizičnim izvozom ALS. Shema ni bila nikoli analizirana na osnovi dejstev, primerljivih s tistimi, ugotovljenimi med preiskavo v toku, še posebej iz vidika nenatančnosti SION-a za zadevni izdelek.

(41)

Posledično so izpodbojne ugodnosti, če ni dovoljenega sistema povračila dajatev ali sistema nadomestnega povračila, ter ob upoštevanju dejstva, da se sistem preverjanja ni uporabljal učinkovito v skladu z namenom, odpust vseh uvoznih dajatev, ki običajno zapadejo ob uvozu.

(42)

Znesek subvencije je bil izračunan na osnovi uvoznih dajatev povezanih z (temeljna carinska dajatev in posebna dodatna carinska dajatev) materialom, uvoženim v okviru fizičnega izvoza ALS za zadevni izdelek v obdobju revizijske preiskave z odštetjem stroškov, nastalih za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe (nominator). Znesek se je pripisal celotni prodaji v izvozu med obdobjem preiskave v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe (imenovalec), saj subvencija ni bila odobrena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Na tej osnovi izračunana subvencija znaša 22 %.

(43)

Ob upoštevanju ugotovitev v zvezi s shemami, kot je navedeno zgoraj, znaša znesek izpodbojnih subvencij za vlagatelja:

(44)

V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe naj bo znesek izpodbojnih dajatev manj kot skupni znesek izpodbojnih subvencij, če je nižja dajatev ustrezna za odpravo škode, povzročene gospodarski panogi Skupnosti. V prvotni preiskavi je bila ugotovljena povprečna stopnja odprave škode v višini 14,6 %. Vlagatelj ni vložil zahtevka za pregled ugotovitev o škodi. Zato prvotno ugotovljena stopnja odprave škode omejuje znesek izpodbojnih dajatev na sedanjo preiskavo.

(45)

Na osnovi ugotovitev revizijskega pregleda se zdi primerno, da se za uvoz zadevnega izdelka v Skupnost, ki ga proizvaja in izvaža vlagatelj, še naprej uporablja stopnja izravnalne dajatve, ki ustreza stopnji odprave škode, ugotovljeni v prvotni preiskavi.

(46)

Ker je ta stopnja dajatev stopnja, ki se že uporablja za vse družbe, ki niso posamično navedene v členu 1(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2164/98, Uredba ne bo spremenjena. Pospešen pregled v zvezi z vlagateljem se s tem zaključi.

(47)

Vlagatelj in IV sta bila obveščena o temeljnih dejstvih in premislekih, na osnovi katerih se namerava predlagati zaključek pospešenega pregleda. Na voljo jima je bilo dovolj časa, da posredujeta komentarje. IV ni posredovala nobenih komentarjev. Vlagateljeve opombe o razkritju, ki zadevajo le fizični izvoz ALS, so se upoštevale, kot je navedeno v uvodnih navedbah (37) do (40) –