32003R2328

Uredba Sveta (ES) št. 2328/2003

z dne 22. decembra 2003

o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in francoskih departmajev Gvajane in Reuniona kot posledica oddaljenosti navedenih regij

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 in člena 299(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2],

in ob upoštevanju naslednjega:

(1) Ribiški sektor v najbolj obrobnih regijah Skupnosti se sooča s težavami, ki jih zlasti otežujejo stroški prevoza ribiških proizvodov na trge kot posledica oddaljenosti in izolacije teh regij.

(2) V okviru politike Skupnosti za pomoč svojim najbolj oddaljenim regijam je Svet s Sklepi 89/687/EGS [3], 91/314/EGS [4] in 91/315/EGS [5] zaradi oddaljenosti in izoliranosti teh regij vzpostavil programe posebnih možnosti za francoske čezmorske departmaje (Poseidon), Kanarske otoke (Poseican) in Madeiro ter Azore (Poseima) v tem zaporedju, s predlogi ukrepov, ki jih je treba uporabiti in pri tem upoštevati posebne značilnosti in omejitve navedenih regij.

(3) Člen 299(2) Pogodbe priznava posebne omejitve, ki vplivajo na gospodarski in socialni položaj najbolj oddaljenih regij, ki ga še utežuje njihova oddaljenost in izoliranost. Enako velja za ribiško industrijo.

(4) Prizadete regije se soočajo s posebnimi razvojnimi problemi in zlasti z dodatnimi stroški pri trženju nekaterih proizvodov, ki so posledica njihove oddaljenosti.

(5) Da bi Komisija ohranila konkurenčnost nekaterih ribiških proizvodov glede na podobne proizvode iz drugih regij Skupnosti, je v letih 1992 in 1993 uvedla ukrepe v zvezi z nadomestili za takšne dodatne stroške v ribiškem sektorju. Navedenim ukrepom je v letu 1994 in v obdobju med letom 1995 do 1997 sledilo sprejetje Uredb (ES) št. 1503/94 [6] in (ES) št. 2337/95 [7] in v obdobju 1998 do 2002 sprejetje Uredb (ES) št. 1587/98 [8] ter (ES) št. 579/2002 [9]. Po letu 2003 je treba pripraviti ukrepe za nadaljevanje sistema za nadomestilo dodatnih stroškov za nekatere ribiške proizvode, ki zadevajo njihovo predelavo in trženje, in skladno s tem sprejeti tudi ukrepe, ki bodo omogočali nadaljevanje teh ukrepov.

(6) Neindustrijski in obalni ribolov imata v najbolj obrobnih regijah Skupnosti velik socialni in gospodarski pomen.

(7) Zaradi dobrega upravljanja staležev je treba ribolovne napore racionalizirati, zlasti glede na raziskave, ki jih po visokih tehčnih standardih v najbolj oddaljenih regijah izvajajo različne znanstvene ustanove.

(8) V navedenih regijah se morajo upoštevati predpisi Skupnosti o ohranjanju in upravljanju s staležem, zlasti predpis o prepovedi lova kozic v globini, ki je nižja od 30 metrov, v Francoski Gvajani.

(9) Da bi spodbudili gospodarski razvoj najbolj oddaljenih prizadetih regij, bi bilo treba omogočiti državam članicam prilagoditev količin oziroma Komisiji prilagoditev zneskov ter količin, predvidenih za različne vrste v določeni najbolj oddaljeni regiji ali v najbolj oddaljenih regijah iste države članice, da bi upoštevale spremembe pogojev trženja in lastnosti vrst.

(10) Kjer s prilagoditvijo med vrstami ali znotraj območij, ki pripadajo isti državi članici, ni mogoče v celoti porabiti razpoložljivih zneskov, mora Komisija imeti možnost, da prilagodi zneske in količine, ki so določene za različne vrste, med najbolj oddaljenimi regijami različnih držav članic. V takšnem primeru prilagoditev ne sme posegati v ključ za dodelitev zneskov, ki so na voljo v skladu s to uredbo za naslednja leta.

(11) Potrebni ukrepi za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [10] –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namen

Ta uredba uvaja sistem nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov, navedenih v seznamu v prilogah I do V, iz Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in francoskih departmajev Gvajane in Reuniona (v nadaljnjem besedilo "nadomestilo") kot posledica oddaljenosti navedenih regij.

Člen 2

Prejemniki

Prejemniki nadomestil so proizvajalci, lastniki ali upravljalci plovil, ki so registrirana v pristaniščih v regijah iz člena 1 ali ki delujejo v teh regijah, ali združenja takšnih upravljalcev, nosilci dejavnosti v sektorjih predelave in trženja ali združenja takšnih nosilcev dejavnosti, ki imajo dodatne stroške pri trženju zadevnih proizvodov kot posledica oddaljenosti navedenih regij.

Člen 3

Azori

V primeru Azorov se nadomestilo izplača za ribiške proizvode}, navedene v seznamu v Prilogi I. Zneski nadomestil in količine za to regijo so:

(a) 117 EUR za tono tuna za največ 10000 ton letno, dodeljenih lokalni industriji za konzerviranje;

(b) 455 EUR za tono vrst, ki se tržijo sveže, za največ 2000 ton letno;

(c) 148 EUR za tono za majhne pelagične in globokomorske vrste, dodeljenih lokalni industriji ali lokalnim združenjem proizvajalcev ali organizacijam za zamrzovanje oziroma predelavo za največ 1554 ton letno.

Člen 4

Madeira

V primeru Madeire se nadomestilo izplača za ribiške proizvode, navedene v seznamu v Prilogi II. Zneski nadomestil in količine za to regijo so:

(a) 230 EUR za tono tuna za največ 4000 ton letno, dodeljenih lokalni industriji za konzerviranje;

(b) 250 EUR za tono črnega morskega meča, za največ 1600 ton letno;

(c) 1080 EUR za tono proizvodov iz ribogojstva, za največ 50 ton letno.

Člen 5

Kanarski otoki

V primeru Kanarskih otokov se nadomestilo izplača za ribiške proizvode, navedene v seznamu v Prilogi III. Zneski nadomestil in količine za to regijo so:

(a) 950 EUR za tono tuna, ki se na trg prevaža po zraku, za največ 1619 ton letno;

(b) 500 EUR za tono tuna, ki se na trg prevaža po morju v surovem stanju, za največ 453 ton letno;

(c) 250 EUR za tono črtastega tuna, ki se na trg prevaža po morju, za največ 453 ton letno;

(d) 220 EUR za tono črtastega tuna, ki se na trg prevaža po morju v surovem stanju, za največ 712 ton letno;

(e) 240 EUR za tono sardel in skuš, namenjenih za zamrzovanje, za največ 347 ton letno;

(f) 268 EUR za tono glavonožcev in pridnenih vrst, za največ 8292 ton letno;

(g) 1300 EUR za tono proizvodov iz ribogojstva, za največ 1157 ton letno.

Člen 6

Gvajana

V primeru Gvajane se nadomestilo izplača za ribiške proizvode, navedene v seznamu v Prilogi IV. Zneski nadomestil in količine za to regijo so:

(a) 1100 EUR za tono ulovljenih kozic za industrijo za največ 3300 ton letno;

(b) 1100 EUR za tono bele ribe, ki ni namenjena za industrijsko predelavo, ki se trži sveža, za največ 100 ton letno;

(c) 527 EUR za tono bela riba, ki ni namenjena za industrijsko predelavo, ki se trži zamrznjena, za največ 500 ton letno.

Člen 7

Reunion

V primeru Reunion se nadomestilo izplača za ribiške proizvode, navedene v seznamu v Prilogi V. Zneski nadomestil in količine za to regijo znašajo 1400 EUR za tono tuna, mečarice, pahljačaste mečarice, delfinke in morskega psa, za največ 618 ton letno.

Člen 8

Prilagoditev zneskov in količin

1. Države članice lahko prilagodijo količine, ki so v členih 3 do 7 določene za različne vrste, ne da bi se s tem povečala skupna letna finančna sredstva, predvidena za vsako državo članico, in ne da bi se povečali zneski, ki so predvideni kot nadomestilo za tono posameznih vrst pod pogojem, da Komisija v štirih tednih, potem ko jo država članica uradno obvesti o upravičeni zahtevi za prilagoditev, nima nobenih ugovorov.

2. Komisija lahko, potem ko prejme obvestilo prizadetih držav članic, znotraj skupnih finančnih določb, predvidenih v členih 3 do 7, prilagodi zneske in količine, ki so določene za različne vrste glede na njihove značilnosti, pogoje proizvodnje in pogoje trženja.

Takšno prilagoditev lahko izvede znotraj ene regije, med regijami, ki pripadajo eni državi članici, ali med regijami različnih držav članic.

3. Če prilagoditev poteka med različnimi državami članicami, ne sme posegati v sistem za dodelitev razpoložljivih količin in mora potekati v mejah skupnih letnih sredstev za financiranje sistema, ki jih določi organ za izvajanje proračuna.

4. Pri prilagoditvi iz odstavkov 1, 2 in 3 je treba upoštevati vse pomembne dejavnike, zlasti biološke značilnosti vrst, spremembe dodatnih stroškov in kakovostni ter količinski vidik proizvodnje in trženja.

Člen 9

Podrobna pravila izvajanja

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejmejo skladno s postopkom, določenim v členu 10(2).

Člen 10

Odbor

1. Komisiji mora pomagati Upravljalni odbor za ribiške proizvode (v nadaljnjem besedilu imenovan "Odbor").

2. Kjer je naveden sklic na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, opredeljeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, se določi na en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Financiranje

Ukrepi, ki jih določa ta uredba, pomenijo intervencijo, katere namen je stabilizirati kmetijske trge v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 1258/1999 [11]. Financira jih Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EAGGF).

Člen 12

Poročanje

Najkasneje do 1. junija 2006 mora Komsija Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predložiti poročilo o izvajanju ukrepov, ki jih določa ta uredba, in mu po potrebi dodati predloge za ustrezne prilagoditve, ki so nujne za uresničitev ciljev pričujoče uredbe.

Člen 13

Prehodni ukrepi

Za zahteve za prilagoditev v skladu s členom 2(6) Uredbe (ES) št. 1587/98, ki jih Komisija prejme in o katerih ne odloča pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, velja postopek iz člena 8.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Velja od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 2003

Za Svet

Predsednik

A. Matteoli

[1] Mnenje z dne 4. decembra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[2] Mnenje z dne 29. oktobra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 399, 30.12.1989, str. 39.

[4] UL L 171, 29.6.1991, str. 1.

[5] UL L 171, 29.6.1991, str. 10.

[6] UL L 162, 30.6.1994, str. 8.

[7] UL L 236, 5.10.1995, str. 2.

[8] UL L 208, 24.7.1998, str. 1.

[9] UL L 89, 5.4.2002, str. 1.

[10] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[11] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

AZORI

(a) Tun

Katsuwonus pelamis

Thunnus alalunga

Thunnus albacares

Thunnus obesus

Thunnus thynnus

(b) Vrste, ki se tržijo sveže

Phycis phycis

Beryx splendens

Pomatomus saltator

Sphyraena viridensis

Pagellus acame

Helocolenus dactylopterus dactylopterus

Cetrolabrus trutta

Labrus bergylta

Galeorhinus galeus

Pontinus kuhlii

Polyprion americanus

Coryphaena hippurus

Pseudocaranx dentex

Epigonus telescopus

Xiphias gladius

Serranus cabrilla

Serranus atricauda

Pagellus bogaraveo

Beryx decadactylus

Phycis blennoides

Seriola spp.

Loligo forbesi

Mora moro

Epinephelus gauza

Pagrus pagrus

Promethichthys prometeus

Lepidopus caudatus

Aphanopus carbo

Zeus faber, Zenopsis conchifer

Batistes carolinensis

Molva macrophthalma

Raja clavata

Scorpaena scrofa

Conger conger

Mullus surmelutus

Diplodus sargus

Sarda sarda

Sparisoma cretense

(c) Majhne pelagične in globokomorske vrste

Scomber japonicus

Trachurus picturatus

Sardina pilchardus

Chaecon affinis

Aphanopus carbo

--------------------------------------------------

PRILOGA II

MADEIRA

(a) Tun

Thunnus alalunga

Thunnus albacares

Thunnus Thynnus

Thunnus obesus

Katsuwonus pelamis

(b) Črni morski meč

Aphanopus carbo

(c) Proizvodi iz ribogojstva

Sparus aurata

Pagrus Pagrus

Pagellus Bogaraveo

--------------------------------------------------

PRILOGA III

KANARSKI OTOKI

(a) Tun

Thunnus alalunga

Thunnus albacares

Thunnus thynnus thynnus

Tunnus obesus

(b) Črtasti tun

Katsuwonus pelamis

(c) Sardela

Sardela pilchardus

(d) Skuše

Scomber spp.

(e) Glavonožci in pridnene vrste

Dentex dentex

Dentex gibbosus

Dentex macrophatalmus

Diplodus sargus

Diplodus cervinus

Lithognathus mormyrus

Pagellus acarne

Pagellus bogaraveo

Pagellus erythrinus

Sparus aurata

Sparus caeruleostictus

Sparus auriga

Sparus pagrus

Spondyliosoma cantharus

Merluccius merluccius

Merluccius senegalensis

Merluccius polli

Phycis phycis

Lepidorhombus boscii

Lophius piscatorius

Dicologlossa cuneata

Solea vulgaris

Soea senegalensis

Seppia Officinalis

Sepa bertheloti

Sepia orbignyana

Loligo vulgaris

Loligo forbesi

Octopus vulgaris

Todarodes sagittatus

Cynoglossus, spp

Allotheutis, spp.

(f) Proizvodi iz ribogojstva

Sparus aurata

Sparus pagrus

Dicentrarchus labrax

Seriola spp.

Solea senegalensis

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

GVAJANA

(a) Kozice

Penaeus subtilis

Penaeus brasiliensis

Plesiopenaeus edwardsianus

Solenocra acuminata

(b) Bela riba, ki ni za industrijsko predelavo, ki se trži zamrznjena ali sveža

Cynoscion acoupa

Cynoscion virescens

Cynoscion steindachneri

Macrodon ancylodon

Plagioscion arenatus

Tarpon atlanticus

Megalopos atlanticus

Arius parkeri

Arius proops

Sphyrnidae

Carcharhinidae

Trachynotus cayennensis

Oligoplites saliens

Scomberomorus maculatus

--------------------------------------------------

PRILOGA V

REUNION

(a) Mečarica

Xiphias gladius

(b) Tun

Thunnus albacares

Thunnus alalunga

Thunnus obesus

Tunnus maccoyii

Euthynus spp.

Katsuwonus spp.

(c) Pahljačaste mečarice

Makaira mazara

Makaira indica

Tetrapterus audax

(d) Morski pes

Carcharinus longimanus

Isurus oxyrinchus

(e) Pahljačasta mečarica

Isiophorus

(f) Delfinke

Coryphaena hippurus

--------------------------------------------------