32003R0964

Uredba Sveta (ES) št. 964/2003

z dne 2. junija 2003

o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev za uvoz določenega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske in tistih, poslanih s Tajvana, ki se prijavijo kot izdelki s poreklom s Tajvana ali ne

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba"), in zlasti člena 11(2) in (3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, predloženega po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. PREDHODNA PREISKAVA

(1) Z Uredbo (ES) št. 584/96 [2] je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev za uvoz določenega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ("Kitajska"), s Hrvaške in Tajske. Ukrepi, ki veljajo za ta uvoz, so vključevali dajatev ad valorem, razen za tri tajske proizvajalce izvoznike, od katerih so se s Sklepom Komisije 96/252/ES [3] prevzele zaveze. Julija 2000 je bil razveljavljen protidampinški ukrep, ki je veljal za uvoz enega od teh podjetij, ker je vmesna revizija, ki jo je zahtevalo to podjetje, na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe pokazala, da damping ne obstaja [4].

(2) V skladu s členom 13(3) osnovne uredbe je Uredba (ES) št. 763/2000 [5] razširila protidampinške ukrepe za uvoz s Kitajske na določen uvoz zadevnega izdelka, poslanega s Tajvana, na podlagi ugotovitev preiskave o izogibanju tem ukrepom.

B. TEKOČA PREISKAVA

(3) Po objavi obvestila [6] v septembru 2000 o bližajočem se prenehanju veljavnosti trenutno veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela prošnjo za pregled zaradi izteka ukrepa, ki jo je vložil Obrambni odbor industrije EU za varjenje jeklenega pribora (fitingov) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež vse proizvodnje Skupnosti določenega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla. V prošnji je bilo navedeno, da bi se lahko ponovil škodljivi damping uvoza s poreklom s Kitajske in Tajske ("zadevni državi"), če bi ukrepi prenehali veljati. Proizvajalci Skupnosti, ki so vložili prošnjo, niso zahtevali pregleda, zaradi izteka ukrepov za uvoz s poreklom s Hrvaške, ker razpoložljiva statistika kaže zelo majhen izvoz v druge države, in na podlagi tega ni zanesljivih dokazov o morebitnem ponovnem pojavu škodljivega dampinga. Zato so ukrepi, ki so veljali za uvoz s poreklom s Hrvaške, 4. aprila 2001 prenehali veljati.

(4) Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovila, da obstaja dovolj dokazov za uvedbo pregleda, zato je sprožila preiskavo [7] v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5) Sočasno je Komisija, prav tako po posvetovanju s Svetovalnim odborom, sprožila po uradni dolžnosti vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, da bi preučila ustreznost oblike ukrepov za uvoz s poreklom s Tajske.

(6) Preiskava o nadaljevanju in/ali ponovnem pojavu dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2000 do 31. marca 2001 ("OP"). Preučevanje trendov, ki so bistvenega pomena za oceno verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovnega pojava škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 1996 vse do konca OP ("obravnavano obdobje").

(7) Komisija je uradno obvestila o začetku pregleda vse proizvajalce Skupnosti, ki so vložili prošnjo, kitajske in tajske izvoznike in proizvajalce izvoznike, uvoznike/trgovce, sektorje, uporabnike izdelkov in združenja zainteresiranih predelovalcev, ter predstavnike kitajske in tajske vlade. Komisija je poslala vprašalnike vsem tem strankam in vsem, ki so se prijavili v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda. Poleg tega je dala neposredno udeleženim strankam možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje.

(8) Na vprašalnik so odgovorili naslednji proizvajalci Skupnosti in v njihovih prostorih se je opravil kontrolni obisk:

(a) Erne Fittings GmbH & Co – Schlins, Avstrija

(b) Interfit – Maubeuge, Francija

(c) Siekmann Fittings GmbH & Co. KG – Lohne, Nemčija

(d) Virgilio CENA & Figli S.p.a. – Brescia, Italija.

(9) Na vprašalnik sta odgovorila naslednja tajska proizvajalca izvoznika in v njunih prostorih se je opravil kontrolni obisk:

(a) TTU Industrial Corp., Ltd, Bangkok

(b) Awaji Sangyo (Thailand) Co., Ltd, Samutprakarn.

(10) Komisija je poslala vprašalnike 57 neudeleženim uvoznikom/trgovcem, 23 sektorjem, uporabnikom izdelkov in petim združenjem predelovalnih industrij. Na vprašalnik je prejela dva odgovora uvoznikov in slednja so naknadno preverili na kraju samem:

(a) INRABO S.R.L – Bologna, Italija

(b) IRC Spa – Cortemaggiore, Italija.

C. TEKOČA PREISKAVA V ZVEZI Z DRUGIMI DRŽAVAMI

(11) Komisija je z obvestilom [8], objavljenem v Uradnem listu z dne 1. junija 2001, sprožila preiskavo v zvezi z uvozom enakega izdelka, s poreklom iz Češke republike, Republike Koreje, Malezije, Rusije in Slovaške. Ta postopek je bil sprožen po prejetju pritožbe, ki jo je vložil Obrambni odbor industrije EU za varjenje jeklenega pribora (fitingov) ki vsebuje zadostne prima facie dokaze škodljive dampinške prakse, ki jo povzroča uvoz s poreklom iz teh petih držav. Avgusta 2002 [9] so se uvedli dokončni protidampinški ukrepi proti uvozu izdelkov s poreklom iz teh držav.

D. OBRAVNAVANI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

(12) Obravnavani izdelek je enak kot v prvotni preiskavi, in sicer določen pribor (fitingi) za cevi (razen liti pribor (fitingi), prirobnice in pribor (fitingi) z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavečega jekla) z največjim zunanjim premerom 609,6 mm, kakršen se uporablja za varjenje ali druge namene ("obravnavani izdelek" ali "pribor (fitingi) za cevi"), ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex73079311 (oznaka TARIC 7307931199), ex73079319 (oznaka TARIC 7307931999), ex73079930 (oznaka TARIC 7307993098) in ex73079990 (oznaka TARIC 7307999098).

(13) Pribor (fitingi) za cevi se uporablja za spajanje cevi in se pojavlja v različnih oblikah (v obliki kolena, črke T, redukcijskih kosov in kapic), kakovostih in velikostih. Na podlagi teh lastnosti jih lahko razdelimo na več različnih tipov. V glavnem se uporabljajo v primarnih industrijah, kot so kemična industrija, rafiniranje nafte, proizvodnja energije, gradbeništvo in ladjedelništvo.

(14) Kot prejšnja preiskava je tudi ta preiskava pokazala, da ima pribor (fitingi) za cevi iz železa ali jekla, proizveden v zadevnih državah, ki se prodaja doma in/ali se izvozi v Skupnost, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti kot izdelki, ki jih v Skupnosti prodajajo proizvajalci Skupnosti, ki so vložili prošnjo, in veljajo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

E. VERJETNOST NADALJNJEGA ALI PONOVNEGA DAMPINGA

UVODNA OPOMBA

(15) Na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe je namen te vrste pregleda, da se ugotovi, ali bi prenehanje veljavnosti ukrepov lahko privedel do nadaljnjega ali ponovnega dampinga. Ker je bil uvoz zadevnega izdelka s Kitajske in Tajske (z izjemo proizvajalca izvoznika, za katerega ne veljajo več protidampinški ukrepi) v OP pod de minimis pragom, se analiza ne bo osredotočila le na verjetnost nadaljnjega dampinga, ampak tudi na to, ali bi opustitev ukrepov povzročila ponoven damping v pomembnih količinah. Prvotna preiskava je pokazala, da znaša tržni delež Kitajske oziroma Tajske 8,5 % oziroma 2,6 %.

(16) Oba tajska proizvajalca izvoznika, za katera trenutno veljajo zaveze, sta sodelovala v preiskavi z odgovorom na vprašalnik, ki ga je poslala Komisija. Informacij ni predložil noben kitajski proizvajalec izvoznik, zato je bilo treba ugotovitve v zvezi z njihovim položajem, oblikovati na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je Komisija uporabila enako metodologijo kot v prvotni preiskavi (glej spodnje uvodne navedbe od 17 do 31).

VERJETNOST NADALJNJEGA DAMPINGA

Tajska

Normalna vrednost

(17) Za določitev normalne vrednosti se je za dva sodelujoča tajska proizvajalca izvoznika najprej preverilo, ali je njuna skupna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna v primerjavi z njuno celotno prodajo za izvoz v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da je temu tako.

(18) Komisija je naknadno ugotovila, da so tipi izdelkov, ki sta jih zadevni podjetji prodajali doma, povsem enaki ali neposredno primerljivi s tipi, ki se prodajajo za izvoz v Skupnost.

(19) Kadar na podlagi domače cene določenega tipa izdelka, ki ga prodaja proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče določiti normalne cene, bodisi ker se ni prodal na domačem trgu, ali pa se ni prodal v običajni prodaji, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V odsotnosti kakšne druge sprejemljive metode, se je uporabila računsko določena normalna vrednost.

(20) V vseh primerih uporabe računsko določene normalne vrednosti in v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, se je normalna vrednost računsko določila tako, da se je proizvodnim stroškom izvoženih tipov prištel ustrezen odstotek za prodajne, splošne in administrativne stroške in ustrezna profitna marža. Domača profitna marža je bila določena na podlagi domače prodaje v običajni prodaji.

Izvozna cena

(21) Ker so se vsi izvoženi obravnavani izdelki prodali neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, se je izvozna cena določila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen.

Primerjava

(22) Zaradi pravične primerjave po tipu izdelka na podlagi franko tovarna in ob enakem obsegu trgovanja se je upoštevalo predstavljene razlike, za katere se je dokazalo, da vplivajo na primerljivost cen. Te prilagoditve so se upoštevale za uvozne dajatve, prevoz, zavarovanje, stroške priprave, pakiranja, kreditiranja in za provizije v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(23) Tajski proizvajalec izvoznik je zaprosil za prilagoditev kreditnih stroškov na podlagi dejstva, da je odobritev 30- do 90-dnevnega kredita za znane domače stranke običajna praksa. Ta prošnja se je zavrnila, ker prosilec s pogodbami ali z opisom plačilnih pogojev na računih ni dokazal, da se je to dejstvo upoštevalo pri določanju zaračunanih cen.

(24) Obe tajski podjetji sta zaprosili za nadomestilo za uvozne dajatve. V skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe so se te prošnje odobrile, kadar je bilo dokazano, da so se materiali, za katere je bilo treba plačati uvozne dajatve, dejansko vgradil v obravnavane izdelke, prodane na domačem trgu, in da se uvozne dajatve niso pobrale oziroma povrnile, če se je izdelek izvozil v Skupnost. Samo eno od obeh podjetij je to lahko dokazalo.

Dampinške marže

(25) Za izračun dampinške marže je Komisija primerjala tehtano povprečje normalne vrednosti s povprečno ceno izvoza v Skupnost na nivoju franko tovarna in ob enakem obsegu trgovanja. Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga za obe zadevni podjetji v razmaku od približno 23 do približno 88 %.

Kitajska

Primerljiva država

(26) Obstoječi ukrepi predvidevajo eno samo dajatev za celotno državo na vse uvoze pribora (fitingov) za cevi s poreklom s Kitajske v Skupnost. V skladu s tem se je normalna vrednost določila na podlagi informacij pridobljenih v tretji državi s tržnim gospodarstvom ("primerljiva država").

(27) V prvotni preiskavi je kot primerljiva država služila Tajska. V obvestilu o uvedbi tega pregleda zaradi izteka ukrepa je bilo zato predvideno, da se za primerljivo državo za določitev normalne vrednosti ponovno izbere Tajska. Ker se je pokazalo, da ugotovitve prejšnje preiskave še vedno držijo, in sicer da cene urejajo tržne sile, da na tajskem trgu konkurira več proizvajalcev in da sta proizvodna tehnologija in proces na Kitajskem in Tajskem v veliki meri podobna, in ker nobena vpletena stranka ni zavzela stališča do izbora primerljive države in ker sta tajska proizvajalca izvoznika sodelovala pri preiskavi, je bil izbor Tajske v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe za primerljivo državo ustrezen in razumen izbor za določitev normalne vrednosti obravnavanega izdelka za Kitajsko.

Normalna vrednost

(28) V odsotnosti sodelovanja Kitajske je bilo treba uporabiti razpoložljiva dejstva. V takšnih okoliščinah niso bili na voljo nobene informacije o izdelčnem asortimanu kitajskega izvoza, zato je bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi tehtanega povprečja več normalnih vrednosti, ugotovljenih za sodelujoče tajske proizvajalce izvoznike v obdobju v preiskavi.

Izvozna cena

(29) Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bilo treba ugotovitve glede izvoza v Skupnost osnovati na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Izvozna cena je bila tako določena na podlagi kitajske statistike izvozne trgovine, saj je bilo ugotovljeno, da je ta zanesljivejša za obranavani izdelek kot podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti. V tem smislu je treba poudariti, da je obravnavani izdelek v statistiki Statističnega urada Evropskih Skupnosti naveden pod oznakami ex, kamor ne sodi izključno obravnavani izdelek, in da so bili kitajski podatki skladnejši podatkom v pritožbi/prošnji.

Primerjava

(30) Za namen pravične primerjave in v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so v obliki prilagoditev ustrezno upoštevali razlike glede prevoza in stroškov zavarovanja, za katere so menili, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

Dampinške marže

(31) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtano povprečje normalne vrednosti na osnovi franko tovarna na Tajskem primerjalo s tehtanim povprečjem izvozne cene na osnovi franko tovarna na Kitajskem ob enakem obsegu trgovanja. Zgornja primerjava je pokazala obstoj večjega dampinga.

Zaključek

(32) Preiskava je pokazala, da so se uvozi iz obeh držav še naprej nadaljevali po stopnjah večjega dampinga, čeprav so bile uvožene količine omejene. Preiskava ni odkrila razlogov, zakaj bi stopnja dampinga izginila ali se zmanjšala, če bi ukrepe razveljavili. Zato zaključuje, da obstaja verjetnost nadaljnjega dampinga. Vseeno se zdi primerno preučiti ali bi se pri večjih izvoznih količinah ponovno pojavil damping, če bi se obstoječi ukrepi razveljavili.

Verjetnost povečanja dampinškega izvoza v Skupnost

(33) Pri ugotavljanju verjetnosti ponovnega pojava dampinga pri večjih količinah so se ocenili naslednji dejavniki: razvoj izvozne in/ali proizvodne zmogljivosti, ozadje izogibanja v primeru Kitajske in odziv izvoznikov na trgih tretjih držav.

Tajska

(34) Zaveze, ki so bile sprejete za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika v okviru prvotnega postopka, so omejile njuno prodajo na trg Skupnosti v obravnavanem obdobju. V tem obdobju ni bilo opaziti nobene kršitve zavez.

Izvozna zmogljivost

(35) Preiskava je pokazala, da sta obe sodelujoči podjetji močno izvozno usmerjeni, saj sta v obravnavanem obdobju izvozili več kot 80 % njune proizvodnje obravnavanega izdelka. Vse kaže, da imata ti podjetji zelo prilagodljivo proizvodno zmogljivost, ki predstavlja okrog 25 % skupne potrošnje ES. Poleg tega dejstvo, da sta podjetji močno izvozno usmerjeni, kaže na dejstvo, da bi svojo izvozno prodajo najverjetneje preusmerili na katerikoli trg, ki bi postal bolj zanimiv z vidika cen in količin.

Tajski izvoz v tretje države

(36) Zaradi majhnih količin, ki se trenutno uvažajo v Skupnost, se je obravnavalo odziv tajskih proizvajalcev izvoznikov na enem od njunih glavnih izvoznih trgov, to je v Združenih državah Amerike. Izkazalo se je, da so ZDA leta 1992 v okviru protidampinškega postopka v zvezi z uvozom izdelka, ki v veliki meri ustreza izdelku iz te preiskave, čeprav je omejen na premer manjši od 360 mm in ima poreklo, inter alia, na Tajskem, odkrile dampinške marže za to državo, ki so znašale od 10,7 % do 50,8 %. Še pomembneje, decembra 1999 so na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa ugotovili, da bi odprava teh ukrepov lahko povzročila nadaljevanje ali ponovni pojav dampinga [10].

Kitajska

Proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti

(37) Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov so morale službe Komisije poseči po razpoložljivih dejstvih. O kitajski industriji ni veliko informacij, zato se naslednje ugotovitve opirajo na informacije, ki jih vsebuje pritožba in kitajska statistika izvozne trgovine. Te ugotovitve potrjujejo tudi informacije, ki so bile objavljene v okviru podobnih postopkov v ZDA.

(38) V skladu s temi viri znaša skupna kitajska proizvodna zmogljivost za obravnavani izdelek okrog 250000 ton letno. Trenutni letni obseg kitajske proizvodnje je bil v pritožbi ocenjen na okrog 90000 ton. Ta ocena temelji na obsegu kitajskega svetovnega izvoza, ki ga prikazuje trgovinska statistika (približno 17000 ton/letno), in na domači porabi, ki je po grobem izračunu enaka porabi Skupnosti (približno 70000 ton/letno).

(39) Na podlagi tega bi bila stopnja izkoriščenosti kitajskih zmogljivosti nižja od 40 %, njene neizkoriščene zmogljivosti pa višje od skupne porabe Skupnosti.

(40) Zato so kitajski proizvajalci izvozniki zaradi velike proizvodne zmogljivosti na Kitajskem v povezavi z velikostjo kitajskega domačega trga zelo prilagodljivi za preusmeritve med trgi in med tipi izdelkov. Ti proizvajalci so zato v položaju, da hitro povečajo svojo proizvodnjo in jo usmerijo na kateri koli izvozni trg, če bi ukrepe razveljavili, tudi na trg Skupnosti.

Ozadje izogibanja

(41) Poudariti je treba, da Kitajski proizvajalci izvozniki nimajo le zadostnih zmogljivosti za masivno povečanje svojega izvoza v Skupnost, ampak so tudi nagnjeni k temu. To je razvidno iz dejstva, da se je letni uvoz s Tajvana po uvedbi prvotnih ukrepov leta 1995 povprečno štirikrat povečal, dokler preiskava o izogibanju tem ukrepom [11] ni pokazala, da je bila večina uvoženih izdelkov pravzaprav kitajskega porekla, zato so se ukrepi, ki veljajo za Kitajsko, junija 2000 razširili na Tajvan (razen na tri tajvanske proizvajalce).

Kitajski izvoz v tretje države

(42) Preučilo se je tudi vedenje kitajskih proizvajalcev pri izvozu na druge pomembnejše trge za obravnavani izdelek. V tem okviru so ZDA v zadnjih desetih letih sprožile tri različne preiskave v zvezi z uvozom izdelka, ki v veliki meri ustreza obravnavanemu izdelku iz te preiskave, le da ima premer omejen pod 360 mm in poreklo, inter alia, s Kitajske. Prva preiskava, ki je potekala leta 1992, je pokazala zelo visoke dampinške marže (do 182,9 %), zato so se za uvoz obravnavanega izdelka s poreklom med drugim s Kitajske uvedli protidampinški ukrepi. Dve leti pozneje, leta 1994, je druga preiskava razkrila, da so se tem protidampinškim ukrepom izognili tako, da so izdelke odpremili preko Tajske. Nazadnje so protidampinške ukrepe pregledali leta 1999 in prišli do zaključka, da bi odprava teh ukrepov privedla do nadaljevanja ali ponovnega pojava škodljivega dampinga.

(43) Vse to kaže, da bodo kitajski proizvajalci, če bi ukrepe razveljavili, po vsej verjetnosti prevzeli enako izvozni odziv tudi na trgu ES, torej na trgu, ki je primerljiv s trgom ZDA.

(44) Nazadnje, nepripravljenost sodelovanja Kitajske v preiskavi kaže, da ni bil noben kitajski proizvajalec pripravljen ali sposoben dokazati, da v primeru razveljavitve ukrepov ne bo prišlo do dampinga.

Zaključek

(45) Preiskava je pokazala, da sta tako Kitajska kot tudi Tajska nadaljevali svojo dampinško prakso med obdobjem preiskave.

(46) Ob dejstvu, da ima Kitajska na voljo zelo veliko neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti in ker se je že izogibala ukrepom, obstaja velika verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki znatno povečali svoj dampinški izvoz obravnavanega izdelka v Skupnost, če bi obstoječe ukrepe razveljavili.

(47) Glede Tajske je treba omeniti, da sta tajski podjetji zelo izvozno usmerjeni in glede na dejstvo, da je trg Skupnosti zelo privlačen, je zelo verjetno, da bi v primeru razveljavitve teh ukrepov ti podjetji ponovno izvažali obravnavani izdelek na trg Skupnosti v znatnih količinah in po dampinških cenah.

(48) Nazadnje, sklic je naveden na dampinško prodajo kitajskih in tajskih izvoznikov na trgu ZDA in na leta 1999 obnovljene protidampinške ukrepe ZDA.

(49) Skratka, zelo verjetno je, da se bo obravnavani izdelek v primeru razveljavitve ukrepov ponovno uvažal iz zadevnih držav v Skupnost v znatnih količinah in po dampinških cenah.

OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(50) Štirje proizvajalci Skupnosti, ki so v celoti sodelovali v pregledu, predstavljajo okrog 60 % proizvodnje Skupnosti obravnavanega izdelka v OP, in zato tvorijo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe. Pripomniti je potrebno, da drugi trije proizvajalci, ki so prav tako sodelovali pri prošnji za pregled in predstavljajo okrog 10 % proizvodnje Skupnosti, niso odgovorili na vprašalnik v predpisanem roku. Dva od teh proizvajalcev sta podprla postopek, tretji pa ni izrazil v zvezi z njim nobenega mnenja.

F. POLOŽAJ TRGA SKUPNOSTI

PORABA SKUPNOSTI

(51) Omeniti je treba, da gre del domače prodaje proizvajalcev EU distributerjem z lastnim skladiščem (ki niso sodelovali), ki nato izvažajo izdelke iz Skupnosti. Vidna poraba Skupnosti se je zato ugotavljala na podlagi obsega proizvodnje industrije Skupnosti in preostalih proizvajalcev Skupnosti (na podlagi podatkov iz prošnje) ter na podlagi obsega uvoza in izvoza Skupnosti, ki temelji na podatkih Eurostata.

(52) Na tej podlagi je bilo ugotovljeno, da se je poraba Skupnosti najprej povečala s približno 57000 ton leta 1996 na približno 64500 ton leta 1998, pozneje pa je na približno 50800 ton v OP.

SPREMLJANJE UVOZA IZ ZADEVNIH DRŽAV

Obseg uvoza in tržni deleži

(53) Ob upoštevanju zadevnih držav in Tajvana so se obseg uvoza in tržni deleži gibali na naslednji način:

| 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

(54) Celoten tajski uvoz se je v OP bistveno povečal s približno 100 ton leta 1996 na približno 1400 ton. Najobčutneje se je povečal med letoma 1999 in 2000, kar sovpada z začetkom veljavnosti Sklepa Komisije o razveljavitvi ukrepov za enega tajskega proizvajalca izvoznika, ki je posledica vmesnega pregleda na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe. Pri podjetjih, za katera še vedno veljajo protidampinške dajatve, je povečanje količine ostalo omejeno, njihov tržni delež pa je v OP narasel z 0,3 % leta 1996 na 0,5 %. Poudariti je treba, da je v prejšnjem obdobju preiskave (od 1. julija do 31. decembra 1993) tajski tržni delež znašal 2,6 %.

(55) Kot je prikazano zgoraj, je ostal obseg uvoza s Kitajske v obdobju preiskave prav tako omejen. Pri tem ne smemo pozabiti na ugotovitve preiskave o izogibanju tem ukrepom, in sicer da je bil velik delež uvoza s Tajvana pravzaprav kitajskega porekla. Izrazit upad tega uvoza leta 2000 sovpada z razširitvijo protidampinških ukrepov za kitajski uvoz na določen uvoz s Tajvana. V prejšnjem obravnavanem obdobju je kitajski tržni delež dosegel 8,5 %.

GIBANJE UVOZNIH CEN

(56) Izvozne cene obeh sodelujočih tajskih proizvajalcev so se od leta 1996 do OP povečale za 6 %. Vendar v celotnem obravnavanem obdobju niso sledile razpoznavnemu trendu, temveč so v tem obdobju naraščale in padale za manj kot 10 % povprečne cene.

(57) V skladu s statistiko Eurostata so kitajske izvozne cene od leta 1996 do OP v celoti padle za 7 %. Enako kot tajske cene v obravnavanem obdobju tudi te niso sledile razpoznavnemu trendu.

OBSEG UVOZA IN TRŽNI DELEŽI NEZADEVNIH DRŽAV

(58) Uvoz iz držav, ki jih ta postopek ne zadeva, in kot prikazuje spodnja tabela, se je znatno povečal s približno 4300 ton leta 1996 na 11700 ton med OP. Njihov tržni delež se je v obravnavanem obdobju skupno povečal za 15,5 odstotnih točk.

| 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

Države, ki jih postopek ne zadeva | 4271 | 5922 | 7510 | 4169 | 10821 | 11686 |

tržni deleži | 7,5 % | 9,6 % | 1,6 % | 8,0 % | 21,3 % | 23,0 % |

G. GOSPODARSKI POLOŽAJ INDUSTRIJE SKUPNOSTI

UVODNA OPOMBA

(59) Spodaj predstavljeni ekonomskimi kazalniki kažejo pozitivni razvoj v letih od 1996 do 1998, čemur je sledilo vsesplošno nazadovanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti. Ta razvoj bi morali preučiti z vidika uvedbe dokončnih protidampinških ukrepov leta 1995, z vidika praks izogibanja in s tem povezane razširitve ukrepov na uvoz določenih izdelkov s poreklom s Tajvana leta 2000 in nenanazadnje z vidika povečanega obsega dampinškega uvoza iz drugih držav, ki so predmet ločenega postopka.

Proizvodnja

Proizvodnja | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

v tonah | 42455 | 44771 | 46499 | 43009 | 43903 | 46905 |

(60) Industrijska proizvodnja Skupnosti se je najprej povečala za 10 % med leti 1996 in 1998, nato ponovno padla na raven iz leta 1996 in se znova dvignila na raven iz leta 1998.

Zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti

Zmogljivost | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

v tonah | 88400 | 88400 | 88400 | 87300 | 87900 | 87900 |

izkoriščenost | 48 % | 51 % | 53 % | 49 % | 50 % | 53 % |

(61) Skupna proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti je bila v obravnavanem obdobju relativno stabilna, zato je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti sledila trendu, ki je enak obsegu proizvodnje.

Obseg prodaje obravnavanega izdelka za porabo v EU

Obseg prodaje v ES | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

v tonah | 30147 | 30038 | 32897 | 28470 | 24893 | 24313 |

(62) Kot je pojasnjeno zgoraj, se je upoštevala samo prodaja, namenjena porabi v EU. Na tej podlagi tega se je v obravnavanem obdobju obseg prodaje Skupnosti zmanjšal s približno 30100 ton leta 1996 na približno 24300 ton v OP, zmanjšanje za približno 19 %. Opozoriti pa velja, da se je obseg prodaje v letih od 1996 do 1998 povečal za 9 % in dosegel leta 1998 približno 33000 ton, nato pa je v OP spet padel na približno 24300 ton.

Zaloge

Končne zaloge | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

v tonah | 5629 | 5920 | 6022 | 6109 | 5571 | 5401 |

(63) Med letom 1996 in OP se je obseg zalog zmanjšal za približno 4 %. Medtem ko je bil v prvih štirih letih obravnavanega obdobja bolj ali manj stabilen, je po letu 1999 začel znatno padati.

Tržni delež

Tržni deleži | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

Industrija Skupnosti | 52,8 % | 48,9 % | 50,9 % | 54,7 % | 49,0 % | 47,9 % |

(64) Tržni delež industrije Skupnosti se je od leta 1996 do OP zmanjšal za 4,9 odstotnih točk. Med leti 1996 in 1999 so se tržni deleži povečali za 1,9 odstotne točke kot posledica uvedbe ukrepov, ki so predmet trenutne obravnave. Zatem se je položaj industrije Skupnosti na trgu poslabšal.

Prodajne cene industrije Skupnosti

Cena za kos, prodaja v ES | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

EUR/tono | 1812 | 1686 | 1595 | 1515 | 1437 | 1413 |

(65) Povprečna neto prodajna cena industrije Skupnosti za kos je padla s 1812 EUR leta 1996 na 1413 EUR v OP, znižanje za 22 %. Prodajne cene so vsako posamezno leto padle za približno 5 %.

Dobičkonosnost in donosnost naložb

Donosnost | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

% neto prihodka v ES | 3,1 % | 5,2 % | 3,3 % | –2,4 % | –4,2 % | –3,5 % |

donosnost naložb | 7,5 % | 17,7 % | 17,6 % | –1,0 % | –6,2 % | –3,7 % |

(66) Industriji Skupnosti je uspelo povečati dobičkonosnost s 3,1 % leta 1996 na 5,2 % leta 1997. Po tem letu pa je dobičkonosnost nenehno padala in je bila v OP povsem jasno negativna, in sicer za – 3,5 %. Pripomniti velja, da je imela industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju prvotne preiskave (od julija do decembra 1993) izgubo okrog – 7 odstotkov prometa.

(67) Donosnost naložb je v veliki meri sledil krivulji dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju. Pripomniti velja, da se je pri tem upoštevalo neposredne naložbe kot tudi delež naložb, ki so posredno vezane na proizvodnjo obravnavanega izdelka.

Denarni tok

Denarni tok | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

1000 EUR | 3009 | 5393 | 4939 | 1773 | 638 | 281 |

(68) Denarni tok, ki ga je ustvarila prodaja obravnavanega izdelka, se je povečal za približno 65 % med leti 1996 in 1998, v OP pa je izrazito padel na 281000 EUR.

Sposobnost pridobivanja sredstev

(69) Nobeno podjetje ni omenilo trenutnih težav s pridobivanjem sredstev. Če pa bi denarni tok še naprej padal, se trenutno stanje lahko spremeni.

Zaposlenost in plače

Zaposlenost in plače | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

Vsi zaposleni | 547 | 548 | 580 | 555 | 535 | 580 |

povprečna plača na zaposlenega (1000 EUR) | 33,4 | 33,6 | 35,1 | 34,5 | 35,1 | 35,9 |

(70) Zaposlenost v industriji Skupnosti ni sledila jasnemu trendu. Med leti 1996 in 1998 je narasla s 547 na 580 zaposlenih, zatem upadla, v OP pa je spet dosegla svojo raven iz leta 1998. Rast je v OP je treba povezati z večjo proizvodnjo v istem obdobju.

(71) Povprečne plače na zaposlenega so ostale v letih 1996 in 1997 relativno stabilne, nato pa postopoma narasle. Med letom 1996 in OP so se v celoti povečala za približno 7 %.

Produktivnost

Produktivnost | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

Produktivnost (proizvodnja v tonah na zaposlenega) | 77,6 | 81,7 | 80,2 | 77,5 | 82,1 | 80,9 |

(72) Med leti 1996 in 1998 je produktivnost narasla za 3 %, in sicer s 77,6 na 80,2 ton na zaposlenega. Nato je padla in v OP spet dosegla svojo raven iz leta 1998.

Naložbe

Naložbe | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | OP |

1000 EUR | 2738 | 2222 | 2441 | 3094 | 2781 | 2529 |

(73) V obravnavanem obdobju so ostale nove naložbe relativno nespremenljive. Te naložbe so služile v glavnem za prenovo ali izboljšanje obstoječe opreme in niso povezane z večjimi zmogljivostmi.

Rast

(74) Kot je pojasnjeno zgoraj, bi industrija Skupnosti med leti 1996 in 1998 lahko črpala koristi iz rastočega trga in povečala obseg svoje prodaje in tržni delež. Poraba Skupnosti je zatem padla in kljub upadajočemu obsegu uvoza iz zadevnih držav (zaradi načrtnega izogibanja preko Tajvana) so upadli prodaja in tržni deleži industrije Skupnosti.

Višina dampinške marže

(75) Zaradi majhne količine uvoza iz zadevnih držav med OP bi višina ugotovljene dampinške marže lahko imela negativen vpliv, predvsem če se obseg zadevnega uvoza v prihodnosti poveča. V tem smislu velja spet opomniti na zaključke iz naslova E.4, v katerih je omenjena velika verjetnost, da se bo obravnavani izdelek v primeru razveljavitve ukrepov ponovno uvažal iz zadevnih držav v Skupnost v znatnih količinah in po dampinških cenah.

Okrevanje od učinkov dosedanjega dampinga

(76) Kot kaže pozitiven razvoj večine zgoraj naštetih kazalnikov, si je gospodarski položaj industrije Skupnosti v letih 1996 do 1998 opomogel od škodljivih učinkov dampinškega uvoza s poreklom iz obeh zadevnih držav. Zatem se je položaj spet poslabšal zaradi vpliva vse večjega dampinškega uvoza iz drugih tretjih držav (glej naslov C).

ZAKLJUČEK O ANALIZI POLOŽAJA NA TRGU SKUPNOSTI

(77) Uvedba ukrepov proti Kitajski in Tajski je imela v primerjavi s stanjem pred njihovo uvedbo očiten pozitiven vpliv na gospodarski položaj industrije Skupnosti. Večina kazalnikov škodljivih vplivov je pokazala pozitiven razvoj med leti 1996 in 1998. Proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti in obseg prodaje so se povečali, kar je privedlo do pridobitve tržnih deležev in večje zaposlenosti. Enako ugodno so se razvijali kazalniki donosnosti, kot je dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Če se z uvozom s Tajvana ne bi izogibali ukrepom, bi bil ta razvoj še bolj ugoden. Po letu 1998 pa se je gospodarski položaj industrije Skupnosti na splošno poslabšal: obseg prodaje, tržni deleži in proizvodnja so padli in prav tako donosnost in cene. Škodo, ki jo je v tem obdobju utrpela industrija Skupnosti, je povzročil dampinški uvoz s poreklom iz Češke republike, Malezije, Rusije, Republike Koreje in Slovaške, zato so se avgusta 2002 proti tem državam uvedli dokončni protidampinški ukrepi [12].

H. VERJETNOST NADALJNJE IN/ALI PONOVNE ŠKODE

(78) Za preučitev morebitnega vpliva prenehanja veljavnosti obstoječih ukrepov, se je upoštevalo naslednje elemente:

(a) Kot je obrazloženo v uvodnih izjavah 33 do 44:

- obstajajo jasni znaki, da imajo kitajski in tajski proizvajalci možnost povečanja in/ali preusmeritve svojih izvoznih količin na trg Skupnosti,

- na podlagi gibanja izvozne cene, ugotovljene za kitajski in tajski izvoz v ZDA, je zelo verjetno, da bodo proizvajalci v zadevnih državah v primeru razveljavitve ukrepov na trgu Skupnosti ponovno sprejeli politiko dampinških cen. Na splošno so cene, ki se zaračunajo za te izvozne trge, nižje od cen industrije Skupnosti, čeprav ni bilo mogoče opraviti podrobne analize zaradi velike raznolikosti tipov izdelkov in s tem povezane nemožnosti, da bi za vse tipe izdelkov izvedli natančne primerjave cen.

(b) Preiskava je pokazala, da so sodelujoči tajski proizvajalci izvozniki, na podlagi primerljivih tipov izdelkov prodajali obravnavali izdelek po znatno nižji ceni kot industrija Skupnosti. Zaradi nesodelovanja Kitajske in zaradi velike raznovrstnosti tipov izdelkov in s tem uvoznih cen se za Kitajsko ni mogla izvesti primerjava cen za vsak posamezni tip. Vendar razpoložljiva dejstva kažejo, da je povprečna kitajska uvozna cena znatno nižja od cene tajskih proizvajalcev. Zato lahko zaključimo, da je razlika med prodajnimi cenami obravnavanih izdelkov s poreklom s Kitajske in prodajnimi cenami industrije Skupnosti brez uvedbe protidampinških dajatev vsaj toliko pomembna kot za uvoz s poreklom s Tajske.

(c) Zadevne države bi po vsej verjetnosti še naprej zaračunavale nizke cene, tudi zato da bi ponovno pridobile svoje izgubljene tržne deleže. Takšno cenovno obnašanje v povezavi z možnostjo Kitajske in Tajske, da na trg Skupnosti izvozi znatne količine obravnavanega izdelka, bi po vsej verjetnosti privedla do okrepljenega pritiska na cene na trgu in pri tem negativno vplivala na gospodarski položaj industrije Skupnosti.

(79) Poleg tega bi prenehanje veljavnosti ukrepov proti uvozu s Kitajske potegnilo za seboj prenehanje veljavnosti ukrepov proti izogibanju v zvezi z uvozom obravnavanega izdelka s Tajvana. V zvezi s tem bi bilo treba opomniti, da se je, kot navaja obrazložitev v uvodni navedbi 41, pojavljalo masivno izogibanje ukrepom proti uvozu s Kitajske, ki so se zato razširili na Tajvan. Če bi se ti ukrepi proti Tajvanu razveljavili, obstaja velika verjetnost ponovnega izogibanja tem ukrepom.

(80) Na podlagi zgoraj navedenega se lahko sklene, da obstaja v primeru razveljavitve ukrepov verjetnost ponovnega pojava škode zaradi uvoza s Kitajske in Tajske.

I. INTERES SKUPNOSTI

UVODNA OPOMBA

(81) V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesi Skupnosti kot celote. Ugotavljanje interesa skupnosti je temeljilo na upoštevnju različnih vključenih interesov, in sicer interese industrije Skupnosti, interese uvoznikov/trgovcev kot tudi uporabnike obravnavanega izdelka.

(82) Spomniti se je treba, da sprejetje ukrepov na podlagi prejšnje preiskave ni bilo v nasprotju z interesi Skupnosti. Dodatno, dejstvo, da je trenutna preiskava pregled, ki analizira dejansko stanje, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča poleg tega oceno vseh morebitnih negativnih vplivov na zadevne stranke zaradi trenutno veljavnih protidampinških ukrepov.

(83) Na podlagi tega je bilo preučeno, ali obstajajo kljub zaključkom o verjetnosti ponovnega pojava škodljivega dampinga prepričljivi razlogi, na podlagi katerih bi lahko zaključili, da ohranitev ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti.

Interesi industrije Skupnosti

(84) Industrija Skupnosti je dokazala, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitivni razvoj njenega gospodarskega položaja v času, ko se je po uvedbi trenutno veljavnih protidampinških ukrepov ponovno vzpostavila učinkovita konkurenca. Dobičkonosnost, ki jo je lahko dosegla dve leti po uvedbi ukrepov, se je v času prvotne preiskave zdela primerna v primerjavi z dobičkonosnostjo, ki bi jo industrija lahko pričakovala brez dampinškega uvoza.

(85) Pričakujemo lahko, da bo industrija Skupnosti še naprej črpala koristi iz trenutno uvedenih ukrepov. Če se okrepi ne bi ohranili, bo industrija Skupnosti po vsej verjetnosti oškodovana, tudi če bi ukrepali proti drugim državam, ki uvažajo po dampinških cenah.

Interesi neodvisnih uvoznikov/trgovcev

(86) Komisija je poslala vprašalnike 57 neodvisnim uvoznikom/trgovcem. Na vprašalnik sta odgovorila samo dva uvoznika. Eden od njiju je kupoval obravnavani izdelek iz Kitajske, po uvedbi ukrepov pa je dobavitelja zamenjal. Po njegovih trditvah ga ohranitev ali razveljavitev ukrepov ne bi prizadela. Drugi uvoznik se je izrekel za podaljšanje ukrepov in trdil, da je nelojalno tržno obnašanje pred uvedbo ukrepov izkrivljalo trg Skupnosti.

(87) Drugih devetnajst uvoznikov je odgovorilo, da jih postopek ne zadeva, ker v obravnavanem obdobju niso kupovali od zadevnih držav. Nobeno drugo stališče ni bilo prejeto in zato lahko zaključimo, da ohranitev ukrepov ne bo imela pomembnega negativnega vpliva na uvoznike ali trgovce.

Interesi uporabnikov

(88) Uporabniki obravnavanega izdelka so predvsem petrokemične industrije kot tudi industrije, dejavne v gradbenem sektorju. Komisija je poslala vprašalnike 23 uporabnikom in 5 evropskim združenjem morebitnih uporabnikov. Odgovorila so samo tri podjetja in vsa so izjavila, da jih postopek ne zadeva.

(89) Takšno pomanjkanje sodelovanja potrjuje, da pribor (fitingi) za cevi predstavljajo zelo majhen delež vseh proizvodnih stroškov teh treh podjetij in da trenutno veljavni ukrepi niso imeli večjega negativnega vpliva na njihov gospodarski položaj.

J. ZAKLJUČEK O INTERESU SKUPNOSTI

(90) Na podlagi zgornjih razlogov lahko sklenemo, da morebiten vpliv na uvoznike in uporabnike ne bi mogel izničiti pozitivnega vpliva ukrepov proti ponovnemu pojavu škodljivega dampinga za industrijo Skupnosti. Zato tudi ni prepričljivih razlogov proti nadaljevanju veljavnosti protidampinških ukrepov.

Oblika ukrepov za Tajsko

(91) Kot je navedeno v obvestilu o začetku, je vmesni pregled o obliki ukrepov za uvoz s poreklom s Tajske sprožila Komisija na lastno pobudo.

(92) V zvezi s tem se še niso sprejeli dokončni zaključki in preiskava je še v teku.

K. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(93) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu so imele na voljo rok za predstavitev svojih stališč. Opažanja, ki bi spremenila zgornje zaključke, niso bila prejeta.

(94) Na podlagi prej omenjenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki veljajo za uvoz pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom s Kitajske in Tajske, ali poslanega s Tajvana, ki jo razširja Uredba Sveta (ES) št. 763/2000 in spreminja Uredba Sveta (ES) št. 2314/2000. Opomniti je treba, da ti ukrepi vključujejo dajatev ad valorem za obe zadevni državi, razen za uvoz obravnavanih izdelkov, ki jih proizvajata in prodajata za izvoz v Skupnost dve tajski podjetji, za kateri so se prevzele zaveze –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dokončna protidampinška dajatev za uvoz pribora (fitingov) za cevi (razen za liti pribor (fitingi), prirobnice in pribor (fitingi) z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavečega jekla) z največjim zunanjim premerom 609,6 mm, kakršen se uporablja za varjenje ali druge namene in se trenutno uvršča pod oznake KNex73079311 (oznaka TARIC 7307931199), ex73079319 (oznaka TARIC 7307931999), ex73079930 (oznaka TARIC 7307993098) in ex73079990 (oznaka TARIC 7307999098), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske je uvedena.

2. Dokončne protidampinške dajatve na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, znašajo za izdelke, ki jih proizvaja:

Država | Stopnja dajatve | Dodatna oznaka TARIC |

Ljudska republika Kitajska | 58,6 % | – |

Tajska | 58,9 % | 8851 |

Razen: Thai Benkan Co. Ltd,Prapadaeng-Samutprakarn | 0 % | A118 |

3. Ne glede na odstavek 1 se dokončna protidampinška dajatev ne uporablja za uvoz, ki se sprosti v prost promet v skladu s členom 2.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1. Uvoženi izdelki, ki se prijavijo za sprostitev v prosti promet na podlagi sledeče dodatne oznake TARIC in jih proizvede in neposredno izvozi (in sicer odpremi in zaračuna) spodaj navedeno podjetje uvoznemu podjetju v Skupnosti, so oproščeni protidampinške dajatve, ki jo uvaja člen 1, če se ti izdelki uvozijo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Država | Podjetje | Dodatna oznaka TARIC |

Tajska | Awaji Sangyo (Thailand) Co. Ltd, Samutprakarn | 8850 |

TTU Industrial Corp. Ltd Bangkok | 8850 |

2. Uvoženi izdelki iz odstavka 1 so oproščeni protidampinške dajatve pod pogojem da:

(a) carinski organi držav članic ob predložitvi izjave za sprostitev v prosti promet prejmejo tudi trgovski račun, ki vsebuje vsaj podatke iz Priloge; in

(b) blago, prijavljeno in predloženo carini, natančno ustreza opisu na trgovskem računu.

Člen 3

Dokončna protidampinška dajatev, uvedena po členu 1, za uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske se s tem razširi na uvoz enakega pribora (fitingov) (oznake TARIC: 7307931191; 7307931991; 7307993092; 7307999092), ki se pošlje s Tajvana (dodatna oznaka TARIC A 999), razen tistega, ki ga proizvedejo podjetja Chup Hsin Enterprise Co. Ltd, Kaohsiung (Tajvan) (dodatna oznaka TARIC A 098), Rigid Industries Co. Ltd, Kaohsiung (Tajvan) (dodatna oznaka TARIC A 099) in Niang Hong Pipe Fittings Co. Ltd, Kaohsiung (Tajvan) (dodatna oznaka TARIC A 100).

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 2. junija 2003

Za Svet

Predsednik

K. Stefanis

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1972/2002 (UL L 305, 7.11.2002, str. 1).

[2] UL L 84, 3.4.1996, str. 1.

[3] UL L 84, 3.4.1996, str. 46.

[4] Sklep Komisije 2000/453/ES (UL L 182, 21.7.2000, str. 25).

[5] UL L 94, 14.4.2000, str. 1. Uredba nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2314/2000 (UL L 267, 20.10.2000, str. 15).

[6] UL C 271, 22.9.2000, str. 4.

[7] UL C 103, 3.4.2001, str. 5.

[8] UL C 159, 1.6.2001, str. 4.

[9] UL L 228, 24.8.2002, str. 1.

[10] Zvezni register ZDA/knjiga 64, št. 232, 3.12.1999.

[11] UL L 94, 14.4.2000, str. 1.

[12] Uredba Sveta (ES) št. 1514/2002 z dne 19. avgusta 2002 (UL L 228, 24.8.2002, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA

Na trgovskem računu za prodajo pribora (fitingov) za cevi zadevnega podjetja v Skupnost, za katero veljajo zaveze, se navede naslednje podatke.

1. Naslov "TRGOVSKI RAČUN KI SPREMLJA BLAGO, ZA KATEREGA VELJA ZAVEZA"

2. Ime podjetja, omenjenega v členu 2(1), ki izda trgovsko fakturo

3. Številko trgovskega računa

4. Datum izdaje trgovskega računa

5. Dodatno oznako TARIC, pod katero se blago na fakturi carini na meji Skupnosti

6. Natančen opis blaga

7. Opis prodajnih pogojev z navedbo:

- cene,

- veljavnih plačilnih pogojev,

- veljavnih dobavnih pogojev,

- skupnih popustov in rabatov.

8. Ime podjetja uvoznika, ki mu podjetje neposredno izstavi račun

9. Ime pooblaščenca podjetja, ki je izdal račun na podlagi zaveze, in naslednjo podpisano izjavo:

"Spodaj podpisani potrjujem, da poteka prodaja blaga iz tega računa, ki ga podjetje [ime podjetja] neposredno izvaža v Evropsko skupnost, v okviru področja uporabe in pod pogoji iz zaveze, ki jih daje podjetje [ime podjetja] in sprejme Evropska Komisija s [Sklep 1996/252/ES]. Potrjujem, da so podatki na tem računu popolni in točni.".

--------------------------------------------------