32001R1260

Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001

z dne 19. junija 2001

o skupni ureditvi trgov za sladkor

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za pravilno delovanje skupne kmetijske politike je potrebna skupna ureditev trgov za sladkor, še zlasti za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, ki so tekoči nadomestki za sladkor.

(2) Za dosego ciljev skupne kmetijske politike in še zlasti za zagotovitev, da bodo imeli pridelovalci sladkorne pese in sladkornega trsa v Skupnosti še naprej potrebna jamstva v zvezi z zaposlitvijo in življenjskim standardom, je treba stabilizirati trg sladkorja. Zato je treba določiti intervencijsko ceno za beli sladkor za območja, na katerih ni primanjkljaja, in intervencijsko ceno za surovi sladkor, prav tako pa je treba vsako leto določiti za vsako od območij s primanjkljajem tudi izpeljano intervencijsko ceno za beli sladkor in po potrebi za surovi sladkor. Treba je določiti takšno intervencijsko ceno, ki bo pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa ob hkratnem upoštevanju interesov potrošnikov zagotovila primeren zaslužek. Ta cenovna jamstva za sladkor so tudi v prid sladkornim sirupom, izoglukozi in inulinskim sirupom, katerih cene so odvisne od cene sladkorja. Zaradi finančnih pričakovanj in proračunskih predpisov, ki jih je marca 1999 v Berlinu sprejel Evropski svet, je treba določiti zaščitne cene za sladkor za celotno obdobje veljavnosti nove ureditve.

(3) Intervencijska cena mora biti določena za standardne kakovosti belega in surovega sladkorja, ki jih je treba opredeliti. Te standardne kakovosti morajo ustrezati reprezentativni povprečni kakovosti sladkorja, proizvedenega v Skupnosti, in morajo biti določene na osnovi meril, ki se uporabljajo pri trgovanju s sladkorjem. Poleg tega je treba omogočiti kontrolo standardne kakovosti, da bi se lahko upoštevali trgovinski pogoji in razvoj pri metodah analiz.

(4) Zaradi zemljepisnega položaja francoskih čezmorskih departmajev so za sladkor, proizveden v teh departmajih, potrebni ustrezni ukrepi.

(5) Da ne bi posegali v zgoraj navedene cene, morajo intervencijski organi prodajati sladkor po višji ceni od intervencijske, razen če se sladkor izvaža brez nadaljnje predelave ali v obliki predelanih proizvodov ali pa se uporablja kot živalska krma. Ena od posledic tega pravila je, da sladkor ne more biti na voljo dobrodelnim organizacijam za porabo v Skupnosti. Kljub temu pa mora obstajati možnost razpolaganja s sladkorjem na ta način v obliki posameznih nujnih ukrepov pomoči, s katerimi naj se omogoči preskrba, istočasno pa gre za humanitarni ukrep pomoči. Taki ukrepi so učinkoviti samo, če so izvedeni hitro. V takšnih primerih naj se zato uporablja najprimernejši postopek.

(6) Sladkor je tako kakor škrobni proizvodi blago, ki ga lahko uporablja kemična industrija za proizvodnjo podobnih proizvodov. Zato je treba zagotoviti usklajen razvoj uporabe takšnega blaga. Sprejeti je treba sistem proizvodnih nadomestil, s katerimi je mogoče povečati prodajo sladkorja nad dosedanje količine. Zato mora obstajati možnost, da so tej industriji v prihodnje na voljo zadevni proizvodi po znižani ceni.

(7) Ta pravila morajo zagotavljati pravično obravnavo proizvajalcev sladkorja in pridelovalcev osnovnih proizvodov. Poleg osnovne cene, ki izhaja iz intervencijske cene za beli sladkor, so prihodki podjetij, ki izhajajo iz prodaje melase, ocenjeni na 7,61 EUR na 100 kg – ta cena izhaja iz cene melase, ocenjene na 8,21 EUR na 100 kg – in tudi iz stroškov za predelavo in dobavo sladkorne pese tovarnam, ob upoštevanju donosa, ki se v Skupnosti ocenjuje na 130 kg belega sladkorja na tono sladkorne pese standardne kakovosti, je treba določiti minimalne cene za sladkorno peso A, namenjeno predelavi v sladkor A, in sladkorno peso B, namenjeno predelavi v sladkor B, ki jo plačujejo proizvajalci sladkorja pri nakupu sladkorne pese.

(8) Treba je zagotoviti posebne instrumente, da se zagotovi primerno ravnovesje med pravicami in obveznostmi proizvajalcev in kmetijskih pridelovalcev, še zlasti je treba predvideti standardne določbe Skupnosti za pogodbene obveznosti med kupci in prodajalci sladkorne pese in ustrezne določbe v zvezi s sladkornim trsom. Določbe v zvezi z običajnim trajanjem in časovno razporeditvijo dobav, zbirnimi centri za sladkorno peso in transportnimi stroški, mesti za sprejem sladkorne pese in jemanjem vzorcev, vračilom pesnih rezancev ali plačilom primernega nadomestila in tudi roki za predplačila vplivajo na dejansko ceno sladkorne pese, ki jo prejme prodajalec. Raznolikost naravnih, gospodarskih in tehničnih danosti zelo ovira poenotenje odkupnih pogojev za sladkorno peso v celotni Skupnosti. Obstajajo panožni sporazumi med proizvajalci sladkorja ali organizacijami proizvajalcev sladkorja in med organizacijami pridelovalcev sladkorne pese. Okvirni predpisi naj bi določali le minimalna jamstva, ki jih zahtevajo pridelovalci sladkorne pese in industrija, da se zagotovi neovirano delovanje sektorja sladkorja, možnost odstopanj od nekaterih pravil iz Priloge III pa naj se zadrži za panožne sporazume.

(9) Razlogi, ki so Skupnost privedli do sprejetja sistema proizvodnih kvot za sladkor, izoglukozo in inulinski sirup, še vedno veljajo. Vendar je bil ta sistem prilagojen, upoštevajoč zdajšnji razvoj v proizvodnji, da Skupnost pridobi potrebne instrumente, zato da se pravično, vendar učinkovito zagotovi, da proizvajalci sami v celoti pokrijejo stroške prodaje presežkov proizvodnje Skupnosti nad porabo in so tako izpolnjene obveznosti Skupnosti iz sporazumov, sklenjenih glede na urugvajski krog večstranskih trgovinskih pogajanj, v nadaljevanju imenovan "GATT", odobrenih s Sklepom 94/800/ES [4].

(10) Sporazum o kmetijstvu, sklenjen po GATT (v nadaljevanju imenovan "Sporazum"), izrecno zahteva, da Skupnost postopoma zmanjša izvozne subvencije za kmetijske proizvode, še zlasti za sladkor, za katerega velja jamstvo proizvodnih kvot. Sporazum predvideva zmanjšanje izvoznih subvencij v prehodnem obdobju za količino in višino subvencij. Da bi se jamstva lahko prilagodila, je treba ugotovoljeno razliko za določeno tržno leto med obsegom izvoza Skupnosti in med količino, določeno v Sporazumu, najprej razdeliti na sladkor, izoglukozo in inulinski sirup v skladu z odstotki, ki jih predstavljajo kvote za vsak posamezen proizvod v skupni kvoti, določeni za vse tri proizvode v Skupnosti. Takšna ureditev pa mora biti časovno omejena in naj velja za prehodno. Zaradi finančnih pričakovanj in proračunskih pravil, ki jih je marca 1999 v Berlinu sprejel Evropski svet, in zaradi potrebe, da se upošteva uspeh pogajanj v okviru STO, naj se sistem kvot obdrži za tržna leta od 2001/2002 do 2005/2006.

(11) Skupna ureditev trgov za sladkor temelji na naslednjih dveh elementih: prvič, po načelu, da nosi proizvajalec polno finančno odgovornost za izgubo v vsakem tržnem letu, ki ob upoštevanju kvot izhaja iz prodaje tistega dela proizvodnje Skupnosti, ki presega notranjo porabo Skupnosti, in drugič, na diferenciaciji cenovnih jamstev za prodajo, ki izražajo proizvodno kvoto, dodeljeno posameznim podjetjem. Proizvodna kvota za sladkor se dodeli vsakemu podjetju na podlagi njegove dejanske proizvodnje v določenem referenčnem obdobju.

(12) Ker so bile obveznosti za zmanjšanje izvozne subvencije uporabljene med prehodnim obdobjem, je treba osnovno količino sladkorja in izoglukoze ter kvote za inulinski sirup obdržati na zdajšnji stopnji, vendar pa mora biti po potrebi omogočena prilagoditev ustreznih jamstev, da lahko Skupnost izpolnjuje svoje obveznosti iz Sporazuma ob upoštevanju temeljnih dejavnikov, ki vplivajo na položaj v sektorju sladkorja. Sistem samofinanciranja sektorja s proizvodnimi dajatvami in ureditev s proizvodnimi kvotami je treba obdržati.

(13) Proizvajalci bodo še naprej prevzeli finančno odgovornost s plačilom osnovne proizvodne dajatve za vso proizvodnjo sladkorja A in B, omejeno na 2 % intervencijske cene za beli sladkor, ter dajatve B, ki se plačuje za proizvodnjo sladkorja B do največ 37,5 % prej navedene cene. Pod določenimi pogoji plačajo del teh prispevkov tudi proizvajalci izoglukoze in inulinskega sirupa. Pod zgoraj navedenimi pogoji s temi omejitvami ni mogoče doseči samofinanciranja sektorja za nekatera tržna leta. V takšnih primerih je treba zaračunati dodatno dajatev.

(14) Zaradi enakopravnega obravnavanja je treba dodatno dajatev obračunati za vsako podjetje na osnovi njegovega deleža v prihodkih iz proizvodnih dajatev, ki jih je plačalo za določeno tržno leto. Zato se določi koeficient za celotno Skupnost, ki predstavlja razmerje med določeno skupno izgubo in skupnimi prihodki iz proizvodnih dajatev za zadevno tržno leto. Prav tako je treba določiti pogoje, pod katerimi prodajalci sladkorne pese in sladkornega trsa sodelujejo pri odpravljanju nepokritih izgub za zadevno tržno leto.

(15) Proizvodne kvote, dodeljene posameznemu podjetju v sektorju sladkorja, lahko v posameznem tržnem letu povzročijo, da izvozne količine presegajo količine, določene s Sporazumom, v zvezi s porabo, proizvodnjo, uvozom, zalogami in prenosi ter v zvezi s povprečno izgubo, ki se bo predvidoma pokrila iz programa sofinanciranja. Jamstva v zvezi s kvotami je treba prilagoditi v vsakem tržnem letu, da Skupnost lahko izpolni svoje obveznosti.

(16) Razdelitvi na sladkor, izoglukozo in inulinski sirup mora slediti razdelitev na države članice, da se upoštevajo jamstva v zvezi s kvotami, dodeljenimi proizvodnim podjetjem v vsaki državi članici, pri čemer se ta jamstva lahko prilagodijo tako, da ne vplivajo na obstoječe ravnovesje med kvotami in soudeležbo pri stroških. Zato je treba za vsako državo članico določiti koeficient znižanja za jamstvo A in B na osnovi najvišjih prispevkov, ki veljajo za ta jamstva. Vsaka država članica mora nato opraviti razdelitev med posamezna podjetja, upoštevajoč jamstva, do katerih je vsako podjetje upravičeno na osnovi svojih kvot.

(17) Na kvote A in B vpliva združitev ali prenos podjetij, prenos ene tovarne nekega podjetja ali prenehanje poslovanja nekega podjetja ali katere od njegovih tovarn. Države članice morajo zato sprejeti pogoje za prilagoditev kvot zadevnih podjetij, pri čemer pa je treba zagotoviti, da spremembe pri kvotah podjetij za proizvodnjo sladkorja ne bodo škodovale interesom pridelovalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa.

(18) Da bi predelovalni industriji in pridelovanju sladkorne pese in sladkornega trsa med uporabo teh kvot omogočili določeno strukturno prilagoditev, je treba državam članicam omogočiti, da spremenijo kvote podjetij za največ 10 %. Zaradi posebnega položaja tega sektorja v Španiji, Italiji in francoskih čezmorskih departmajih naj se ta omejitev ne uporablja na navedenih območjih, medtem ko se izvajajo načrti prestrukturiranja.

(19) Ker proizvodne kvote, dodeljene podjetjem, zagotavljajo pridelovalcem cene, ki veljajo v Skupnosti, ter prodajo njihovih pridelkov, je treba pri prenosu kvot znotraj proizvodnih območij upoštevati interese vseh udeležencev, še zlasti pa proizvajalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

(20) Da bi lahko povečali možnosti prodaje sladkorja in izoglukoze na notranjem trgu Skupnosti, je treba pod pogoji, ki jih bo še treba določiti, omogočiti, da se izloči iz sistema kvot vsa proizvodnja sladkorja in izoglukoze, uporabljena v Skupnosti za izdelavo proizvodov, ki niso namenjeni za prehrano.

(21) Trg Skupnosti za sladkor, izoglukozo in inulinski sladkor zahteva skupni trgovinski sistem na zunanjih mejah Skupnosti. Trgovinski sistem, ki vključuje uvozne dajatve in izvozna nadomestila, bo utrdil trg v Skupnosti, še zlasti s preprečitvijo, da bi cenovna nihanja na svetovnem trgu vplivala na cene znotraj Skupnosti. Zato je treba zaračunavati dajatev za uvoz iz tretjih držav in plačevati nadomestilo za izvoz v te države, da se tako izenači razlika v cenah na trgu sladkorja znotraj in zunaj Skupnosti, ko so svetovne cene nižje od cen v Skupnosti, in da se za predelovalno industrijo za izoglukozo in inulinski sirup v Skupnosti zagotovi določen ukrep zaščite.

(22) Za zagotovitev neoviranega izvajanja trgovinske ureditve je treba predvideti, da se lahko regulira ali prepove uporaba postopkov aktivnega oplemenitenja, če tako zahteva položaj na trgu.

(23) Če bi se zaradi pomanjkanja na svetovnem trgu cene na svetovnem trgu zvišale nad cene v Skupnosti ali če bi prišlo do težav pri preskrbi celotne ali enega dela Skupnosti, je treba predvideti primerne ukrepe, da se pravočasno prepreči izvažanje regionalnih presežkov v tretje države, istočasno pa bi nenavadno povišanje cen v Skupnosti preprečilo preskrbo porabnikov po razumnih cenah.

(24) Pristojnim organom je treba omogočiti stalno spremljanje premikov na trgu s tretjimi državami, da bi lahko ocenili razvoj in po potrebi uporabili ukrepe, predvidene s to uredbo. Zato je treba predvideti sistem uvoznih in izvoznih dovoljenj, izdanih samo v povezavi z varščino, ki zagotavlja, da bo posel, za katerega je bilo zaprošeno za dovoljenje, tudi dejansko izpeljan.

(25) Zaradi sistema carin niso potrebne nobene druge oblike zaščite na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem cen in carin pa se lahko v izrednih razmerah izkaže kot nezadosten. Da trg Skupnosti ne bi ostal brez zaščite proti motnjam, do katerih bi prišlo v takšnih razmerah, mora imeti Skupnost možnost, da takoj sprejme vse potrebne ukrepe. Takšni ukrepi morajo biti v skladu z obveznostmi Skupnosti, ki jih je sprejela z GATT. Da bi preprečili težave z oskrbo trga Skupnosti, mora prav tako obstajati možnost, da se prekine uporaba carin za nekatere proizvode iz sladkorja.

(26) Skupnost je temeljito pregledala svoje rafinerije sladkorja. Pregled je pokazal, da je za stalno in bolj enakomerno oskrbo rafinerij v celotni Skupnosti potrebna jasna ocena o običajni predvideni maksimalni porabi surovega sladkorja, namenjenega za predelavo v beli sladkor, v vsaki od zadevnih držav članic, tj. Finski, Franciji, Portugalski in Združenem kraljestvu, z uporabo objektivnih referenčnih podatkov in upoštevajoč količine sladkorja, namenjene za neposredno porabo, izračunane za tržno leto 1994/1995. Uvesti je torej treba poseben preferencialni dostop do trga Skupnosti, ki omogoča rafinerijam, da pod posebnimi pogoji uvažajo določeno količino surovega trsnega sladkorja, ki izvira iz držav AKP, podpisnic Protokola št. 3 Dodatka IV AKP-ES Sporazuma o partnerstvu, ter iz Indije in drugih držav, s katerimi obstajajo ustrezni sporazumi. Ta količina je določena glede na zgoraj navedeno običajno predvideno največjo porabo na osnovi napovedanih potreb, potem ko so bile rafinirane vse razpoložljive količine surovega trsnega in pesnega sladkorja, ki izvira iz Skupnosti, in tudi preferencialnega surovega sladkorja in surovega sladkorja, ki izvira iz držav, ki jim je Skupnost v trgovinskih koncesijah odobrila carinske kvote. Da bi nadomestili obveznost Skupnosti po zmanjšanju izvoznih subvencij, je treba zmanjšati uvožene količine za običajne potrebe rafinerij.

(27) Po členu 1 Protokola in členu 1 Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Indijo o trsnem sladkorju mora preferencialni uvoz potekati glede na skupno ureditev trga za sladkor.

(28) Ustvariti je treba sredstva za zagotovitev, da se lahko surovi trsni sladkor, uvožen v skladu s preferencialno ureditvijo, rafinira pod najpravičnejšimi pogoji konkurence.

(29) Rafiniranje sladkorja je pomembna dejavnost v svetovnem merilu in Skupnosti, še zlasti v rafinerijah, ki predelujejo surovi sladkor v belega. V tehničnem pogledu se z rafiniranjem iz surovega sladkorja pridelujejo zelo kakovostni proizvodi, ki ustrezajo potrebam trga. Poleg tega so rafinerije na območjih z veliko potrošnjo. V tem smislu predstavljajo pristaniške rafinerije za Skupnost, še zlasti v državah, kakršne so Finska, celinska Portugalska, Združeno kraljestvo ter južna in zahodna Francija, dragocen dodatek k industriji za predelavo sladkorne pese.

(30) Po pregledu oskrbe vseh rafinerij v Skupnosti se zdi primerna ureditev, po kateri se predvideva posebni prednostni uvoz za surovi trsni sladkor, ki izvira iz držav AKP, podpisnic Protokola št. 3 in Indije glede posebnih sporazumov med Skupnostjo in državami, navedenimi v Protokolu št. 3 in/ali drugimi državami, na osnovi ocene potreb Skupnosti, potem ko so bile rafinirane vse razpoložljive količine surovega trsnega in pesnega sladkorja, ki izvira iz Skupnosti, in tudi preferencialnega surovega sladkorja ter surovega sladkorja, ki izvira iz držav, ki jim je Skupnost odobrila carinske kvote v okviru trgovinskih koncesij.

(31) Do tržnega leta 2000/2001 so rafinerije, ki so rafinirale preferencialni surovi trsni sladkor in v Skupnosti proizveden surovi trsni in pesni sladkor, prejele od Skupnosti izravnalno pomoč. Na osnovi dosedanjih izkušenj je videti upravičeno, da se ta pomoč ohrani, predvideti pa je treba njeno prilagoditev, pri čemer naj se upošteva gospodarski razvoj v sektorju sladkorja, še zlasti pri maržah za proizvodjo in rafiniranje.

(32) Morebiti bodo potrebni nekateri prehodni ukrepi, ta potreba pa se lahko pokaže ob vsakem prehodu iz enega tržnega leta v drugo ali pa med posameznim tržnim letom. Zagotoviti je torej treba, da se lahko izvedejo ustrezni ukrepi.

(33) Da bi olajšali izvajanje te uredbe, je potreben postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo pri Upravljalnem odboru za sladkor.

(34) Zaradi posebnih značilnosti in velikosti kmetijskih obratov se srečujejo v južni Italiji pri pridelavi sladkorne pese s pogostimi težavami. Pridelava sladkorne pese je na teh območjih nujno potrebna, da se obnovijo izredno glinena tla in da se prepreči vrnitev k pridelavi, usmerjeni k monokulturam. Italija je torej pooblaščena, da v naslednjih petih tržnih letih južnim regijam odobri državno pomoč v enaki višini in pod enakimi pogoji kakor za tržno leto 2000/2001. Pridelava sladkornega trsa v Španiji se srečuje s posebnimi težavami pri uveljavljanju do drugih kmetijskih pridelkov. Da bi se omogočila ohranitev takšne omejene pridelave, je Španija pooblaščena, da v naslednjih petih tržnih letih za pridelavo sladkornega trsa odobri državno pomoč v enaki višini in pod enakimi pogoji kakor za tržno leto 2000/2001. Pridelava sladkorne pese se na Portugalskem srečuje z nenehnimi težavami, še zlasti, ker je bila uvedena šele pred kratkim. Zaradi teh težav je treba pridelovalce spodbuditi, da povečajo pridelavo. Portugalska je torej pooblaščena, da v naslednjih petih tržnih letih za pridelavo sladkorne pese odobri državno pomoč v enaki višini in pod enakimi pogoji kakor za tržno leto 2000/2001. Zaradi podnebnih razmer je pridelava sladkorne pese na Finskem zelo otežena, kar vodi do velikih nihanj pri pridelavi. Finska je pooblaščena, da odobri pavšalno povračilo stroškov skladiščenja za preneseni sladkor C, določiti pa je treba natančna pravila za takšna povračila.

(35) Da bi upoštevali okoljevarstvene cilje, morajo države članice po potrebi sprejeti in uporabljati primerne ukrepe v zvezi z uporabo kmetijskih zemljišč za pridelavo pridelkov iz člena 1. V prihodnosti lahko države članice uvedejo ukrepe za pospeševanje pridelave v skladu z objektivnimi okoljevarstvenimi kriteriji in opomnijo pridelovalce, da morajo upoštevati veljavno zakonodajo. Države članice morajo predložiti poročila o učinkih nacionalnih okoljevarstvenih ukrepov na kmetijsko proizvodnjo v sektorju sladkorja.

(36) Po členu 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [5] pokriva Skupnost stroške držav članic, ki so nastali v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz te uredbe.

(37) Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, morajo biti sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, prenesenih na Komisijo [6].

(38) Dogovori o podporah, uvedeni s to uredbo, nadomeščajo dogovore, predvidene z Uredbo Sveta (ES) št. 2038/1999 z dne 13. septembra 1999 o skupni ureditvi trgov za sladkor [7], ki jo je potrebno razveljaviti skupaj z uredbami (EGS) št. 206/68 [8], (EGS) št. 431/68 [9], (EGS) št. 447/68 [10], (EGS) št. 2049/69 [11], (EGS) št. 793/72 [12], (EGS) 741/75 [13], (EGS) št. 1358/77 [14], (EGS) št. 1789/81 [15], (EGS) št. 193/82 [16], (EGS) št. 1010/86 [17] in (EGS) št. 2225/86 [18] o splošnih pravilih za njeno izvajanje.

(39) Uredba (ES) št. 2038/1999 je določala sistem za nadomestilo stroškov skladiščenja. Ker ureditev, ki jo uvaja ta uredba, ne vključuje več takšnega sistema, je treba sprejeti prehodna pravila, da bi bil olajšan prehod s starega na novi sistem. Zato se predvidi, prvič, da se preostali znesek iz starega sistema nadomestil za stroške skladiščenja knjiži v breme, če je negativen, ali v dobro, če je pozitiven, sistema za financiranje prodaje presežne proizvodnje Skupnosti v sektorju sladkorja, in drugič, da pri plačilu nadomestila za skladiščenje sladkorja, ki je skladiščen v začetku veljavnosti te uredbe, velja zadnji dan tržnega leta 2000/2001 za dan prodaje.

(40) Predvideti je treba možnost sprejetja prehodnih določb, da bi bil olajšan prehod iz sistema, določenega z Uredbo (ES) št. 2038/1999, v nove dogovore, vpeljane s to uredbo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe in opredelitve

1. Skupna ureditev trgov za sladkor, uvedena s to uredbo, zajema naslednje proizvode:

Tarifna oznaka KN | Opis |

| Sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne pese ter kemično čista saharoza v trdnem stanju |

| Sladkorna pesa |

12129200 | Sladkorni trs |

| Melase, dobljene z ekstrakcijo ali rafiniranjem sladkorja |

| Javorov sladkor in sirup |

1702609517029099 | Drugi sladkor v trdni obliki in sladkorni sirupi brez dodatkov za aromo ali barvo, razen laktoze, glukoze, maltodekstrina in izoglukoze |

17029060 | Umetni med, mešan z naravnim medom ali pa ne |

17029071 | Karamel, ki vsebuje 50 mas. % ali več saharoze v suhi snovi |

21069059 | Sladkorni sirupi z dodatki za aromo ali barvo, razen izoglukoze, laktoze, glukoze in maltodekstrinskih sirupov |

| Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja |

| Izoglukoza |

| Izoglukozni sirupi z dodatki za aromo ali barvo |

| Inulinski sirup |

2. V tej uredbi pomeni:

(a) "beli sladkor" sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo ali barvil niti nobenih drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju 99,5 mas. % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo;

(b) "surovi sladkor" sladkor, ki ne vsebuje dodatkov za aromo, barvil ali katerih koli drugih dodatkov in ki vsebuje v suhem stanju manj kot 99,5 mas. % saharoze, določene s polarimetrično metodo;

(c) "izoglukoza" proizvod, pridobljen iz glukoze ali njenih polimerov z vsebnostjo najmanj 10 % fruktoze v suhi snovi;

(d) "inulinski sirup" proizvod, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoz, ki vsebuje najmanj 10 % fruktoze v suhi snovi v prosti obliki ali v obliki saharoze;

(e) "sladkor A" in "izoglukoza A" katero koli količino sladkorja ali izoglukoze, proizvedeno v določenem tržnem letu v kvoti A zadevnega podjetja;

(f) "sladkor B" in "izoglukoza B" katero koli količino sladkorja ali izoglukoze, proizvedeno v določenem tržnem letu nad kvoto A, vendar pa z vsoto kvote A in B zadevnega podjetja;

(g) "sladkor C" in "izoglukoza C" katero koli količino sladkorja ali izoglukoze, proizvedeno v določenem tržnem letu, ki ali presega vsoto kvote A in B zadevnega podjetja, ali pa proizvedeno v podjetju, kateremu kvota ni bila dodeljena;

(h) "sladkorna pesa A" vso sladkorno peso, ki se predela v sladkor A;

(i) "sladkorna pesa B" vso sladkorno peso, ki se predela v sladkor B;

(j) "inulinski sirup A" katero koli količino inulinskega sirupa, izraženo kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze, proizvedeno v določenem tržnem letu v kvoti A zadevnega podjetja;

(k) "inulinski sirup B" katero koli količino inulinskega sirupa, izraženo kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze, proizvedeno v določenem tržnem letu nad kvoto A, vendar pa v z vsoto kvote A in B zadevnega podjetja;

(l) "inulinski sirup C" katero koli količino inulinskega sirupa, izraženo kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze, proizvedeno v določenem tržnem letu, ki ali presega vsoto kvote A in B zadevnega podjetja, ali pa proizvedeno v podjetju, kateremu kvota ni bila dodeljena;

(m) "tržno leto" za vse proizvode, naštete v odstavku 1, obdobje, ki se začne 1. julija in konča 30. junija naslednje leto.

NASLOV I

NOTRANJI TRG

POGLAVJE 1

Cene

Člen 2

1. Za tržna leta 2001/2002 do 2005/2006 se za beli sladkor:

(a) intervencijska cena določi na 63,19 EUR/100 kg,

(b) izpeljana intervencijska cena določi vsako leto za vsako posamezno območje s primanjkljem.

2. Za tržna leta 2001/2002 do 2005/2006 se intervencijska cena za surovi sladkor določi na 52,37 EUR/100 kg.

Če je treba tržiti surovi sladkor, ki je bil proizveden na območju s primanjkljajem, se za ta sladkor lahko določi izpeljana intervencijska cena.

3. Intervencijske cene iz odstavka 1 in 2 se uporabljajo za nepakiran sladkor, franko tovarna, naložen na prevozno sredstvo, ki ga je izbral kupec.

Cene veljajo za beli in surovi sladkor standardne kakovosti, opisan v Prilogi I.

4. Komisija bo vsako leto določila v skladu s postopkom iz člena 42(2) izpeljano intervencijsko ceno za beli sladkor, izpeljano intervencijsko ceno za surovi sladkor pa bo določila po potrebi.

Izpeljana intervencijska cena se določi ob upoštevanju stroškov za transport sladkorja z območij s presežki na območja s primanjkljajem.

Komisija lahko spremeni Prilogo I po enakem postopku.

Člen 3

1. Za tržna leta 2001/2002 do 2005/2006 se osnovna cena za sladkorno peso standardne kakovosti določi na 47,67 EUR na tono sladkorne pese, dostavljene v zbirni center.

Standardna kakovost sladkorne pese je določena v Prilogi II.

2. Komisija lahko spremeni Prilogo II v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 4

1. Za tržna leta 2001/2002 do 2005/2006 se:

(a) minimalna cena za sladkorno peso A določi na 46,72 EUR na tono;

(b) minimalna cena za sladkorno peso B določi na 32,42 EUR na tono v skladu s členom 15(5).

2. Za območja, za katera je za beli sladkor določena izpeljana intervencijska cena, se najnižja cena za sladkorno peso A in sladkorno peso B poveča za znesek, ki je enak razliki med izpeljano intervencijsko ceno za zadevno območje in intervencijsko ceno, pri čemer se pri tem znesku uporablja koeficient 1,30.

Člen 5

1. Brez poseganja v člen 21 in predpise, sprejete na osnovi člena 14, morajo proizvajalci sladkorja pri nakupu sladkorne pese:

(a) primerne za predelavo v sladkor,

in

(b) določene za predelavo v sladkor,

plačati vsaj minimalno ceno, ki se s pribitki ali odbitki prilagodi glede na odklone od standardne kakovosti.

2. Minimalna cena iz odstavka 1 ustreza:

(a) na območjih, kjer ni primanjkljaja:

- pri sladkorni pesi, ki se predela v sladkor A, minimalni ceni za sladkorno peso A,

- pri sladkorni pesi, ki se predela v sladkor B, minimalni ceni za sladkorno peso B,

(b) na območjih, kjer je primanjkljaj:

- pri sladkorni pesi, ki se predela v sladkor A, minimalni ceni za sladkorno peso A, prilagojeni v skladu s členom 4(2),

- pri sladkorni pesi, ki se predela v sladkor B, minimalni ceni za sladkorno peso B, prilagojeni v skladu s členom 4(2).

3. Izvedbene določbe za uporabo tega člena ter cenovni pribitki in odbitki se določijo v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 6

1. Panožni sporazumi in pogodbe med kupci in prodajalci sladkorne pese morajo biti v skladu s standardnimi predpisi iz Priloge III, še zlasti glede pogojev za odkup, dobavo, prevzem in plačilo sladkorne pese.

2. Pogoji za odkup sladkornega trsa se določijo s panožnimi sporazumi med pridelovalci sladkornega trsa v Skupnosti in proizvajalci sladkorja v Skupnosti.

Pogoji za nakup osnovnih kmetijskih proizvodov za proizvodnjo inulinskega sirupa se določijo s panožnimi sporazumi med pridelovalci teh osnovnih kmetijskih proizvodov v Skupnosti in proizvajalci inulinskega sirupa.

3. Po potrebi bodo določene izvedbene določbe za uporabo odstavkov 1 in 2 v skladu s postopkom iz člena 42(2).

4. Če ne obstajajo panožni sporazumi, lahko zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe po tej uredbi, da zavaruje interese strank.

Zadevna država članica nemudoma obvesti Komisijo o ukrepih, sprejetih na osnovi prvega pododstavka.

Člen 7

1. Intervencijski organ, ki ga imenuje vsaka država članica, ki prideluje sladkor, mora skozi celo tržno leto v skladu s pogoji iz odstavkov 5 in 6 odkupiti vso ponujeno in v okviru kvot proizvedeno količino belega in surovega sladkorja, proizvedeno iz sladkorne pese in sladkornega trsa, pridelanega v Skupnosti, če je bila predhodno za zadevni sladkor sklenjena pogodba o skladiščenju med prodajalcem in intervencijskim organom.

Intervencijski organ odkupuje, odvisno od primera, po intervencijski ceni ali izpeljani intervencijski ceni, ki velja za območje, na katerem je sladkor v času odkupa. Če kakovost sladkorja odstopa od standardne kakovosti, za katero je bila določena intervencijska cena, se cena ustrezno zviša ali zniža.

2. Lahko se določi, da se za sladkor, ki je v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe, in je obdelan tako, da ni primeren za prehrano ljudi, odobrijo premije.

3. Določi se, da se za proizvode iz členov 1(1)a in (f) in za sirupe iz člena 1(1)(d) ter za kemično čisto fruktozo (levulozo), ki spadajo v tarifno oznako KN 17025000 kot vmesni proizvod, odobrijo proizvodna nadomestila, če so ti proizvodi v enem od položajev iz člena 23(2) Pogodbe in so namenjeni proizvodnji nekaterih proizvodov kemične industrije.

Nadomestilo se določi še zlasti ob upoštevanju stroškov, nastalih ob uporabi uvoženega sladkorja, ki bi jih morala pokriti kemična industrija pri oskrbi na svetovnem trgu.

4. Za pospeševanje prodaje sladkorja, proizvedenega v francoskih čezmorskih departmajih, na evropskih območjih Skupnosti, se odobri pavšalna pomoč Skupnosti. Ta pomoč velja za:

- rafiniranje sladkorja, pridelanega v teh departmajih, v rafinerijah v evropskih regijah Skupnosti, in je zlasti odvisna od donosa;

- transport sladkorja, pridelanega v francoskih čezmorskih departmajih, na evropska območja Skupnosti, in po potrebi, njegovo skladiščenje v teh departmajih.

Pavšalni zneski za stroške transporta iz vsakega departmaja na evropska območja Skupnosti vključujejo zlasti:

- pavšalni znesek za stroške transporta iz tovarne do FOB;

- pavšalni znesek za stroške pomorskega transporta in zavarovanja od FOB do evropskih pristanišč Skupnosti cif-ladijsko skladišče.

Če je za oskrbo rafinerij potrebno, se lahko predvidi, da veljajo za surovi sladkor, proizveden iz sladkorne pese, pridelane v Skupnosti, ukrepi iz prvega pododstavka.

V tem členu pomeni "rafinerija" proizvodno enoto, katere izključna dejavnost je rafiniranje surovega sladkorja ali sirupa, proizvedenega pred fazo kristalizacije.

5. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena se določijo v skladu s postopkom iz člena 42(2), še zlasti za:

- minimalne kakovostne in količinske zahteve za intervencijo,

- pribitke in odbitke pri ceni, ki se uporabljajo pri intervenciji,

- postopke in zahteve za prevzem intervencijskega organa,

- pogoje za odobritev premij in višina premij,

- pogoje za odobritev proizvodnih nadomestil in višina teh nadomestil,

- možnost, da se po potrebi omeji odobritev proizvodnih nadomestil za levulozo na skupno količino tega proizvoda, ki se določi za Skupnost,

- možnost, da se odobri proizvodno nadomestilo za proizvode iz člena 1(1)(h),

- ukrepe iz odstavka 4.

Člen 8

Če se člen 31 uporablja za zagotavljanje oskrbe Skupnosti ali enega od njenih območij, mora Komisija določiti posebne intervencijske ukrepe v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Ti ukrepi pa ne smejo povzročiti, da bi bili proizvajalci sladkorja v Skupnosti zavezani k prodaji sladkorja intervencijskim organom.

Člen 9

1. Intervencijski organi lahko prodajajo sladkor samo po ceni, ki je višja od intervencijske cene.

Vendar pa se lahko odredi, da intervencijski organi prodajo sladkor po ceni, ki je enaka ali nižja od intervencijske cene, če je sladkor namenjen za:

- živalsko krmo ali

- izvoz, v nepredelanem stanju ali pa po predelavi v proizvode iz Priloge I Pogodbe ali pa v blago iz Priloge V te uredbe.

2. Ne glede na odstavek 1 pa se lahko odredi, da dajo intervencijski organi nepredelani sladkor iz svojih zalog na voljo dobrodelnim organizacijam za oskrbo notranjega trga Skupnosti pri nujnih ukrepih pomoči po ceni, ki je nižja od intervencijske cene ali pa zastonj. Takšne dobrodelne organizacije mora priznati država članica ali pa Komisija, če dobrodelne organizacije ni priznala država članica.

3. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena in sklepov, da se da sladkor na voljo v skladu z odstavkom 2, se določijo v skladu s postopkom iz člena 42(2).

POGLAVJE 2

Kvote

Člen 10

1. Poglavje 2 se uporablja za tržna leta 2001/2002 do 2005/2006.

2. Osnovna količina za proizvodnjo sladkorja A in B, izoglukoze in inulinskega sirupa je tista, ki je določena v členu 11(2).

3. Zaradi izpolnjevanja obveznosti Skupnosti, ki jih je ta sprejela skladno s Sporazumom o kmetijstvu, sklenjenem po členu 300(2) Pogodbe, se lahko jamstva za prodajo sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, proizvedenega v sistemu kvot, znižajo za eno tržno leto ali več.

4. Za namene odstavka 3 se pred 1. oktobrom za vsako tržno leto določi zajamčena količina po kvotah na osnovi napovedi glede proizvodnje, uvoza, porabe, skladiščenja, prenosa in izvozne bilance ter povprečne izgube v breme programa samofinanciranja v smislu člena 15(1)(d). Če napovedi pokažejo, da je količina za izvoz za zadevno tržno leto večja od maksimalne količine, določene v Sporazumu, se zajamčena količina zmanjša za razliko v skladu s postopkom iz člena 42(2). Ta razlika se razdeli na sladkor, izoglukozo in inulinski sirup skladno z odstotnim deležem, ki ga predstavlja vsota kvot A in B za vsak proizvod v celotni Skupnosti. Kasneje se razdeli še po državah članicah in po proizvodih, pri čemer se uporablja ustrezni koeficient, naveden v spodnji tabeli:

Regije | 1 | 2 | 3 |

Koeficient, ki se uporablja za sladkor, izražen kot beli sladkor | Koeficient, ki se uporablja za izoglukozo v suhi snovi | Koeficient, ki se uporablja za inulinski sirup kot ekvivalent sladkorja/izoglukoze |

sladkor A | sladkor B | izoglukoza A | izoglukoza B | inulinski sirup A | inulinski sirup B |

BLEU | 0,046201 | 0,009920 | 0,225547 | 0,062024 | 0,556265 | 0,130955 |

Danska | 0,027206 | 0,008015 | - | - | - | - |

Nemčija | 0,224812 | 0,069174 | 0,104246 | 0,024551 | - | - |

Grčija | 0,012352 | 0,001235 | 0,037978 | 0,008944 | - | - |

Španija | 0,026459 | 0,001102 | 0,166138 | 0,017721 | - | - |

Francija (metropolitanska) | 0,213231 | 0,063239 | 0,061081 | 0,015898 | 0,058922 | 0,013847 |

Francoski čezmorski departmaji | 0,019298 | 0,002063 | - | - | - | - |

Irska | 0,007752 | 0,000775 | - | - | - | - |

Italija | 0,082491 | 0,015514 | 0,059803 | 0,014083 | - | - |

Nizozemska | 0,053393 | 0,014083 | 0,026804 | 0,006313 | 0,194365 | 0,045646 |

Portugalska (celinska) | 0,002323 | 0,000232 | 0,029213 | 0,006880 | - | - |

Portugalska (avtonomno območje Azori) | 0,000387 | 0,000039 | - | - | - | - |

Združeno kraljestvo | 0,044297 | 0,004430 | 0,084713 | 0,022596 | - | - |

Avstrija | 0,022673 | 0,005292 | - | - | - | - |

Švedska | 0,014327 | 0,001433 | - | - | - | - |

Finska | 0,005683 | 0,000568 | 0,023151 | 0,002316 | - | - |

5. Država članica nato porazdeli dodeljeno razliko med proizvodna podjetja, ustanovljena na njenem območju, glede na razmerje med kvotami A in B za zadevni proizvod ter osnovno količino A in osnovno količino B države članice za zadevni proizvod.

Količina sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki je proizvedena čez zajamčeno količino, velja za sladkor C, izoglukozo C in inulinski sirup C.

6. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena, še zlasti znižanje zajamčene količine in po potrebi prilagoditev te količine, zato da se določi zajamčena količina za naslednje tržno leto, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 11

1. V skladu s tem poglavjem dodelijo države članice kvote A in B vsakemu, na njihovem območju ustanovljenemu podjetju, ki proizvaja sladkor, vsakemu podjetju, ki proizvaja izoglukozo, in vsakemu podjetju, ki proizvaja inulinski sirup, in je dobilo kvoto A in B za tržno leto 2000/2001.

2. Za namene dodelitve kvote A in B iz odstavka 1 velja naslednja osnovna količina:

1. Osnovne količine A

Regije | a)Osnovna količina A za sladkor | b)Osnovna količina A za izoglukozo | c)Osnovna količina A za inulinski sirup |

Danska | 325000,0 | - | - |

Nemčija | 2612913,3 | 28643,3 | - |

Grčija | 288638,0 | 10435,0 | - |

Španija | 957082,4 | 74619,6 | - |

Francija (metropolitanska) | 2506487,4 | 15747,1 | 19847,1 |

Francoski čezmorski departmaji | 463872,0 | - | - |

Irska | 181145,2 | - | - |

Italija | 1310903,9 | 16432,1 | - |

Nizozemska | 684112,4 | 7364,6 | 65519,4 |

Avstrija | 314028,9 | - | - |

Portugalska (celinska) | 63380,2 | 8027 | - |

Avtonomno območje Azori | 9048,2 | - | - |

Finska | 132806,3 | 10792,0 | - |

Švedska | 334784,2 | - | - |

Belgijsko-luksemburška gospodarska unija | 674905,5 | 56150,6 | 174218,6 |

Združeno kraljestvo | 1035115,4 | 21502,0 | - |

2. Osnovne količine B

Regije | (a)Osnovna količina B za sladkor | Osnovna količina B za izoglukozo | Osnovna količina B za inulinski sirup |

Danska | 95745,5 | - | - |

Nemčija | 803982,2 | 6745,5 | - |

Grčija | 28863,8 | 2457,5 | - |

Španija | 39878,5 | 7959,4 | - |

Francija | 752259,5 | 4098,6 | 4674,2 |

Francoski čezmor. depart. | 46372,5 | - | - |

Irska | 18114,5 | - | - |

Italija | 246539,3 | 3869,8 | - |

Nizozemska | 180447,1 | 1734,5 | 15430,5 |

Avstrija | 73297,5 | - | - |

Portugalska (celinska) | 6338,0 | 1890,3 | - |

Avtonomno območje Azori | 904,8 | - | - |

Finska | 13280,4 | 1079,7 | - |

Švedska | 33478,0 | - | - |

Belgijsko-luksemburška gospodarska unija | 144906,1 | 15441,0 | 41028,2 |

Združeno kraljestvo | 103511,5 | 5735,3 | - |

3. Brez poseganja v člene 10(3), (4), (5) in (6) in člen 12 ustrezajo kvote A in B vsakega podjetja, ki proizvaja sladkor, izoglukozo oziroma inulinski sirup, tistim, ki so jih države članice dodelile za tržno leto 2000/2001, pred uporabo člena 26(5) Uredbe (ES) št. 2038/1999, in ki so bile prilagojene glede na osnovno količino iz odstavka 2 in v skladu s postopkom iz člena 10(5).

4. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena bodo sprejeti po potrebi v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 12

1. Države članice lahko prenesejo kvote A in B iz enega podjetja v drugega v skladu s tem členom in ob upoštevanju interesov vseh zadevnih strank, še zlasti proizvajalcev sladkorne pese in sladkornega trsa.

Prvi pododstavek se ne uporablja za inulinski sirup.

2. Država članica lahko zniža kvoti A in B za vsako podjetje, ki proizvaja sladkor oziroma izoglukozo, ustanovljeno na območju države članice, vendar ne za več kot 10 % kvote A oziroma kvote B, določene za vsako podjetje v skladu s členom 11.

Omejitev v višini 10 % iz prvega pododstavka ne velja za Italijo, Španijo in francoske čezmorske departmaje, če se kvote prenesejo na osnovi načrtov prestrukturiranja v sektorjih sladkorne pese, sladkornega trsa in sladkorja na zadevnih območjih in v obsegu, ki je potreben za izvajanje takšnih načrtov.

Načrti prestrukturiranja in s tem povezani ukrepi, ki zadevajo kvote A in B, se nemudoma sporočijo Komisiji.

3. Odtegnjeno količino kvot A in B bo država članica dodelila enemu podjetju ali več drugim podjetjem, katerim je bila kvota dodeljena ali pa ne, in ki so v smislu člena 11(2) ustanovljena na istem območju kakor tista, katerim je bila ta ista količina odtegnjena.

Kljub temu pa lahko Francija v skladu s členom 11 zmanjša kvote A podjetij, ustanovljenih v njenih čezmorskih departmajih, za največ 30000 ton belega sladkorja in dodeli odtegnjeno količino enemu podjetju ali več drugim podjetjem, ki so ustanovljena na območju matične države. Kvota A vsakega zadevnega podjetja po znižanju ne sme biti nižja od povprečne količine sladkorja, proizvedene glede na dodeljeno kvoto, in ugotovljene za tržna leta 1977/1978, 1978/1979 in 1979/1980.

4. V Prilogi IV so natančna pravila o prilagoditvi kvot pri združitvah in prenosih podjetij.

5. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena bodo sprejete v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 13

1. Sladkorja C, ki ni bil prenesen skladno s členom 14, izoglukoze C in inulinskega sirupa C ni dovoljeno prodati na notranjem trgu Skupnosti, temveč jih je treba izvoziti v nepredelani obliki pred 1. januarjem, ki sledi koncu zadevnega tržnega leta.

Členi 7, 27 in 33 se ne uporabljajo za sladkor C, izoglukozo C in inulinski sirup C.

2. Uporaba člena 33 za sladkor C se lahko določi v izjemnih primerih in v obsegu, ki je potreben za oskrbo Skupnosti s sladkorjem. V takšnem primeru se istočasno določi, da se lahko celotna količina sladkorja C dokončno proda na notranjem trgu Skupnosti, ne da bi bila za to obračunana dajatev, določena z odstavkom 3 tega člena.

3. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena bodo sprejeti v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Ti predpisi morajo določiti zlasti dajatev za sladkor C, izoglukozo C in inulinski sirup C, navedenih v odstavku 1, za katere do dneva, ki ga bo treba še določiti, ni bilo predloženo dokazilo, da so bili v predpisanem roku izvoženi brez nadaljnje predelave.

Člen 14

1. Vsako podjetje lahko sklene, da prenese celotno količino ali del količine sladkorja, proizvedenega čez svojo kvoto, v proizvodnjo naslednjega tržnega leta, pri čemer se ta upošteva kot del proizvodnje za naslednje leto. Ta sklep je nepreklicen.

Vsako podjetje lahko sklene, da prenese celotno proizvodnjo ali del proizvodnje sladkorja A in sladkorja B, ki je ob uporabi členov 10(3), (4), (5) in (6) postal sladkor C, v naslednje tržno leto, pri čemer se ta upošteva kot del proizvodnje naslednjega leta. Ta sklep je tudi nepreklicen. Prav tako ne velja morebitna omejitev iz odstavka 4 tega člena.

2. Podjetja, ki sprejmejo sklep iz odstavka 1:

- obvestijo pred 1. februarjem zadevno državo članico o količini oziroma količinah prenesenega sladkorja, in

- se obvežejo, da bodo uskladiščile preneseno količino oziroma količine za 12 zaporednih mesecev od dneva, ki ga je treba še določiti.

Vendar pa se datum 1. februar iz prve alinee prvega pododstavka nadomesti:

(a) za podjetja iz Španije s 15. aprilom za proizvodnjo sladkorne pese in z 20. junijem za proizvodnjo sladkornega trsa;

(b) za podjetja iz Združenega kraljestva s 15. februarjem;

(c) za podjetja iz francoskih čezmorskih departmajev Guadeloupe in Martinique s 1. majem.

Če je bila dokončna proizvodnja v zadevnem tržnem letu manjša od ocene, sprejete ob odločitvi o prenosu, se lahko prenesena količina prilagodi pred 1. avgustom naslednje tržno leto z veljavnostjo za nazaj.

3. Če bi določeno območje Skupnosti prizadela naravna katastrofa, na primer suša ali poplava, se lahko v skladu s postopkom iz člena 42(2) določi, da se skrajša obdobje obveznega uskladiščenja iz druge alinee prvega pododstavka odstavka 2 za količino sladkorja, s katero se zagotavlja normalna oskrba prizadetega območja.

4. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena, ki lahko omejujejo količino sladkorja, ki se lahko prenese, bodo sprejeti v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Ti predpisi morajo določiti predvsem dajatev, ki se zaračuna za sladkor, uskladiščen v skladu z drugo alineo prvega pododstavka odstavka 2, in se proda med obveznim obdobjem skladiščenja.

Člen 15

1. Pred koncem vsakega tržnega leta se ugotovi:

(a) predvideno proizvodnjo sladkorja A in B, izoglukoze A in B ter inulinskega sirupa A in B, ki se pripiše zadevnemu tržnemu letu;

(b) predvideno količino sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki se v tekočem tržnem letu proda za porabo v Skupnosti;

(c) presežek, ki se izvozi in se izračuna tako, da se količina iz (b) odšteje od količine iz (a);

(d) predvideno povprečno izgubo ali povprečni dohodek na tono sladkorja glede na izvozne obveznosti, ki jih je treba izpolniti v tekočem tržnem letu.

Ta povprečna izguba ali povprečni dohodek ustreza razliki med skupnim zneskom nadomestil in skupnim zneskom dajatev glede na skupno tonažo zadevnih izvoznih obveznosti;

(e) predvideno skupno izgubo ali dohodek, ki se izračuna tako, da se presežek iz (c) pomnoži s povprečno izgubo ali dohodkom iz (d).

2. Pred koncem tržnega leta 2005/2006 in brez poseganja v člene 10(3), (4), (5) in (6) se za tržna leta 2001/2002 do 2005/2006 kumulativno ugotovi:

(a) presežek za izvoz, ki se izračuna na osnovi končne proizvodnje sladkorja A in B, izoglukoze A in B ter inulinskega sirupa A in B in končne proizvodnje sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa, ki se proda za porabo v Skupnosti;

(b) povprečno izgubo ali dohodek na tono sladkorja, ki izhaja iz skupne izvozne obveznosti, in se izračuna z uporabo metode iz drugega pododstavka odstavka 1(d);

(c) skupno izgubo ali dohodek, ki se izračuna tako, da se presežek iz (a) pomnoži s povprečno izgubo ali dohodkom iz (b);

(d) skupni znesek zaračunanih osnovnih proizvodnih dajatev in dajatev B.

Predvidena skupna izguba ali skupni dohodek iz odstavka 1(e) se prilagodi v skladu z razliko med zneskoma iz (c) in (d).

3. Če izračuni, ugotovljeni v skladu z odstavkom 1 in prilagojeni v skladu z odstavkom 2, brez poseganja v člen 18(1), kažejo predvideno skupno izgubo, se lahko ta izguba deli s predvideno proizvodnjo sladkorja A in B, izoglukoze A in B ter inulinskega sirupa A in B, ki velja za tekoče tržno leto. Pridobljeni znesek se zaračuna proizvajalcem kot osnovna proizvodna dajatev za njihovo proizvodnjo sladkorja A in B, izoglukoze A in B ter inulinskega sirupa A in B.

Vendar pa ta dajatev ne sme presegati:

- pri sladkorju 2 % intervencijske cene za beli sladkor,

- pri inulinskem sirupu, izraženem kot ekvivalentom sladkorja/izoglukoze z uporabo koeficienta 1,9, najvišjega zneska, plačljivega za beli sladkor, in

- pri izoglukozi deleža osnovne proizvodne dajatve, ki jo nosijo proizvajalci sladkorja.

4. Če maksimalna dovoljena osnovna proizvodna dajatev ne pokrije v celoti skupne izgube iz prvega pododstavka odstavka 3, se preostali znesek deli s predvideno proizvodnjo sladkorja B, izoglukoze B in inulinskega sirupa B, ki velja za zadevno tržno leto. Pridobljeni znesek se zaračuna proizvajalcem kot dajatev B za njihovo proizvodnjo sladkorja B, izoglukoze B ter inulinskega sirupa B.

Vendar pa skladno z odstavkom 5 ta dajatev ne presega:

- pri sladkorju B 30 % intervencijske cene za beli sladkor,

- pri inulinskem sirupu B, izraženem kot ekvivalentom sladkorja/izoglukoze z uporabo koeficienta 1,9, najvišjega zneska, plačljivega za beli sladkor B, in

- pri izoglukozi B deleža dajatve B, ki jo nosijo proizvajalci sladkorja.

5. Če zneski, ugotovljeni skladno z odstavkom 1, kažejo, da predvidena skupna izguba za tekoče tržno leto verjetno ne bo pokrita iz pričakovanih prihodkov iz dajatev zaradi omejitve pri osnovni proizvodni dajatvi in dajatvi B, določeni v odstavkih 3 in 4, se lahko maksimalni odstotni delež iz prve alinee odstavka 4 prilagodi tako, da pokrije skupno izgubo, pri čemer pa ne sme preseči 37,5 %.

Popravljeni maksimalni odstotni delež za dajatev B se določi za tekoče tržno leto pred 15. septembrom. Minimalna cena za sladkorno peso B iz člena 4(1)(b) se ustrezno prilagodi.

6. Pri izračunu skupne izgube iz odstavka 1(e) se upoštevajo vse izgube, ki izhajajo iz odobritve proizvodnih nadomestil iz člena 7(3).

7. Dajatve iz tega člena zaračunavajo države članice.

8. Izvedbene določbe za uporabo tega člena bodo sprejete v skladu s postopkom iz člena 42(2), še zlasti pa bodo zajemale:

- zneske dajatev, ki jih je treba zaračunati,

- popravljeni maksimalni odstotni delež za dajatev B,

- prilagojeno minimalno ceno za sladkorno peso B, ki ustreza popravljenemu maksimalnemu odstotnemu deležu za dajatev B.

Člen 16

1. Če prihodki iz proizvodnih dajatev za določeno tržno leto po uporabi členov 15(3), (4) in (5) ne pokrijejo v celoti skupne izgube za isto tržno leto skladno s členom 15(1) in (2), se proizvajalcem zaračuna dodatna dajatev brez poseganja v člen 4, da se poravna še nepokriti del skupne izgube.

2. Dodatna dajatev se izračuna za vsako podjetje, ki proizvaja sladkor, vsako podjetje, ki proizvaja izoglukozo, in vsako podjetje, ki proizvaja inulinski sirup, tako da se skupni znesek zapadlih proizvodnih dajatev podjetja za zadevno tržno leto pomnoži s koeficientom, ki je določen. Ta koeficient ustreza za celotno Skupnost razmerju, zmanjšanem za 1, med skupno izgubo, ugotovljeno v skladu s členom 15(1) in (2) za zadevno tržno leto, in prihodki iz osnovnih proizvodnih dajatev in dajatev B od proizvajalcev sladkorja, izoglukoze in inulinskega sirupa za isto tržno leto.

3. Zadevni proizvajalci plačajo dodatno dajatev pred 15. decembrom, ki sledi tržnemu letu, za katero je dajatev zapadla.

Proizvajalci sladkorja lahko zahtevajo povračilo dela plačane dodatne dajatve od prodajalcev sladkorne pese ali sladkornega trsa, proizvedenega v Skupnosti. To povračilo ne sme presegati najvišjega zneska, ki ga plačujejo prodajalci sladkorne pese in sladkornega trsa za zadevno leto iz naslova osnovne proizvodne dajatve in dajatve B, predvidene v členu 15, pomnoženega s koeficientom iz odstavka 2 tega člena.

Znesek iz drugega pododstavka se obračuna pri sladkorni pesi, dobavljeni v zadevnem tržnem letu. Stranke pa se lahko tudi dogovorijo, da se znesek obračuna pri sladkorni pesi, dobavljeni v naslednjem tržnem letu.

4. Prihodki iz naslova dodatne dajatve se v skladu z odstavkom 1 tega člena upoštevajo pri ugotovitvah iz člena 15(2).

5. Izvedbene določbe za uporabo tega člena, še zlasti glede koeficienta iz odstavka 2, bodo sprejete v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 17

1. Proizvajalci inulinskega sirupa lahko zahtevajo povračilo dela osnovne proizvodne dajatve, dajatve B in dodatne dajatve od prodajalcev osnovnih kmetijskih proizvodov, iz katerih je bil izdelan inulinski sirup. To povračilo ne sme presegati zneska, ki ga pridelovalci sladkorne pese plačajo za zadevno tržno leto, in se določi v panožnih sporazumih ali pogodbah na osnovi nakupne cene osnovnega kmetijskega proizvoda, dobavljenega za proizvodnjo inulinskega sirupa v zadevnem tržnem letu.

2. Izvedbene določbe za uporabo odstavka 1 bodo po potrebi sprejete v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 18

1. Če se po uporabi členov 15 in 16 za tržno leto 2000/2001 izkaže, da dejanska skupna izguba v istem tržnem letu:

(a) ni v celoti pokrita iz prihodkov iz proizvodne dajatve, in v nekaterih primerih dodatne dajatve, se finančna obremenitev doda k predvideni skupni izgubi iz člena 15(1)(e) za zadevno tržno leto;

(b) je manjša od prihodkov iz proizvodne dajatve, in v določenih primerih dodatne dajatve, se razlika odbije od predvidene skupne izgube ali pa se doda k predvidenemu skupnemu prihodku, ki izhaja iz uporabe členov 15 in 16 v zadevnem tržnem letu.

2. Če je znesek osnovne proizvodne dajatve nižji od najvišjega zneska iz člena 15(3) ali če je dajatev B nižja od najvišjega zneska iz člena 14(4) in po potrebi popravljenega v skladu s členom 15(4), morajo proizvajalci sladkorja plačati prodajalcem sladkorne pese 60 % razlike med najvišjim zneskom zadevne dajatve in dejansko zaračunanim zneskom.

Znesek, plačljiv za tono sladkorne pese, se določi za standardno kakovost.

Pribitki in odbitki pri ceni skladno s členom 5 veljajo za ta znesek.

3. Proizvajalci sladkorja v Skupnosti lahko zahtevajo povračilo 60 % zadevne dajatve od prodajalcev sladkornega trsa, proizvedenega v Skupnosti, za količino sladkorja, za katero je bila dajatev zaračunana.

4. Države članice se na osnovi podatkov od proizvajalcev sladkorja prepričajo, da je plačilo sladkorne pese v skladu z ustreznimi predpisi Skupnosti.

5. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena bodo sprejeti v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 19

1. V pogodbah o dobavi sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja je treba razlikovati glede na to, ali bo količina sladkorja, ki bo proizvedena iz sladkorne pese:

(a) sladkor A,

(b) sladkor B,

(c) sladkor, brez sladkorja A in B.

Vsak proizvajalec sladkorja predloži državi članici, v kateri proizvaja sladkor, naslednje podatke:

- količino sladkorne pese, navedeno pod (a), za katero so sklenili predsetvene pogodbe, ter vsebnost sladkorja, na kateri temeljijo te pogodbe, in

- ustrezni predvideni donos.

Države članice lahko zahtevajo dodatne podatke.

2. Ne glede na člen 5(2)(b) morajo proizvajalci sladkorja, ki niso podpisali predsetvenih pogodb za količino sladkorne pese, ki je enaka njihovi kvoti A po minimalni ceni za sladkorno peso A, plačati vsaj to minimalno ceno za celotno količino pese, ki so jo predelali v sladkor.

3. Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 1 in 2, če se s tem strinja zadevna država članica.

4. Splošna pravila za izvajanje tega člena so navedena v Prilogi III.

5. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena in po potrebi kriteriji, ki jih morajo uporabljati proizvajalci pri dodelitvi količine sladkorne pese prodajalcem sladkorne pese, ki bo v smislu odstavka 1 zajeta v predsetvenih pogodbah, bodo sprejeti v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 20

1. Sklenjeno je lahko, da se sladkor in izoglukoza, ki se uporabljata za proizvodnjo nekaterih proizvodov, ne upoštevata kot proizvoda v smislu tega poglavja.

2. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena, še zlasti izjeme iz odstavka 1, bodo sprejeti v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 21

1. Proizvajalci sladkorja lahko kupujejo peso za proizvodnjo sladkorja C ali za proizvodnjo sladkorja, navedenega v členu 20, po ceni, ki je nižja od minimalne cene za sladkorno peso, določene v členu 4(1).

2. Za odkupljeno količino sladkorne pese, ki ustreza količini sladkorja:

- prodanega na notranjem trgu Skupnosti v skladu s členom 13(3), ali

- prenesenega v naslednje tržno leto v skladu s členom 14,

morajo zadevni proizvajalci sladkorja po potrebi popraviti odkupno ceno tako, da je vsaj enaka minimalni ceni za sladkorno peso A.

3. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena bodo po potrebi sprejeti v skladu s postopkom iz člena 42(2).

NASLOV II

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Splošna pravila

Člen 22

1. Za vsak uvoz proizvodov iz členov 1(1)(a), (b), (c), (d), (f), (g) in (h) v Skupnost in izvoz istih proizvodov iz Skupnosti je treba predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje.

Države članice izdajo dovoljenja vsem prosilcem ne glede na njihov sedež v Skupnosti in brez poseganja v ukrepe, predvidene pri uporabi členov 26 in 27 ter člena 6(5) Uredbe (ES) št. 2820/98 [27].

Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo v celotni Skupnosti. Dovoljenja se izdajo pod pogojem, da je položena varščina, s katero se zagotavlja, da bodo proizvodi uvoženi oziroma izvoženi med veljavnostjo dovoljenja; razen v primerih višje sile se varščina zadrži v celoti ali deloma, če v navedenem obdobju ni bilo uvoza ali izvoza ali pa je bil izpeljan le deloma.

2. V skladu s postopkom iz člena 42(2):

(a) se lahko ureditev, predvidena v odstavku 1, razširi, tako da zajema proizvode iz člena 1(1)(e);

(b) bodo sprejete izvedbene določbe za uporabo tega člena, še zlasti čas veljavnosti dovoljenj in po potrebi rok za izdajo dovoljenj.

Člen 23

1. Če ta uredba ne določa drugače, se pri proizvodih iz člena 1 uporabljajo stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

2. Da bi se zagotovila zadostna oskrba trga Skupnosti s surovim sladkorjem za rafiniranje, ki spada pod tarifni oznaki KN 17011110 in 17011210, ter melaso, ki spada pod tarifno oznako KN 1703, z uvozom iz tretjih držav, lahko Komisija ne glede na odstavek 1 in po postopku iz člena 42(2) v celoti ali deloma začasno odloži uporabo uvoznih dajatev za te proizvode ter določi natančna pravila za takšno začasno odložitev.

Začasna odložitev se lahko uporabi v obdobju, ko je cena na svetovnem trgu skupaj z uvozno dajatvijo iz skupne carinske tarife:

- pri surovem sladkorju višja od intervencijske cene za ta proizvod,

- pri melasi višja od cene melase, ki jo proizvajalci sladkorja uporabljajo za izračun prihodkov od prodaje melase zaradi določitve osnovne cene sladkorne pese v zadevnem tržnem letu.

Člen 24

1. Da bi preprečili ali odpravili škodljive posledice, do katerih lahko pride na trgu Skupnosti zaradi uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov, je uvoz enega ali več takšnih proizvodov po stopnji carine iz skupne carinske tarife odvisen od plačila dodatne uvozne dajatve, če so izpolnjeni pogoji iz člena 5 Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega po členu 300 Pogodbe med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, razen če bi takšni uvozi povzročili motnje na trgu Skupnosti, ali če bi bili rezultati v neskladju z želenim ciljem.

2. Sprožitvene cene, pod katerimi se lahko naloži dodatna uvozna dajatev, so tiste, ki jih je Skupnost predložila Svetovni trgovinski organizaciji.

Količine, ki morajo biti presežene, da se naloži dodatna uvozna dajatev, se določijo zlasti na osnovi uvozov v Skupnost v treh letih pred letom, v katerem pride ali bi lahko prišlo do škodljivih posledic iz odstavka 1.

3. Uvozne cene, ki se upoštevajo pri zaračunavanju dodatne uvozne dajatve, se določijo na osnovi cif-uvoznih cen zadevne pošiljke.

Cif-uvozne cene se za ta namen preverijo na osnovi reprezentativnih cen za zadevni proizvod na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti.

4. Komisija sprejme izvedbene določbe za uporabo tega člena v skladu s postopkom iz člena 42(2). Takšne določbe veljajo zlasti za:

(a) proizvode, za katere se lahko zaračunajo dodatne uvozne dajatve v skladu s pogoji iz člena 5 Sporazuma o kmetijstvu;

(b) druga merila, ki so potrebna, da se zagotovi pravilna uporaba odstavka 1 v skladu s členom 5 navedenega sporazuma.

Člen 25

Pri melasi veljajo

- cene na svetovnem trgu iz člena 23(2)

in

- reprezentativne cene iz člena 24(3)

za standardno kakovost.

Standardna kakovost se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 26

1. Tarifne kvote za proizvode iz člena 1, ki izhajajo iz sporazumov, sprejetih med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, se odprejo in upravljajo v skladu določbami, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 42(2).

2. Kvote se upravljajo po eni ali več spodaj naštetih metodah:

- metodi, ki temelji na kronološkem vrstnem redu prispelih zahtevkov ("prvi prispe, prvi dobi"),

- metodi razdelitve v razmerju s količino, zaprošeno, ko so bile vložene prošnje (metoda "istočasnega preverjanja"),

- metodi, pri kateri se upoštevajo tradicionalni trgovinski vzorci (metoda "tradicionalnih/novih gospodarskih subjektov").

Sprejmejo se lahko druge primerne metode.

Pri tem je treba preprečiti kakršno koli diskriminacijo med zadevnimi uvozniki.

3. Z izbrano metodo upravljanja se upoštevajo potrebe po oskrbi trga Skupnosti in potrebe po vzdrževanju ravnovesja na trgu, prav tako pa se lahko istočasno vzamejo kot osnova metode, ki so se v preteklosti uporabljale za upravljanje kvot, iz poglavja 1, brez poseganja v sporazume, sprejete med pogajanji urugvajskega kroga.

4. Določbe iz odstavka 1 predvidevajo letne kvote, po potrebi razporejene čez celo leto. Določale bodo način upravljanja kvot ter po potrebi vključevale:

(a) jamstva glede vrste, porekla in izvora proizvoda,

(b) priznavanje dokumentov za preverjanje jamstev iz (a) in

(c) zahteve, pod katerimi se izdajo uvozna dovoljenja in njihova veljavnost.

Člen 27

1. Da bi omogočili izvoz proizvodov iz člena 1(1)(a), (c) in (d) brez nadaljnje predelave ali v obliki blaga iz Priloge V, na osnovi kotacij ali cen, ki veljajo na svetovnem trgu za proizvode iz člena 1(1)(a), (c) in (d), se lahko po potrebi in z omejitvami, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, razlika med kotacijami ali cenami ter cenami v Skupnosti pokrije z izvoznimi nadomestili.

Izvozno nadomestilo za surovi sladkor ne sme presegati nadomestila za beli sladkor.

2. Pri izvozu proizvodov iz člena 1(1)(f), (g) in (h) v nepredelanem stanju ali v obliki blaga iz Priloge V se lahko predpiše izvozno nadomestilo.

Višina nadomestila na 100 kg suhe snovi se določi ob upoštevanju naslednjih faktorjev:

(a) nadomestila, ki se uporablja za izvoz proizvodov iz tarifne oznake KN 17023091,

(b) nadomestila, ki se uporablja za izvoz proizvodov iz člena 1(1)(d),

(c) gospodarskih vidikov načrtovanega izvoza.

3. Nadomestilo za proizvode iz člena 1, izvožene v obliki blaga iz Priloge V, ne sme biti višje od nadomestila, ki se uporablja za enake proizvode, izvožene brez nadaljnje predelave.

4. Metoda, sprejeta za razdelitev količine, ki se lahko izvozi z nadomestilom, mora biti tista, ki:

(a) je najustreznejša za vrsto proizvoda in položaj na trgu, ki omogoča najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev in upošteva učinkovitost in strukturo izvoza Skupnosti, vendar pa ne sme izvajati diskriminacije med majhnimi in velikimi izvozniki;

(b) je ob upoštevanju upravnih zahtev najmanj neugodna za izvoznike;

(c) ne povzroča diskriminacije med izvozniki.

5. Nadomestila so enaka za celotno Skupnost. Razlikujejo se lahko glede na destinacijo, če to zahteva položaj na svetovnem trgu ali posebne zahteve nekaterih trgov.

Nadomestila se določijo v skladu s postopkom iz člena 42(2). Nadomestila se lahko določijo:

(a) v rednih časovnih intervalih;

(b) s postopkom javnega razpisa za proizvode, za katere se je ta postopek uporabljal že v preteklosti.

Po potrebi lahko Komisija v vmesnem obdobju spremeni nadomestila, določena v rednih časovnih intervalih, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo.

Ponudbe na javnih razpisih se upoštevajo samo, če je bila položena varščina. Razen v primeru višje sile se varščina zadrži v celoti ali deloma, če ponudniki niso izpolnili ali pa so le deloma izpolnili svoje obveznosti iz razpisnega postopka.

Pri nedenaturiranih proizvodih iz člena 1(1)(a), (c) in (d), izvoženih brez nadaljnje predelave, se uporabljajo tudi členi 28, 29 in 30.

6. Pri določanju višine nadomestila se zlasti upošteva potreba, da se ustvari ravnovesje med uporabo osnovnih proizvodov iz Skupnosti iz izvoza ali za izvoz predelanih proizvodov v tretje države in uporabo proizvodov iz teh držav, ki so bili sprejeti v aktivno oplemenitenje.

7. Nadomestilo se odobri za proizvode iz odstavka 1, izvožene brez nadaljnje predelave, samo na osnovi zahtevka in predložitve ustreznega izvoznega dovoljenja.

8. Nadomestilo, ki se uporablja pri izvozu proizvodov iz člena 1, izvoženih brez nadaljnje predelave, je tisto, ki se je uporabljalo, ko je bila vložena prošnja za dovoljenje, pri diferencianem nadomestilu pa tisto, ki je veljalo isti dan:

(a) za destinacijo, navedeno na dovoljenju,

ali

(b) za dejansko destinacijo, če se ta razlikuje od destinacije, navedene na dovoljenju. V tem primeru uporabljeni znesek ne sme presegati zneska, ki velja za destinacijo, navedeno na dovoljenju.

Sprejmejo se lahko primerni ukrepi, da se prepreči zloraba fleksibilnosti, predvideni v tem odstavku.

9. Odstavka 7 in 8 se lahko razširita na proizvode iz člena 1 in izvožene v obliki blaga iz Priloge V skladno s postopkom iz člena 16 Uredbe (ES) št. 3448/93.

10. Pri proizvodih iz člena 1, za katere se plačuje nadomestilo pri ukrepih pomoči s hrano, se lahko v skladu s postopkom iz člena 42(2) odstopa od odstavkov 7 in 8.

11. Nadomestilo se odobri, če se dokaže, da:

- so bili proizvodi izvoženi iz Skupnosti,

in

- so pri diferenciranem nadomestilu proizvodi dosegli destinacijo, navedeno v dovoljenju, ali drugo destinacijo, za katero je bilo določeno nadomestilo, brez poseganja v točko (b) prvega pododstavka odstavka 8. Izjeme pri tem pravilu so mogoče v skladu s postopkom iz člena 42(2), če se določijo pogoji, ki zagotavljajo enakovredna jamstva.

Dodatni predpisi se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 42(2).

12. Pri izvozu nedenaturiranih proizvodov iz člena 1(1)(a), izvoženih brez nadaljnje predelave, se nadomestilo odobri samo, če:

(a) so proizvodi izdelani iz sladkorne pese ali sladkornega trsa, pridelanega v Skupnosti,

(b) so bili uvoženi v Skupnost po členu 35,

(c) so bili izdelani iz enega od proizvodov, uvoženih po členu 35.

13. Nadomestilo se ne odobri za nedenaturirane proizvode iz člena 1(c) in (d), izvožene brez nadaljnje predelave, ki ne izvirajo iz Skupnosti, ali ki niso bili pridobljeni iz sladkorja, uvoženega v Skupnost v skladu z odstavkom 12(b), ali iz proizvodov iz odstavka 12(c).

14. Upoštevanje omejitev glede obsega, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih po členu 300 Pogodbe, se zagotavlja na osnovi izvoznih dovoljenj, izdanih za referenčna obdobja, ki jih predvidevajo sporazumi in ki se uporabljajo za zadevne proizvode.

15. Izvedbene določbe za uporabo tega člena, vključno z dogovori o ponovni razporeditvi nedodeljene ali neuporabljene izvozne količine, ter o spremembi Priloge V, se določijo v skladu s postopkom iz člena 42(2). Vendar pa se izvedbene določbe za uporabo odstavka 6 pri proizvodih iz člena 1, izvoženih v obliki blaga, navedenega v Prilogi V, določijo v skladu s postopkom iz člena 16 Uredbe (ES) št. 3448/93.

Člen 28

1. Ta člen se uporablja za določanje nadomestil za nedenaturirane proizvode iz člena 1(1)(a), izvožene brez nadaljnje predelave.

2. Če se nadomestila za proizvode iz člena 1(1)(a) določijo v rednih časovnih intervalih:

(a) se nadomestilo določi vsaka dva tedna.

Takšno določanje se lahko prekine v skladu s postopkom iz člena 42(2), če se ugotovi, da v Skupnosti ni presežkov sladkorja, ki se izvaža po cenah na svetovnem trgu. V takšnem primeru se nadomestilo ne odobri;

(b) pri določanju nadomestila se upoštevajo razmere na trgu sladkorja Skupnosti in na svetovnem trgu, še zlasti naslednje:

- intervencijska cena za beli sladkor na območju Skupnosti, ki ima največji presežek, ali intervencijska cena za surovi sladkor na območju Skupnosti, ki se šteje kot reprezentativno za izvoz takšnega sladkorja,

- stroški za prevoz sladkorja z območij, navedenih v prvi alinei, do pristanišč ali drugih izvoznih krajev Skupnosti,

- trgovinski stroški ter morebitni stroški za pretovarjanje, prevoz in pakiranje, ki bi nastali v zvezi s trženjem sladkorja na svetovnem trgu,

- kotacije in cene sladkorja, zabeležene na svetovnem trgu,

- gospodarski vidiki načrtovanega izvoza in

- omejitve na osnovi sporazumov, sklenjenih po členu 300 Pogodbe.

3. Če se nadomestilo za proizvode iz člena 1(1)(a) določa na osnovi javnega razpisa, velja naslednje:

(a) namen razpisa je določiti višino nadomestila;

(b) pristojni organi držav članic objavijo javni razpis v skladu z aktom, ki je pravno zavezujoč v vseh državah članicah. Ta pravni akt določa pogoje javnega razpisa, ki morajo zagotavljati enakopraven dostop vseh oseb, ki so ustanovljene v Skupnosti;

(c) v pogojih razpisnega postopka je določen rok za vlaganje ponudb. V treh delovnih dneh po poteku roka se na osnovi prejetih ponudb v skladu s postopkom iz člena 42(2) določi najvišji znesek nadomestila, ki velja za zadevni javni razpis. Pri izračunu najvišjega zneska se upoštevajo razmere glede oskrbe in cen v Skupnosti, cene in možnosti prodaje na svetovnih trgih ter stroški pri izvozu sladkorja.

V skladu z istim postopkom se lahko določi največja tonaža;

(d) če se lahko izvoz opravi z nižjim nadomestilom od tistega, ki izhaja iz upoštevanja razlike med cenami v Skupnosti in cenami na svetovnem trgu, ter v primeru, če je izvoz predviden za določeno destinacijo, se lahko predpiše, da pristojni organi držav članic izdajo posebni javni razpis, ki določa:

- da se lahko ponudbe vložijo kadarkoli do zaključka javnega razpisa, in

- najvišji znesek nadomestila, izračunan na osnovi zahtev zadevnega izvoza;

(e) če znesek nadomestila, ponujenega v javnem razpisu:

- presega najvišji določeni znesek, pristojni organi držav članic zavrnejo ponudbo,

- ne presega najvišjega zneska, pristojni organi določijo nadomestilo v višini, ki je enaka nadomestilu, ponujenemu v zadevni ponudbi.

4. Za surovi sladkor velja naslednje:

(a) nadomestilo se določi za standardno kakovost, opredeljeno Prilogi I;

(b) nadomestila, določena v rednih časovnih intervalih skladno z odstavkom 2(a):

- ne smejo presegati 92 % nadomestila za beli sladkor za enako obdobje. Vendar pa ta omejitev ne velja na nadomestila, ki se določijo za kandis sladkor,

- se za vsak izvoz pomnožijo s pretvorbenim faktorjem, ki se pridobi tako, da se donos izvoženega surovega sladkorja, izračunanega v skladu s Prilogo I, deli z 92;

(c) najvišji znesek, določen v odstavku 3(c), določen v javnem razpisu, ne sme presegati 92 % najvišjega zneska, opredeljenega istočasno za beli sladkor skladno z istim odstavkom.

Člen 29

1. Nadomestilo za nedenaturirane proizvode, naštete v členu 1(1)(c), izvožene brez nadaljnje predelave, se določi vsak mesec, upoštevajoč:

(a) ceno melase, ki se uporablja za izračun prihodkov proizvajalcev sladkorja iz prodaje melase zaradi določitve osnovne cene sladkorne pese za zadevno tržno leto;

(b) cene in možnosti prodaje melase na trgu Skupnosti;

(c) kotacije in cene melase, zabeležene na svetovnem trgu, in

(d) gospodarski vidik načrtovanega izvoza.

Takšno določanje se lahko prekine v skladu s postopkom iz člena 42(2), če se ugotovi, da v Skupnosti ni presežkov melase, ki se izvaža po cenah na svetovnem trgu. V takšnem primeru se nadomestilo ne odobri.

2. Pod posebnimi pogojih se lahko višina nadomestila opredeli v razpisnem postopku za predpisano količino in določena območja v Skupnosti. Namen javnega razpisa je, da se določi višina nadomestila.

Pristojni organi zadevnih držav članic objavijo javni razpis v skladu s pooblastilom, ki določa pravila javnega razpisa. Pravila morajo zagotavljati enakopraven dostop vseh oseb, ki so ustanovljene v Skupnosti.

Člen 30

1. Osnovna višina nadomestila se določi vsak mesec za nedenaturirane proizvode iz člena 1(1)(d), izvožene brez nadaljnje predelave. Vendar pa se takšno določanje v rednih časovnih intervalih lahko prekine v skladu s postopkom iz člena 42(2), če se prekine redno določanje nadomestila za beli sladkor brez nadaljnje predelave. V takšnem primeru se nadomestilo ne odobri.

2. Osnovna višina nadomestila za proizvode iz odstavka 1, razen sorboze, je enaka eni stotini zneska, ki ga dobimo, če upoštevamo:

(a) razliko med intervencijsko ceno, ki velja za beli sladkor na območju Skupnosti z največjim presežkom v mesecu, za katerega se določa osnovna višina, ter kotacijami in cenami za beli sladkor, zabeleženimi na svetovnem trgu;

(b) potrebo, da se vzpostavi ravnovesje med:

- uporabo osnovnih proizvodov iz Skupnosti pri izdelavi predelanega blaga, namenjenega za izvoz v tretje države, in

- uporabo proizvodov iz tretjih držav, uvoženih za postopke aktivnega oplemenitenja.

3. Pri sorbozi je osnovna višina nadomestila enaka osnovni višini nadomestila, zmanjšani za eno stotino veljavnega proizvodnega nadomestila.

4. Uporaba osnovne višine nadomestila se lahko omeji na določene proizvode iz člena 1(1)(d).

Člen 31

Če je za pravilno delovanje skupne tržne ureditve za sladkor to potrebno, lahko Komisija po postopku iz člena 42(2) v celoti ali deloma prepove uporabo uvoza za postopke aktivnega oplemenitenja za proizvode iz člena 1(1).

Člen 32

1. Za tarifno uvrščanje proizvodov, ki jih obravnava ta uredba, veljajo splošna pravila za tolmačenje in posebna pravila za uporabo kombinirane nomenklature; tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, mora biti vključena v skupno carinsko tarifo.

2. Če ta uredba ali določbe, sprejete na osnovi te uredbe, ne določajo drugače, je v trgovini s tretjimi državami prepovedana:

(a) odmera kakšnih koli dajatev, ki imajo enak učinek kakor carine;

(b) uporaba kakšnih koli količinskih omejitev ali ukrepov, ki imajo enak učinek.

Člen 33

1. Če je cena sladkorja na svetovnem trgu višja od intervencijske cene, se lahko za zadevni sladkor uporabi izvozna dajatev. Takšna dajatev je obvezna, ko je cif-cena belega ali surovega sladkorja višja od intervencijske cene, povišane za 10 %.

Izvozna dajatev se lahko določi s postopkom javnega razpisa. Sicer pa je zaračunana dajatev enaka tisti, ki velja na dan izvoza.

2. Če je cif-cena belega ali surovega sladkorja višja od intervencijske cene, povišane za 10 %, se lahko Svet na predlog Komisije odloči, da v skladu z glasovalnim postopkom iz člena 37(2) Pogodbe odobri uvozno subvencijo za zadevni proizvod.

Če se ugotovi, da zaloge, ki so na voljo v Skupnosti, ne zadoščajo za:

(a) oskrbo Skupnosti

ali

(b) oskrbo glavnega porabniškega območja v Skupnosti,

se lahko Svet na predlog Komisije odloči, da v skladu z glasovalnim postopkom iz člena 37(2) Pogodbe odobri uvozno subvencijo in določi pravila za njeno izvajanje. Ta pravila določajo še zlasti količino belega ali surovega sladkorja, ki jo zajema subvencija, trajanje subvencije in po potrebi uvozna območja.

3. V skladu s postopkom iz člena 42(2) se določijo:

(a) cif-cene iz odstavkov 1 in 2,

(b) izvozne dajatve, opredeljene v razpisnem postopku,

(c) druge izvedbene določbe za uporabo tega člena.

Za proizvode iz členov 1(1), (b), (c), (d), (f), (g) in (h) se lahko v skladu s postopkom iz člena 42(2) sprejmejo predpisi, podobni tistim iz odstavkov 1 in 2.

4. Zneske, razen tistih iz odstavka 3, ki izhajajo iz uporabe tega člena, določi Komisija.

Člen 34

1. Če izvoz ali uvoz povzroči ali grozi, da bo povzročil resne motnje na trgu Skupnosti za enega ali več proizvodov iz člena 1, kar bi lahko ogrozilo doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe, se lahko v trgovini s tretjimi državami uporabijo primerni ukrepi, dokler se takšne motnje ali preteče motnje ne končajo.

Svet sprejme v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe splošne izvedbene določbe za izvajanje tega odstavka ter določi primere in omejitve, s katerimi lahko države članice sprejmejo zaščitne ukrepe.

2. Če bi prišlo do položaja iz odstavka 1, lahko Komisija na predlog države članice ali na lastno pobudo odloči o potrebnih ukrepih. Države članice je treba obvestiti o ukrepih, ki se začnejo nemudoma uporabljati. Komisija odloči o prošnji države članice v treh dneh po prejemu le-te.

3. Katera koli država članica lahko predloži ukrepe Komisije Svetu v treh delovnih dneh po dnevu, ko so bili objavljeni. Svet se nemudoma sestane. S kvalificirano večino lahko spremeni ali razveljavi zadevne ukrepe.

4. Ta člen se uporablja v skladu z obveznostmi Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih po členu 300(2) Pogodbe.

POGLAVJE 2

Preferencialni uvozni režimi

Člen 35

Členi 36, 37 in 38 se uporabljajo za trsni sladkor, v nadaljevanju imenovan "preferencialni sladkor", iz tarifne oznake KN 1701, ki izvira iz držav, naštetih v Prilogi VI, in je uvožen v Skupnost v skladu s:

(a) Protokolom 3 Priloge IV AKP-ES Sporazuma o partnerstvu;

(b) Sporazumom o sladkornem trsu med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo.

Člen 36

Če kakovost preferencialnega sladkorja, uvoženega v skladu s členom 35, ki ga kupijo intervencijski ali drugi organi, ki jih je imenovala Skupnost, odstopa od standardne kakovosti, se zajamčena cena prilagodi s pribitki ali odbitki pri ceni.

Člen 37

1. Pri uvozu preferencialnega sladkorja v skladu s členom 35 se ne zaračunava uvozna dajatev.

2. Pri preferencialnem sladkorju ne velja odstopanje od prepovedi iz člena 32(2).

Člen 38

1. Za tržna leta 2001/2002 do 2005/2006 se kot intervencijski ukrep odobri izravnalna pomoč industriji, ki rafinira preferencialni surovi trsni sladkor, za ta namen uvožen v Skupnost v skladu s členom 35.

2. Pomoč iz odstavka 1 se lahko odobri samo za tisto količino, ki je bila dogovorjena v skladu s členom 35, in se rafinira v beli sladkor v rafinerijah iz člena 7(4). Pomoč za proizvodnjo zadevnega belega sladkorja znaša 0,10 EUR na 100 kilogramov, izražena v belem sladkorju.

3. V obdobju iz odstavka 1 se odobri dodatna osnovna pomoč v višini 0,10 EUR na 100 kilogramov, izražena v belem sladkorju, za rafiniranje surovega trsnega sladkorja, proizvedenega v francoskih čezmorskih departmajih, v rafinerijah iz člena 7(4), zato da se vzpostavi cenovno ravnovesje med tem in preferencialnim sladkorjem.

4. Izravnalna in dodatna pomoč se lahko prilagodita, upoštevajoč gospodarski razvoj v sektorju sladkorja, še zlasti marže za proizvodnjo in rafiniranje.

5. Po drugem pododstavku člena 7(4) in pod pogoji, ki jih je še treba določiti, se program pomoči iz odstavkov 1 do 3 tega člena lahko razširi na surovi sladkor, ki je bil proizveden iz sladkorne pese, pridelane v Skupnosti, in rafiniran v rafinerijah iz člena 7.

6. Izvedbene določbe za uporabo tega člena, še zlasti prilagoditve iz odstavka 4, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 39

1. V obdobju iz člena 38(1) se zaradi primerne oskrbe rafinerij v Skupnosti iz člena 7(4) zaračunava znižana stopnja dajatve, v nadaljevanju imenovana "posebna dajatev", pri uvozu surovega trsnega sladkorja, v nadaljevanju imenovanega "posebni preferencialni sladkor", ki izvira iz držav iz člena 35 in drugih držav, s katerimi so bili sklenjeni sporazumi, in ob upoštevanju pogojev iz teh sporazumov, še zlasti glede minimalne nakupne cene, ki jo plačajo rafinerije.

2. Za namene odstavka 1 in ne glede na odstavek 5 znaša načrtovana maksimalna potreba po dobavi na tržno leto, izražena kot beli sladkor, v rafinerijah v naslednjih državah:

(a) | Finska | 59925ton, |

(b) | metropolitanska Francija, | 296627 ton, |

| celinska Portugalska, | 291633 ton, |

(d) | Združeno kraljestvo | 1128581 ton. |

3. Brez poseganja v odstavek 5 se količina surovega trsnega sladkorja in surovega pesnega sladkorja, proizvedenega v Skupnosti, ki je na voljo rafinerijam, upoštevajoč izvor ali ne, določijo na osnovi izčrpne bilance Skupnosti o predvideni oskrbi s surovim sladkorjem za vsako tržno leto ali del tržnega leta. Ta bilanca se lahko revidira v tržnem letu.

Za določanje teh količin so količine sladkorja iz francoskih čezmorskih departmajev in preferencialni sladkor, namenjen za neposredno porabo, ki se vključijo v bilanco, enake tistim, ki so bile določene za tržno leto 1994/1995, zmanjšane za predvideno domačo porabo v francoskih čezmorskih departmajih v zadevnem tržnem letu. Če iz bilance izhaja, da razpoložljive količine ne bodo zadoščal za pokrivanje maksimalnih potreb, določenih v odstavku 2, bodo sprejeti potrebni ukrepi, da bodo lahko zadevne države članice uvažale manjkajoče količine kot posebni preferencialni sladkor, skladno z dogovori o uvozu po posebni stopnji dajatve, predvideni v dogovorih iz odstavka 1.

4. Če je predvidena maksimalna potreba neke države članice, kakor je določena v odstavku 2 ali količina revidirana v skladu z odstavkom 5, presežena, se razen pri višji sili za količino, enako presežku, zaračunava znesek, ki ustreza polni stopnji dajatve, veljavni za zadevno tržno leto, povečan za pomoč iz člena 38, in po potrebi povečan za najvišjo dodatno stopnjo dajatve, zabeleženo v istem tržnem letu.

Vendar se lahko pri preferencialnem surovem sladkorju ali pri reviziji, opravljeni v skladu z odstavkom 5, količina, ki presega revidirano predvideno maksimalno potrebo, lahko proda intervencijskih organom do omejitve količine iz odstavka 2, pod pogoji iz člena 36, če jih ni mogoče tržiti v Skupnosti.

5. Pri uporabi členov 10(3), (4), (5) in (6) se seštevek predvidenih maksimalnih potreb iz odstavka 2 tega člena za zadevno tržno leto zmanjša za količino, ki je enaka zmanjšanju seštevka posebnega preferencialnega sladkorja, potrebnega za pokritje predvidene maksimalne potrebe, določene v skladu z odstavkom 3 tega člena, za enak odstotek, kakor se je uporabljal pri vsoti osnovnih količin A za sladkor Skupnosti v skladu s členom 10(5).

Zmanjšanje maksimalne potrebe se porazdeli med zadevne države članice v takšnem razmerju, ki velja med količinami, določenimi za vsako državo članico v odstavku 2, in vsoto količin, določeno v istem odstavku.

6. Izvedbene določbe za uporabo tega člena, še zlasti glede izvajanja in upravljanja dogovorov iz odstavka 1, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 42(2).

NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 40

Da bi preprečili motnje ob prehodu iz enega tržnega leta v drugo ali med tržnim letom na trgu sladkorja zaradi sprememb na ravni cen, se lahko sprejmejo potrebni ukrepi v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 41

Države članice in Komisija se medsebojno obvestijo o podatkih, ki so potrebni za izvajanje te uredbe.

Pravila o sporočanju in razglasitvi takšnih podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 42(2).

Člen 42

1. Komisija sodeluje z Upravljalnim odborom za sladkor (v nadaljevanju imenovan "Odbor").

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 43

Odbor lahko obravnava katero koli drugo vprašanje, ki ga predloži predsedujoči na lastno pobudo ali na prošnjo predstavnika katere od držav članic.

Člen 44

Blago iz člena 1(1), proizvedeno ali pridobljeno iz proizvodov, ki jih ne zajemata člen 23(2) in člen 24 Pogodbe, se ne sme sprostiti v prosti pretok v Skupnosti.

Člen 45

Če ta uredba ne določa drugače, se uporabljajo za proizvodnjo in trženje proizvodov iz člena 1(1) te uredbe členi 87, 88 in 89 Pogodbe.

Člen 46

1. Italija je pooblaščena, da odobri izravnalno pomoč pridelovalcem sladkorne pese in po potrebi proizvajalcem sladkorja, katere višina ne sme presegati 5,43 EUR na 100 kilogramov belega sladkorja, za proizvodnjo ustrezne količine sladkorja v okviru kvot A in B vsakega podjetja, ki proizvaja sladkor, na naslednjih območjih: Abruci, Molise, Apulija, Sardinija, Kampanja, Bazilikata, Kalabrija in Sicilija.

2. Vendar lahko Italija v skladu z zadevnim tržnim letom prilagodi pomoč iz odstavka 1, če je to potrebno zaradi izrednih zahtev v zvezi z načrti prestrukturiranja, ki potekajo v industriji sladkorja na navedenih območjih. Komisija bo pri uporabi členov 87,88 in 89 Pogodbe preverila zlasti, ali je takšna pomoč v skladu z načrti prestrukturiranja.

3. Španija je pooblaščena, da odobri izravnalno pomoč pridelovalcem sladkornega trsa na svojem nacionalnem ozemlju, katere višina ne sme presegati 7,25 EUR na 100 kilogramov belega sladkorja, za proizvodnjo ustrezne količine sladkorja v okviru kvot A in B vsakega podjetja, ki proizvaja sladkor iz sladkornega trsa.

4. Portugalska je pooblaščena, da odobri izravnalno pomoč pridelovalcem sladkorne pese na celinskem delu svojega nacionalnega ozemlja, katere višina ne sme presegati 3,11 EUR na 100 kilogramov belega sladkorja, za proizvodnjo ustrezne količine sladkorja v okviru kvot A in B vsakega podjetja, ki proizvaja sladkor.

5. Finska je pooblaščena, da odobri pavšalno povračilo za stroške skladiščenja sladkorja C, prenesenega v skladu s členom 14. Izvedbeni predpisi za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 42(2).

6. Zadevne države članice predložijo Komisiji sprejete ukrepe za vsako tržno leto v skladu z odstavki 1 do 5.

7. Ta člen se uporablja za tržna leta 2001/2002 do 2005/2006.

Člen 47

1. Za kmetijske dejavnosti, ki spadajo v to uredbo, sprejmejo države članice okoljevarstvene ukrepe, za katere menijo, da so primerni glede na stanje uporabljanih kmetijskih površin, in ki ustrezajo morebitnim vplivom takšnih dejavnosti na okolje. Takšni ukrepi se določijo skladno z okoljevarstvenimi zahtevami, upoštevajoč topografske, talne in podnebne razmere zadevne površine, upravljanje vode za namakanje ter sistem kolobarjenja in načine obdelave, ki prispevajo k izboljšanju okolja. Po potrebi države članice ob upoštevanju členov 87, 88 in 89 Pogodbe podpirajo kmetijske pridelovalce v sektorju sladkorja z raziskovalnimi programi za razvoj prijaznejših načinov obdelave za okolje ter z objavo rezultatov takšnih raziskovalnih programov.

2. Države članice določijo primerne kazni, ki so skladne s težo posledic za okolje zaradi neupoštevanja okoljevarstvenih zahtev iz odstavka 1.

3. Države članice do 30. junija 2002 predložijo Komisiji poročilo o okoljskem stanju kmetijske proizvodnje v sektorju sladkorja in o vplivu državnih ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2.

NASLOV IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 48

Znesek, ki ostane od sistema nadomestil za stroške skladiščenja v tržnem letu 2000/2001 v skladu z Uredbo (ES) št. 2038/1999, se knjiži v breme, če je negativen, ali v dobro, če je pozitiven, sistema iz členov 15 in 16 te uredbe za tržno leto 2001/2002.

Za sladkor, ki je skladiščen 30. junija 2001 v okviru sistema nadomestil za stroške skladiščenja, določenega z Uredbo (ES) št. 2038/99, velja za zaračunavanje dajatve za skladiščenje 30. junij 2001 za datum prodaje.

Člen 49

Uredbe (ES) št. 2038/1999, (EGS) št. 206/68, (EGS) št. 431/68, (EGS) št. 447/68, (EGS) št. 2049/69, (EGS) št. 793/72, (EGS) št. 741/75, (EGS) št. 1358/77, (EGS) št. 1789/81, (EGS) št. 193/82, (EGS) št. 1010/86 in (EGS) št. 2225/86 se razveljavijo.

Sklicevanje na uredbe (ES) št. 2038/1999, (EGS) št. 206/68, (EGS) št. 431/68, (EGS) št. 793/72, (EGS) št. 741/75 in (EGS) št. 193/82 pomeni sklicevanje na to uredbo in ga je treba brati v povezavi s korelacijsko tabelo v Prilogi VII.

Člen 50

1. Komisija lahko po postopku iz člena 42(2) sprejme prehodne ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje gladkega prehoda od ureditve, veljavne za tržno leto 2000/2001, na ureditev, uvedeno s to uredbo. Takšni ukrepi lahko odstopajo od te uredbe.

2. Na osnovi študij Komisije o položaju na trgu, vseh vidikih sistema kvot, cenah, odnosih v panogi in analizi o povečanju konkurence zaradi mednarodnih obveznosti Evropske skupnosti bo Komisija na začetku leta 2003 predložila poročilo skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.

Člen 51

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od tržnega leta 2001/2002.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 19. junija 2001

Za Svet

Predsednik

M. Winberg

[1] UL C 29 E, 30.1.2001, str. 315.

[2] Mnenje, dano 13. marca 2001 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 116, 20.4.2001, str. 113.

[4] UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

[5] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[7] UL L 252, 25. 9.1999, str. 1.

[8] Uredba Sveta (EGS) št. 206/68 z dne 20. februarja 1968 o okvirnih določbah za pogodbe in panožne sporazume o odkupu sladkorne pese (UL L 47, 23.2.1968, str. 1).

[9] Uredba Sveta (EGS) št. 431/68 z dne 9. aprila 1968 o določitvi standardne kakovosti surovega sladkorja in o določitvi mejnega prehoda Skupnosti za izračun cif cen za sladkor (UL L 89, 10.4.1968, str. 3).

[10] Uredba Sveta (EGS) št. 447/68 z dne 9. aprila 1968 o splošnih določbah za intervencijski odkup sladkorja (UL L 91, 12.4.1968, str. 5). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1359/77 (UL L 156, 25.6.1977, str. 7).

[11] Uredba Sveta (EGS) št. 2049/69 z dne 17. oktobra 1969 o splošnih določbah o denaturaciji sladkorja za živalsko krmo (UL L 263, 21.10.1969, str. 1).

[12] Uredba Sveta (EGS) št. 793/72 z dne 17. aprila 1972 o določitvi standardne kakovosti belega sladkorja (UL L 94, 21.4.1972, str. 1).

[13] Uredba Sveta (EGS) št. 741/75 z dne 18. marca 1975 o posebnih določbah za odkup sladkorne pese (UL L 74, 22.3.1975, str. 2).

[14] Uredba Sveta (EGS) št. 1358/77 z dne 20. junija 1977 o splošnih določbah za izravnavo stroškov skladiščenja sladkorja in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 750/68 (UL L 156, 25.6.1977, str. 4).

[15] Uredba Sveta (EGS) št. 1789/81 z dne 30. junija 1981 o splošnih določbah v zvezi s sistemom minimalnih zalog v sektorju sladkorja (UL L 177, 1.7.1981, str. 39). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 725/97 (UL L 108, 25.4.1982, str. 13).

[16] Uredba Sveta (EGS) št. 193/92 z dne 26. januarja 1982 o splošnih določbah za prenos kvot v sektorju sladkorja (UL L 21, 29.1.1982, str. 3).

[17] Uredba Sveta (EGS) št. 1010/86 z dne 25. marca 1986 o splošnih določbah za proizvodno nadomestilo za nekatere proizvode iz sladkorja, ki se uporabljajo v kemični industriji (UL L 94, 9.4.1986, str. 9).

[18] Uredba Sveta (EGS) št. 2225/86 z dne 15. julija 1986 o ukrepih za trženje sladkorja, proizvedenega v francoskih čezmorskih departmajih, in za izravnavo cenovnih zahtev pri preferencialnem surovem sladkorju (UL L 194, 17.7.1986, str. 7).

[27] UL L 357, 30.12.1998. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 416/2001 (UL L 60, 1.3.2001, str. 43).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Točka I

STANDARDNA KAKOVOST ZA BELI SLADKOR

1. Beli sladkor standardne kakovosti ima naslednje značilnosti:

(a) zdravo, primerno tržno kakovost, suh, v kristalih iz homogenih zrn, prosto tekoč,

(b) minimalno dovoljeno polarizacijo 99,7°,

(c) maksimalno dovoljeno vsebnost vlage 0,06 %,

(d) maksimalno dovoljeno vsebnost invertnega sladkorja: 0,04 %,

(e) število točk, ugotovljenih skladno z odstavkom 2, ne presega 22 točk ter ne presega naslednjih vrednosti:

- 15 točk za vsebnost pepela,

- 9 točk za tip barve, ki se izračuna z uporabo metode Instituta za kmetijsko tehnologijo iz Braunschweiga, v nadaljevanju imenovana "metoda Braunschweig",

- 6 točk za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode Mednarodnega odbora za enotne metode analiziranja sladkorja, v nadaljevanju imenovane "metoda ICUMSA".

2. Ena točka ustreza:

(a) 0,0018 % vsebnosti pepela, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA pri 28° Brix,

(b) 0,5 enote tipa barve, ki se izračuna z uporabo metode Braunschweig,

(c) 7,5 enote za obarvanje raztopine, ki se izračuna z uporabo metode ICUMSA.

3. Metode za določanje faktorjev iz odstavka 1 so enake kakor tiste za določanje faktorjev pri intervencijskih ukrepih.

Točka II

STANDARDNA KAKOVOST ZA SUROVI SLADKOR

1. Surovi sladkor standardne kakovosti je sladkor, katerega vrednost donosa je 92 %.

2. Vrednost donosa surovega pesnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije tega sladkorja odšteje:

(a) odstotek vsebnosti pepela, pomnožen s štiri,

(b) odstotek invertnega sladkorja, pomnožen z dve,

(c) število 1.

3. Vrednost donosa surovega trsnega sladkorja se izračuna tako, da se od stopnje polarizacije tega sladkorja, pomnožene z dve, odšteje 100.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

STANDARDNA KAKOVOSTI ZA SLADKORNO PESO

Standardna kakovost sladkorne pese:

(a) je zdrave in ustrezne tržne kakovosti;

(b) ima ob prevzemu vsebnost sladkorja 16 %.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

POGOJI ZA ODKUP SLADKORNE PESE

Točka I

V tej prilogi:

1. pogodbena stranka pomeni:

(a) proizvajalce sladkorja, v nadaljevanju imenovane "proizvajalci",

(b) prodajalce sladkorne pese, v nadaljevanju imenovane "prodajalci";

2. pogodba pomeni pogodbo, sklenjeno med prodajalcem in proizvajalcem, o dobavi sladkorne pese za proizvodnjo sladkorja;

3. panožni sporazum pomeni:

(a) dogovor, sklenjen na ravni Skupnosti pred sklenitvijo kakršne koli pogodbe, med skupino združenj proizvajalcev posameznih držav na eni strani in skupino združenj prodajalcev posameznih držav na drugi strani;

(b) dogovor, sklenjen pred sklenitvijo kakršne koli pogodbe, med proizvajalci ali skupino združenj proizvajalcev, ki jih je priznala zadevna država članica, na eni strani in združenjem prodajalcev, ki ga je priznala zadevna država članica, na drugi strani;

(c) podjetniško zakonodajo in zadružno zakonodajo, če urejata dobavo sladkorne pese delničarjev ali članov podjetja ali zadruge, ki proizvaja sladkor;

(d) dogovor, ki obstaja pred sklenitvijo kakršne koli pogodbe med proizvajalcem in prodajalcem, če dogovor iz (a) ali (b) ne obstaja, in če prodajalci, ki sprejemajo dogovor, dobavijo najmanj 60 % celotne količine sladkorne pese, ki jo odkupi proizvajalec za proizvodnjo sladkorja v eni tovarni ali več.

Točka II

1. Pogodba se sklene v pisni obliki za določeno količino sladkorne pese.

2. Pogodba mora določati, ali je mogoče dobaviti dodatno količino sladkorne pese in pod kakšnimi pogoji.

Točka III

1. Ta točka se uporablja samo pri uporabi člena 19 te uredbe.

2. V pogodbi morajo biti navedene odkupne cene za količino sladkorne pese iz prvega dela člena 19(1) te uredbe. Pri količini iz (a) in (b) člena 19(1) cene ne smejo biti nižje od najnižje cene za sladkorno peso iz člena 4 te uredbe, ki se uporablja na zadevnem proizvodnem območju.

3. Pogodbe morajo predpisati natančno določeno vsebnost sladkorja za sladkorno peso. Vključevati morajo pretvorbeno lestvico, ki prikazuje različne vsebnosti sladkorja in faktorje za pretvorbo dobavljenih količin sladkorne pese v količine, ki ustrezajo vsebnosti sladkorja, navedeni v pogodbi.

Pretvorbena lestvica temelji na donosih, ki ustrezajo različnim vsebnostim sladkorja.

4. Če je prodajalec podpisal pogodbo s proizvajalcem za dobavo sladkorne pese iz prvega dela člena 19(1) točke (a) te uredbe, se vse dobave tega prodajalca, pretvorjene po odstavku 3, štejejo za dobave v smislu prvega dela zgoraj navedenega člena 19(1) točke (a), do količine sladkorne pese, določene v pogodbi.

5. Proizvajalci, ki proizvajajo količino sladkorja, manjšo od njihove osnovne kvote iz sladkorne pese, za katero so podpisali predsetvene pogodbe po prvem delu člena 19(1) točke (a), morajo količino sladkorne pese, ki ustreza morebitni dodatni proizvodnji do višine njihove osnovne kvote, porazdeliti med tiste prodajalce, s katerimi so sklenili predsetvene pogodbe v smislu prvega dela zgoraj navedenega člena 19(1) ter njegovih točk (a) in (b).

Panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

6. V nobenem primeru proizvajalec ne sme zahtevati od prodajalca povračila proizvodne dajatve za sladkorno peso, ki jo je prodajalec dobavil po prvem delu člena 19(1) te uredbe in njegove točke (a).

Točka IV

1. Pogodbe vsebujejo določbe v zvezi s časovno razporeditvijo in običajnim trajanjem dobav sladkorne pese.

2. Te določbe so se uporabljale za tržno leto 2000/2001, in sicer ob upoštevanju višine dejanske proizvodnje; panožni sporazumi lahko odstopajo od tega.

Točka V

1. Pogodbe morajo določiti zbirne centre za sladkorno peso.

2. Če so prodajalci in proizvajalci že sklenili pogodbo za tržno leto 2000/2001, veljajo dogovorjeni zbirni centri za dobave v tem tržnem letu; panožni sporazumi lahko od te določbe.

3. Pogodbe morajo določati, da stroške transporta od zbirnih centrov pokrije proizvajalec skladno s posebnimi dogovori, ki temeljijo na lokalnih pravilih in običajih, ki so veljali pred tržnim letom 2001/2002.

4. Če je na Danskem, v Španiji, na Finskem, v Grčiji, na Irskem, Portugalskem in v Združenem kraljestvu sladkorna pesa dobavljena franko tovarna, pogodbe predvidevajo, da proizvajalci prispevajo k stroškom transporta ter določajo odstotek ali višino zneska.

Točka VI

1. Pogodbe morajo določati prevzemna mesta za sladkorno peso.

2. Če so prodajalci in proizvajalci že sklenili pogodbo za tržno leto 2000/2001, veljajo dogovorjena mesta za sprejem za dobave v tem tržnem letu; panožni sporazumi lahko odstopajo od te določbe.

Točka VII

1. Pogodbe morajo opredeliti, da se vsebnost sladkorja ugotovi z uporabo polarimetrične metode. Vzorec sladkorne pese se odvzame ob prevzemu.

2. Panožni sporazumi lahko predvidijo, da se vzorci odvzamejo na neki drugi stopnji.

V teh primerih se mora v pogodbah določiti popravek zaradi morebitnega padca vsebnosti sladkorja od prevzema do odvzema vzorca.

Točka VIII

V pogodbah mora biti določeno, da poteka ugotavljanje bruto in tara teže in vsebnosti sladkorja po enem od naslednjih postopkov:

(a) s sodelovanjem med proizvajalcem in združenjem proizvajalcev sladkorne pese, če tako predvideva panožni sporazum;

(b) s proizvajalcem pod nadzorom združenja proizvajalcev sladkorne pese;

(c) s proizvajalcem pod nadzorom izvedenca, ki ga je priznala zadevna država članica, vendar pod pogojem, da stroške pokrije prodajalec;

(d) s proizvajalcem, če tako predvidevajo lokalna pravila in običaji, ki so veljali pred tržnim letom 2001/2002.

Točka IX

1. Pogodbe določajo, da mora prodajalec plačati pribitek k ceni, če:

(a) se povišajo cene sladkorne pese pri prehodu iz enega tržnega leta v naslednje, in

(b) povišanje intervencijske cene za sladkor, ki izhaja iz povišanja cene sladkorne pese, ne podleže plačilu dajatve za zaloge, ki obstajajo ob prehodu iz enega tržnega leta v drugo.

Pribitek k ceni se izračuna na 100 kilogramov belega sladkorja, tako da se pribitek iz prvega pododstavka (b) zmnoži s koeficientom, ki ustreza razmerju med:

- količinami sladkorja, proizvedenega v okviru kvot A in B, ki niso bile prenesene po členu 14 te uredbe in ki so bile v zalogi ob prenosu,

in

- količinami sladkorja, ki jih je proizvajalec proizvedel v preteklem tržnem letu v okviru največje kvote, ki ni bila prenesena po členu 14 te uredbe.

2. Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavka 1.

V pogodbah mora biti navedena možnost takšnega odstopanja.

Točka X

1. Pogodbe določajo za proizvajalca za celotno dobavljeno količino sladkorne pese eno od naslednjih obveznosti ali več; če se posamezni deli te količine obravnavajo različno, določajo pogodbe več takšnih obveznosti:

(a) da brezplačno vrne prodajalcu sveže rezance od dobavljene tonaže sladkorne pese, franko tovarna;

(b) da brezplačno vrne prodajalcu del teh rezancev, posušenih ali posušenih in melasiranih, franko tovarna;

(c) da vrne posušene rezance prodajalcu, franko tovarna; v tem primeru lahko proizvajalec zahteva, da prodajalec plača stroške sušenja;

(d) da plača prodajalcu nadomestilo, pri čemer se upošteva možnost prodaje zadevnih rezancev.

2. Panožni sporazumi lahko določijo, da se rezanci dobavijo na neki drugi stopnji, kakor je navedeno v odstavku 1(a), (b) in (c).

Točka XI

1. V pogodbah se morajo določiti roki za morebitna predplačila in za plačilo kupnine za sladkorno peso.

2. Roki morajo biti enaki tistim, ki so veljali za tržno leto 2000/2001; panožni sporazumi lahko odstopajo od teh predpisov.

Točka XII

Če pogodbe določajo pravila za področja, obravnavana v tej prilogi, ali če vsebujejo določbe, ki urejajo druga področja, določbe ali učinki pogodb ne smejo biti v nasprotju s to prilogo.

Točka XIII

1. Panožni sporazumi iz točke I (3)(b) morajo vsebovati arbitražne klavzule.

2. Če panožni sporazumi na ravni Skupnosti, območja ali kraja urejajo pravila za področja, ki se obravnavajo s to uredbo, ali če vsebujejo določbe, ki urejajo druga področja, ne smejo biti določbe ali učinki panožnih sporazumov v nasprotju s to prilogo.

3. Navedeni panožni sporazumi lahko urejajo zlasti:

(a) pravila o razdelitvi na prodajalce tiste količine sladkorne pese, ki jo namerava proizvajalec kupiti pred sejanjem za proizvodnjo sladkorja znotraj osnovne kvote;

(b) pravila o razdelitvi iz točke III(5);

(c) pretvorbeno lestvico iz točke III(3);

(d) pravila o izbiri in dobavi semen tistih sort sladkorne pese, ki bo pridelana;

(e) minimalno dovoljeno vsebnost sladkorja, ki jo mora imeti sladkorna pesa, ki bo dobavljena;

(f) zahtevo za posvetovanje med proizvajalcem in predstavnikom prodajalcev, preden se določi dan za dobavo sladkorne pese;

(g) plačilo premij prodajalcem za zgodnje ali pozne dobave;

(h) podatke o:

- delu rezancev iz točke X(1)(b),

- stroških iz točke X(1)(c),

- nadomestilu iz točke X(1)(d);

(i) odstranitev rezancev s strani prodajalca;

(j) pravila o tem, kako naj se morebitna razlika med intervencijsko ceno in dejansko prodajno ceno sladkorja porazdeli med proizvajalce in prodajalce.

Točka XIV

Če v panožnem sporazumu ni dogovorjeno, kako naj se porazdelijo med prodajalce količine sladkorne pese, namenjene za proizvodnjo sladkorja v okviru osnovne kvote, za katere proizvajalec ponudi odkup pred setvijo, lahko zadevna država članica sama določi pravila za takšno porazdelitev.

Takšna pravila lahko tradicionalnim prodajalcem sladkorne pese, zadrugam dodeli tudi pravice dobave, ki se razlikujejo od tistih, ki izhajajo iz morebitne pripadnosti takšnim zadrugam.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PODROBNE DOLOČBE O PRENOSU KVOT MED PODJETJI

Točka I

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se upoštevajo interesi proizvajalcev sladkorne pese in sladkornega trsa, kadar se kvote dodeljujejo podjetju, ki proizvaja sladkor, in ki ima več kakor eno tovarno.

Točka II

1. Brez poseganja v odstavek 2 se pri združitvi ali prenosu podjetij, ki pridelujejo sladkor, ali prenosu tovarne sladkorja kvoti A in B prilagodita na naslednji način:

(a) pri združitvi podjetij, ki pridelujejo sladkor, države članice dodelijo podjetju, nastalemu kot rezultat združitve, kvoto A in kvoto B, ki je enaka vsoti kvot A in vsoti kvot B, ki so bile dodeljene zadevnim podjetjem pred združitvijo;

(b) pri prenosu podjetja, ki prideluje sladkor, države članice dodelijo prevzemnemu podjetju kvoto A in kvoto B prenesenega podjetja za proizvodnjo sladkorja. Če je več prevzemnih podjetij, se kvota dodeli v razmerju z obsegom proizvodnje sladkorja, ki jo je prevzelo vsako podjetje;

(c) pri prenosu tovarne sladkorja država članica zniža kvoto A in kvoto B podjetja, ki prenaša lastništvo nad tovarno, ter poviša kvoto A in kvoto B podjetja, ki proizvaja sladkor, ali podjetja, ki kupuje zadevno tovarno, za odtegnjeno količino v razmerju z obsegom proizvodnje, ki jo je prevzelo.

2. Če nekateri proizvajalci sladkorne pese ali sladkornega trsa, neposredno prizadeti zaradi enega od postopkov iz odstavka 1, izrecno izrazijo pripravljenost, da dobavljajo sladkorno peso ali sladkorni trs podjetju, ki proizvaja sladkor, in ki ni udeleženo pri teh postopkih, lahko država članica dodeli kvoto na osnovi obsega proizvodnje, ki ga prevzame podjetje, kateremu nameravajo proizvajalci dobavljati sladkorno peso ali sladkorni trs.

3. Pri zapiranju, v razmerah, ki niso enake tistim iz odstavka 1:

(a) podjetja, ki proizvaja sladkor,

(b) ene ali več tovarn nekega podjetja, ki proizvaja sladkor,

lahko država članica dodeli del kvot, povezanih z zapiranjem, enemu podjetju ali več podjetjem, ki proizvajajo sladkor.

Tudi v primeru iz (b) predhodnega pododstavka, če nekateri neposredno prizadeti proizvajalci izrecno izrazijo svojo pripravljenost, da dobavljajo sladkorno peso ali sladkorni trs podjetju, ki proizvaja sladkor, lahko država članica dodeli ustrezni delež kvot, ki ustrezajo sladkorni pesi ali sladkornemu trsu, ki ga nameravajo dobavljati zadevnemu podjetju.

4. Pri sklicevanju na odstopanje od člena 19(3) te uredbe lahko zadevna država članica zahteva na osnovi tega odstopanja, da zadevni pridelovalci sladkorne pese in proizvajalci sladkorja vključijo v svoje panožne sporazume posebne klavzule, ki omogočijo državi članici, da po potrebi uporabi odstavka 2 in 3.

5. Pri zakupu tovarne, pripadajoče podjetju, ki proizvaja sladkor, lahko država članica zmanjša kvote podjetja, ki daje tovarno v zakup, in dodeli zmanjšani del kvote tistemu podjetju, ki je vzelo tovarno v zakup, zato da bi v njej proizvajalo sladkor.

Če je zakupna pogodba prekinjena v treh tržnih letih iz točke V(d), država članica prilagoditev kvot iz predhodnega pododstavka razveljavi z veljavnostjo za nazaj na dan, ko začne veljati zakup. Če se zakupna pogodba prekine zaradi višje sile, država članica ni zavezana, da razveljavi prilagoditev.

6. Če podjetje, ki proizvaja sladkor, ni več sposobno izpolnjevati svojih obveznosti do proizvajalcev sladkorne pese in sladkornega trsa skladno s pravili Skupnosti, in če je to preveril pristojni organ zadevne države članice, lahko ta država članica dodeli za eno ali več tržnih let tisti del kvote enemu podjetju ali več podjetjem, ki proizvajajo sladkor, v razmerju z obsegom proizvodnje, ki jo prevzamejo.

7. Če država članica odobri podjetju, ki proizvaja sladkor, cenovna in prodajna jamstva za predelavo sladkorne pese v etilni alkohol, lahko država članica v dogovoru s tem podjetjem in zadevnimi pridelovalci sladkorne pese dodeli za eno ali več tržnih let celo kvoto ali njen del za proizvodnjo sladkorja enemu podjetju ali več.

Točka III

Pri združitvi ali prenosu podjetja, ki proizvaja izoglukozo, prenosu tovarne, ki proizvaja izoglukozo, ali zapiranju enega podjetja ali več podjetij, ki proizvajajo izoglukozo, ali ene tovarne ali več tovarn, ki pripadajo takšnemu podjetju, lahko država članica dodeli zadevne kvote za proizvodnjo izoglukoze enemu podjetju ali več drugim podjetjem, ne glede na to, ali imajo proizvodno kvoto ali ne.

Točka IV

Ukrepi, sprejeti v skladu s točkama II in III, lahko začnejo veljati samo, če:

(a) se upoštevajo interesi koristi vseh zadevnih strank

in

(b) zadevna država članica meni, da bodo ukrepi izboljšali strukturo sektorjev za proizvodnjo sladkorne pese, sladkornega trsa in sladkorja

in

(c) zadevajo podjetja, ustanovljena na istem območju, v smislu člena 11(2) te uredbe.

Točka V

V tej Prilogi:

(a) "združitev podjetij" pomeni povezavo dveh ali več podjetij v eno samo podjetje;

(b) "prenos podjetja" pomeni prenos ali prevzem premoženja enega podjetja, kateremu so bile dodeljene kvote, na eno podjetje ali več;

(c) "prenos tovarne" pomeni prenos lastništva nad proizvodno enoto, vključno z vso opremo, ki je potrebna za izdelavo zadevnega proizvoda, na eno podjetje ali več, katerega posledica je delni ali popolni prevzem proizvodnje podjetja, ki prenaša lastništvo;

(d) "zakup podjetja" pomeni pogodbo o zakupu določene proizvodne enote, vključno z vso opremo, ki je potrebna za proizvodnjo sladkorja, sklenjeno za najmanj tri zaporedna tržna leta, ki ne sme biti prekinjena pred koncem tretjega tržnega leta, s podjetjem, ustanovljenim na istem območju v smislu člena 11(2) te uredbe, če se podjetje, ki je zakupilo zadevno tovarno, po uveljavitvi zakupa lahko šteje kot edino podjetje za proizvodnjo sladkorja za svojo celotno proizvodnjo.

Točka VI

Ukrepi iz točk II in III začnejo veljati, če pride do zapiranja podjetja ali tovarne, združitve ali prenosa:

(a) med 1. julijem in 31. januarjem naslednjega leta za tekoče tržno leto;

(b) med 1. februarjem in 30. junijem istega leta za naslednje tržno leto.

Točka VII

Če uporablja država članica člen 12(2) te uredbe, dodeli prilagojene kvote pred 1. marcem, zato da se uporabljajo v naslednjem tržnem letu.

Točka VIII

Pri uporabi točk II in III obvestijo države članice Komisijo o prilagojenih kvotah A in B najpozneje petnajst dni po preteku obdobij iz točke VI.

Točka IX

Pri prenosu kvot v Italiji, Španiji in francoskih čezmorskih departmajih po načrtih prestrukturiranja iz drugega pododstavka člena 12(2) te uredbe se lahko šteje kot podjetje za proizvodnjo sladkorja skupina podjetij za proizvodnjo sladkorja, ki so tehnično, gospodarsko in strukturno medsebojno povezana, in ki so solidarno odgovorna za svoje obveznosti skladno s pravili Skupnosti, še zlasti nasproti pridelovalcem sladkorne pese in sladkornega trsa.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Tarifna oznaka KN | Opis |

ex0403 | Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in kisla smetana, koncentrirano ali ne, ali z dodatkom sladkorja ali drugih sladil, aromatizirano ali z dodanim sadjem, lupinastim sadjem ali kakavom: |

040310 | – Jogurt; |

04031051 do04031099 | Z dodatki za aromo, aromatizirano ali z dodatki sadja, lešnikov ali kakava |

040390 | – Drugo; |

04039071 do04039099 | – – Aromatizirano ali z dodatki sadja, lešnikov ali kakava |

ex0710 | – Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene: |

07104000 | – Sladka koruza |

ex0711 | – Vrtnine, začasno konzervirane (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, žvepleni vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo uporabo: |

071190 | – Druge vrtnine; mešanice vrtnin: |

| – – Vrtnine: |

07119030 | – Sladka koruza |

17025000 | Kemično čista fruktoza |

ex1704 | Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado) brez kakava, razen izvlečka sladkega korena iz tarifne podštevilke 17049010 |

1806 | Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav |

ex1901 | Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev škroba ali iz sladnega ekstrakta, brez dodatka kakava ali z dodatkom kakava v prahu v količini manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in zajeta drugje; živila iz izdelkov iz tar. št. 0401 do 0404 brez dodatka kakavovega prahu ali z dodatkom kakavovega prahu v količini manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in zajeta drugje: |

19011000 | – Proizvodi za otroško hrano, pakirani za prodajo na drobno |

19012000 | – Mešanice in testo za izdelavo pekovskih izdelkov iz tar. št. 1905 |

190190 | – Drugo: |

| – – Drugo: |

19019099 | – – – Drugo |

ex1902 | Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kakor so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen: |

190220 | – Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene: |

| – – Drugo |

19022091 | – – – Kuhane |

19022099 | – – – Drugo |

190230 | – Druge testenine |

190240 | – Kuskus: |

19024090 | – – Drugo |

1904 | Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v zrnu ali obliki kosmičev ali druge oblike (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena in zajeta drugje: |

ex1905 | Kruh, pecivo, sladice, piškoti in ostali pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati za pečenje, rižev papir in podobni izdelki: |

19051000 | – Hrustavi kruh (krisp) |

190520 | – Kruh in podobni izdelki, začinjeni z ingverjem |

190530 | – Sladki biskviti; vafli in oblati |

190540 | – Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki |

190590 | – Drugo: |

| – – Drugo: |

19059040 | – – – Vaflji in oblati z vsebnostjo vode več kot 10 mas. % |

19059045 | – – – Keksi |

19059055 | – – – Izdelki, pridobljeni z ekspandiranjem ali ekstrudiranjem, začinjeni ali soljeni |

19059060 | – – – Z dodanimi sladili |

19059090 | – – – Drugo |

ex2001 | Vrtnine, sadje, oreški ali drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini: |

200190 | – Drugo: |

20019030 | – – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

20019040 | – – Užitni yam, sladki krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo najmanj 5 mas. % škroba |

ex2004 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006: |

200410 | – Krompir: |

| – – Drugo: |

20041091 | – – – V obliki moke, zdroba ali kosmičev |

200490 | – Druge vrtnine in mešanice vrtnin: |

20049010 | – – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

ex2005 | Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006: |

200520 | – Krompir: |

20052010 | – – V obliki moke, zdroba ali kosmičev |

20058000 | – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata) |

ex2101 | Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali mate čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja, pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati: |

| – Ekstrakti, esence in koncentrati iz kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave: |

| – – Pripravki na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave: |

21011298 | – – – Drugo: |

| – Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja, mate čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali mate čaja: |

| – – Pripravki |

21012098 | – – – Drugo |

| – Pražena cikorija in praženi kavni nadomestki ter njeni ekstrakti, esence in koncentrati: |

| – – Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki: |

21013019 | – – – Drugo |

| – – Ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugi praženi kavni nadomestki: |

21013099 | – – – Drugo |

ex2102 | Kvasovke (aktivne ali neaktivne); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiva iz tar. št. 3002); pripravljeni pecilni praški: |

210210 | – Aktivni kvas: |

| – – Pekovski kvas: |

21021031 | – – – Posušen |

21021039 | – – – Drugo |

210500 | Sladoled in druge ledene sladice s kakavom ali brez kakava: |

ex2106 | Živila, ki niso navedena in zajeta drugje: |

210690 | – Drugo: |

21069010 | – – Sirovi fondiji |

| – – Drugo: |

21069092 | – – – – – Ki ne vsebuje mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba, ali ki vsebuje manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 % saharoze ali izoglukoze, 5 % glukoze ali škroba |

21069098 | – – – – – Drugo |

2202 | Voda, vključno z mineralno vodo in sodavico, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane ter brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, ki so uvrščeni v tar. št 2009 |

2205 | Vermut in drugo vino iz svežega grozdja, aromatizirano z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje: |

ex2208 | Nedenaturirani etanol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganje, liker in druge alkoholne pijače s katero koli vsebnostjo alkohola: |

220820 | – Žganje iz vina, grozdja ali grozdnih tropin: |

22085091 do22085099 | Brinjevec |

220870 | Likerji, krepilne pijače: |

22089041 do22089078 | – drugo žganje in žgane pijače: |

29054300 | manitol |

290544 | D-glucitol (sorbitol) |

ex3302 | Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač: |

330210 | – za uporabo v industriji hrane in pijač: |

| – – za uporabo v industriji pijač: |

| – – – pripravki, ki vsebujejo vse arome značilne za vrsto pijače: |

| – – – – – drugo (z volumsko vsebnostjo alkohola, ki ne presega 0,5 vol. %.): |

33021029 | Drugo |

ex poglavje 38 | Razni kemični proizvodi: |

382460 | Sorbitol, razen sorbitola iz tar. podšt. 290544 |

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

DRŽAVE IN OBMOČJA IZ ČLENA 35

Barbados

Belize

Slonokoščena obala

Fidži

Gvajana

Mavritius

Indija

Jamajka

Kenija

Madagaskar

Malavi

Uganda

Demokratična republika Kongo

Sveti Krištof in Nevis - Angvila

Surinam

Svazi

Tanzanija

Trinidad in Tobago

Zambija

Zimbabve

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

TABELA UJEMANJA

Uredba (ES) št. 2038/1999 | Ta uredba |

člen 1 | člen 1 |

člen 2(1) | člen 1(2)(m) |

člen 2(2) in (3) | črtan |

člen 3 | člen 2 |

člen 4 | člen 3 |

člen 5 | člen 4 |

člen 6 | člen 5 |

člen 7 | člen 6 |

člen 8 | črtan |

člen 9 | člen 7 |

člen 10 | člen 8 |

člen 11 | člen 9 |

člen 12 | črtan |

člen 13 | člen 22 |

člen 14 | člen 23 |

člen 15 | člen 24 |

člen 16 | člen 25 |

člen 17 | člen 26 |

člen 18 | člen 27 |

člen 19 | člen 28 |

člen 20 | člen 29 |

člen 21 | člen 30 |

prva alinea člena 22(1) | člen 31 |

člen 22(2) in 3 | črtan |

člen 23 | člen 32 |

člen 24 | člen 33 |

člen 25 | člen 34 |

člen 26(1) | člen 10(1) |

člen 26(2) | člen 11(3) |

člen 26(3) | člen 10(2) |

člen 26(4) | člen 11(3) |

prvi pododstavek člena 26(5) | člen 10(3) |

drugi pododstavek člena 26(5) | člen 10(4) |

tretji pododstavek člena 26(5) | člen 10(5) |

peti pododstavek člena 26(5) | člen 10(6) |

člen 26(6) | črtan |

prva alinea člena 27(1) | člen 11(1) |

člen 27(2) | črtan |

člen 27(3) | člen 11(2) |

člen 27(4) | črtan |

člen 27(5) | črtan |

člen 27(6) | člen 11(4) |

člen 28 | črtan |

člen 29 | črtan |

člen 30 | člen 12 |

člen 31 | člen 13 |

člen 32 | člen 14 |

člen 33 | člen 15 |

člen 34 | člen 16 |

člen 35 | člen 17 |

člen 36 | člen 18 |

člen 37 | člen 19 |

člen 38 | člen 20 |

člen 39 | člen 21 |

člen 40 | člen 35 |

člen 41 | člen 36 |

člen 42 | člen 37 |

člen 43 | člen 38 |

člen 44 | člen 39 |

člen 45 | člen 40 |

člen 46 | člen 41 |

člen 47 | člen 42(1) |

člen 48 | člen 42(2) in (3) |

člen 49 | člen 43 |

člen 50 | člen 44 |

člen 51 | člen 45 |

člen 52 | črtan |

člen 53 | člen 46 |

člen 54 | črtan |

člen 55 | člen 49 |

člen 56 | člen 51 |

Uredba (EGS) št.793/72 | ta uredba |

člen 1 | Priloga I, točka I |

Uredba (EGS) št. 431/68 | ta uredba |

člen 1 | Priloga I, točka II |

Uredba (EGS) št. 206/68 | ta uredba |

člen 1 | Priloga III, točka I |

člen 2 | Priloga III, točka II |

člen 3 | Priloga III, točka III |

člen 4 | Priloga III, točka IV |

člen 5 | Priloga III, točka V |

člen 6(1) | Priloga III, točka VI |

člen 6(2) | črtan |

člen 7 | Priloga III, točka VII |

člen 8 | Priloga III, točka VIII |

člen 8a | črtan |

člen 8b | Priloga III, točka IX |

člen 9 | Priloga III, točka X |

člen 10 | Priloga III, točka XI |

člen 11 | črtan |

člen 12 | Priloga III, točka XII |

člen 13 | Priloga III, točka XIII |

Uredba (EGS) št. 741/75 | ta uredba |

člen 1 | Priloga III, točka XIV |

Uredba (EGS) št. 193/82 | ta uredba |

člen 1 | Priloga IV, točka I |

člen 2 | Priloga IV, točka II |

člen 3 | Priloga IV, točka III |

člen 4 | Priloga IV, točka IV |

člen 5 | Priloga IV, točka V |

člen 6 | Priloga IV, točka VI |

člen 7 | Priloga IV, točka VII |

člen 8 | Priloga IV, točka VIII |

člen 9 | Priloga IV, točka IX |

Priloga I | Priloga V |

Priloga II | Priloga VI |

Priloga III | Priloga VII |

--------------------------------------------------