EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32000R0348

Uredba Sveta (ES) št. 348/2000 z dne 14. februarja 2000 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Hrvaške in Ukrajine in o dokončnem pobiranju uvedene začasne dajatve

OJ L 45, 17.2.2000, p. 1–7 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 11 Volume 033 P. 158 - 164
Special edition in Estonian: Chapter 11 Volume 033 P. 158 - 164
Special edition in Latvian: Chapter 11 Volume 033 P. 158 - 164
Special edition in Lithuanian: Chapter 11 Volume 033 P. 158 - 164
Special edition in Hungarian Chapter 11 Volume 033 P. 158 - 164
Special edition in Maltese: Chapter 11 Volume 033 P. 158 - 164
Special edition in Polish: Chapter 11 Volume 033 P. 158 - 164
Special edition in Slovak: Chapter 11 Volume 033 P. 158 - 164
Special edition in Slovene: Chapter 11 Volume 033 P. 158 - 164

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 18/02/2010

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2000/348/oj

32000R0348



Uradni list L 045 , 17/02/2000 str. 0001 - 0007


Uredba Sveta (ES) št. 348/2000

z dne 14. februarja 2000

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Hrvaške in Ukrajine in o dokončnem pobiranju uvedene začasne dajatve

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], in zlasti členov 9(4) in 10(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je dala Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAČASNI UKREPI

(1) Z Uredbo (ES) št. 1802/1999 [2] (v nadaljevanju "začasna uredba") je Komisija uvedla začasno protidampinško dajatev za uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Hrvaške in Ukrajine v Skupnost.

B. NAKNADNI POSTOPEK

(2) Po uvedbi začasne protidampinške dajatve je bila zainteresiranim strankam, ki so to zahtevale, dana možnost zaslišanja. Stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na osnovi katerih naj bi bila priporočena uvedba dokončne protidampinške dajatve in na ravni te dajatve dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Zagotovljeno jim je bilo tudi obdobje za predložitev stališč po razkritju.

(3) Obravnavani so bili ustni in pisni komentarji zainteresiranih strank in kjer je bilo primerno, so bile dokončne ugotovitve spremenjene v skladu z njimi.

C. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(4) Treba je opozoriti, da je uvodna izjava 7 začasne uredbe opisovala zadevni izdelek kot brezšivne cevi iz železa ali nelegiranega jekla za naftovode ali plinovode, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm; brezšivne cevi s krožnim prečnim prerezom, iz železa ali nelegiranega jekla, hladno vlečene ali hladno oblikovane; druge cevi s krožnim prečnim prerezom, iz železa ali nelegiranega jekla, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm, v nadaljevanju "brezšivne cevi".

(5) Ponovljena je bila zahteva, da je treba brezšivne cevi razdeliti na dva ločena zadevna izdelka, in sicer na običajne komercialne jeklene cevi in jeklene cevi za naftovode in plinovode, in da je treba morebitno škodo, ki jo utrpi industrija Skupnosti, analizirati ločeno za vsak izdelek.

(6) Domnevno razlikovanje temelji na tem, da običajne komercialne cevi in cevi za cevovode niso zamenljive glede na posebno certificiranje, ki se zahteva za naftovode/plinovode. Eden od argumentov je tudi, da višji proizvodni stroški cevi za cevovode preprečujejo njihovo prodajo za drugačno uporabo kot za naftovode/plinovode. Poleg tega se navaja, da se komercialne cevi uporabljajo v gradbeništvu in infrastrukturi, cevi za cevovode pa v naftni in plinski industriji, in da se izdelka prodajata prek različnih prodajnih poti, pri čemer se cevi za cevovode prej prodajajo neposredno končnim uporabnikom kot trgovcem.

(7) Ugotovljeno je bilo, da imajo vse brezšivne cevi enake osnovne fizične in tehnične značilnosti. Čeprav obstaja široka paleta različnih tipov, ki se razlikujejo glede na zunanji premer, debelino sten, kvaliteto jekla in tehnične specifikacije, ni bilo med njimi ugotovljene nobene jasne ločnice.

(8) Poleg tega je preiskava pokazala, da so se vsi tipi brezšivnih cevi prodajali tako trgovcem kot končnim uporabnikom. Zato ni bilo mogoče vzpostaviti jasnega razlikovanja med prodajnimi potmi, čeprav samo po sebi ni pomembno.

(9) Nazadnje je bilo ugotovljeno, da imajo vse brezšivne cevi v bistvu enako uporabo, čeprav se uporabljajo v mnogih različnih gospodarskih panogah, kot so gradbena, avtomobilska in naftna industrija, konstrukcija elektrarn in kotlarn, pnevmatika in hidravlika ter strojegradnja, in čeprav je sprejeto, da ne more vsak uporabnik uporabljati vsakega tipa brezšivne cevi, se šteje, da imajo enako osnovno uporabnost.

(10) Medtem ko so določeni tipi brezšivnih cevi jasno namenjene posebnim rabam (npr. za naftovode), se lahko take cevi uporabljajo tudi za manj posebne rabe. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se tudi komercialne cevi lahko uporabljajo na veliko načinov. Vse to kaže na veliko stopnjo konkurenčnosti in zamenljivosti med vsemi tipi izdelkov.

(11) Zaključek je, da se potrdi začasna ugotovitev, da vse brezšivne cevi, tako komercialne cevi kot cevi za cevovode, predstavljajo en sam izdelek.

2. Podoben izdelek

(12) Opozoriti je treba, da je v uvodnih izjavah 11 in 12 začasne uredbe Komisija ugotovila, da so brezšivne cevi, uvožene iz zadevnih držav, brezšivne cevi, proizvedene in prodane v Skupnosti s strani industrije Skupnosti, in tiste, prodane na domačem Hrvaškem trgu, enake po svojih osnovnih fizičnih in tehničnih značilnostih in da je bilo ugotovljeno, da imajo v bistvu enako uporabo.

(13) Trdilo se je, da so bile brezšivne cevi, proizvedene v Skupnosti, drugačne od tistih, ki so bile uvožene iz Ukrajine, ker so bile slednje izdelane po drugačnih standardih kot jih je uporabljala industrija Skupnosti, in da so posebne zahteve v zvezi s preskušanjem, ki so se uporabljale za brezšivne cevi, proizvedene v Skupnosti, pomenile, da so bili proizvodni postopki različni.

(14) Preiskava je pokazala, da industrija Skupnosti in ukrajinski izvozniki proizvajajo po enakih ali podobnih nacionalnih in mednarodnih standardih. Informacije s strani ukrajinskih izvoznikov kažejo, da se brezšivne cevi, izvožene v Skupnost, ne glede na to, ali so to komercialne cevi ali cevi za cevovode, skladajo z industrijskimi standardi, kot so DIN, API in ASTM, tako kot tiste, ki jih proizvaja industrija Skupnosti.

(15) Zgoraj navedeno potrjuje začasne ugotovitve, da so brezšivne cevi, uvožene iz zadevnih držav, brezšivne cevi, proizvedene in prodane v Skupnosti s strani industrije Skupnosti, in tiste, prodane na domačem hrvaškem trgu, podobni izdelki v smislu člena 1(4) Uredbe (ES) št. 384/1996 (v nadaljevanju "osnovna uredba").

D. DAMPING

1. Hrvaška

(16) Od sprejema začasnih ukrepov ni bil predložen noben ugovor glede izračuna normalne vrednosti, določitve izvozne cene, primerjave normalne vrednosti z izvozno ceno ali vzpostavitvijo stopnje dampinga. Zato so ugotovitve iz uvodnih izjav 13 do 19 začasne uredbe potrjene. Stopnja dampinga in stopnja dampinga za nesodelujoča podjetja tako ostajata na isti ravni, t.j. 40,8 %.

2. Ukrajina

(a) Normalna vrednost

(17) Po objavi začasne uredbe je nek uvoznik nasprotoval izbiri Hrvaške kot ustrezne tretje države s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za Ukrajino. Navedeni uvoznik je zatrjeval, da so stroški energije in drugi vložki na Hrvaškem precej višji kot v Ukrajini, da ima na hrvaškem domačem trgu monopol en sam proizvajalec ali vsaj da na njem prevladuje in da niso bili predloženi zadostni dokazi za reprezentativnost hrvaške domače prodaje.

(18) Šteje se, da argument v zvezi z višjimi hrvaškimi stroški ni pomemben, saj ima Ukrajina netržno gospodarstvo in je kakršna koli primerjava že po svoji naravi nezanesljiva. V teh okoliščinah je pomembno, ali so imeli ukrajinski proizvajalci kakršno koli absolutno ali primerjalno prednost v primerjavi s Hrvaško, kot je na primer učinkovitejša izraba energije. Vendar je niso imeli. Poleg tega izbira Hrvaške ni bila nerazumna, saj je bila ena izmed možnosti, Brazilija, zavrnjena, ker so bile cene na brazilskem trgu zares previsoke zaradi prevladujočega položaja enega proizvajalca. Hrvaška pa je tako uvažala kot izvažala zadevni izdelek, tako da je bila na njenem domačem trgu prisotna konkurenca. Poleg tega je bila domača prodaja reprezentativna in je po obsegu znašala več kot 5 % skupnega ukrajinskega izvoza v Skupnost. Nazadnje, čeprav so bili vloženi vsi napori v proučitev drugih možnosti poleg Brazilije, kot so Združene države Amerike in Češka republika, v nobeni od teh držav ni bilo pripravljenost za sodelovanje.

(19) Ker niso bili predloženi nobeni drugi argumenti v zvezi z metodologijo ali izračunom normalne vrednosti, so potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 20 do 26 začasne uredbe.

(b) Izvozna cena

(20) Eden od proizvajalcev izvoznikov je nasprotoval dejstvu, da Komisija pri določitvi izvozne cene ni upoštevala njegove prodaje z njim povezanemu uvozniku v Skupnosti na podlagi ugotovitve da predložene informacije niso bile zanesljive. Ker niso bili predloženi nobeni izpodbitni dokazi, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 27 in 28 začasne uredbe.

(c) Primerjava

(21) Proizvajalci izvozniki so neprestano ponavljali svojo zahtevo za prilagoditev razlikam v fizičnih lastnostih zaradi nižjih standardov, ki jih uporablja ukrajinska industrija cevi, v primerjavi z industrijo Skupnosti. Ta zahteva je bila zavrnjena na začasni fazi, ker ni bila dovolj utemeljena. Proizvajalci izvozniki pa ponovno niso podprli svojih argumentov z dokazi in dokler ni novih informacij se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 29 do 31 začasne uredbe.

(d) Stopnja dampinga

(22) Začasne ugotovitve o stopnjah dampinga 123,7 % za Ukrajino se potrdijo.

E. ŠKODA

1. Opredelitev industrije Skupnosti

(23) V kolikor niso predložene kakršne koli nove informacije, se potrdijo začasne ugotovitve v zvezi z opredelitvijo industrije Skupnosti, opisano v uvodnih izjavah 34 do 38 začasne uredbe.

2. Uvoz v Skupnost iz zadevnih držav

(a) Kumulacija

(24) Hrvaški proizvajalec izvoznik se je pritožil, da uvoz iz Hrvaške ne bi smel biti kumulativno ocenjen z uvozom s poreklom iz Ukrajine. S tega vidika je trdil, da je bil v obdobju preiskave (v nadaljevanju "OP") obseg uvoza iz Hrvaške znatno manjši kot uvoz iz Ukrajine, medtem ko so bile cene tega uvoza višje. Trdil je tudi, da je hrvaški izvoz sledil cenam, določenim z ukrajinskim uvozom na trg Skupnosti.

(25) Za obe državi so bile ugotovljene znatne stopnje dampinga. V obeh državah je obseg uvoza v preučevanem obdobju naraščal in dosegal znatne ravni, za katere je bilo v obeh primerih ugotovljeno, da so precej nad de minimis ravnmi. V zvezi s cenami uvoza je bilo ugotovljeno, da so cene brezšivnih cevi iz obeh držav znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti v OP. Poleg tega se brezšivne cevi iz obeh držav prodajajo po istih prodajnih poteh in pod podobnimi prodajnimi pogoji ter tako konkurirajo med sabo in z drugimi cevmi, ki jih prodaja industrija Skupnosti.

(26) Začasne ugotovitve v zvezi z ustreznostjo kumulativne ocene uvoza iz Hrvaške in Ukrajine se potrdijo.

(b) Cene dampinškega uvoza

(27) Stopnje nelojalnega nižanja cen za Hrvaško in Ukrajino so bile ponovno izračunane glede na dokaze, ki so jih predložile zainteresirane stranke v zvezi s cenami določenih kategorij izdelkov in razvrščanjem brezšivnih cevi z namenom primerjave cen.

(28) Za Hrvaško pregledano tehtano povprečje nelojalnega nižanja cen, izraženo kot odstotek cen industrije Skupnosti, znaša 14,4 %.

(29) Za Ukrajino pregledano tehtano povprečje nelojalnega nižanja cen, izraženo kot odstotek cen industrije Skupnosti, znaša 24 %.

3. Položaj industrije Skupnosti

(a) Uvodna opomba

(30) Po objavi začasne uredbe je Komisija 8. decembra 1999 ugotovila, da so določeni proizvajalci Skupnosti, ki so del industrije Skupnosti v sedanjem postopku, kršili člen 81 Pogodbe ES z izvajanjem protikonkurenčne prakse. Ugotovljeno je bilo, da so Dalmine, Mannesmannröhren-Werke in Vallourec med leti 1990 in 1995 sodelovali pri sporazumu, ki je predvideval upoštevanje njihovih zadevnih domačih trgov za določene brezšivne cevi, zlasti cevasto blago za države proizvajalke nafte in določene cevi za cevovode.

(31) Odločitev je bila proučena, da bi ugotovili, ali je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, posledica dampinškega uvoza ali so jo s svojim ravnanjem povzročili določeni proizvajalci Skupnosti sami.

(32) Omeniti je treba, da obdobje, na katerem temeljijo ugotovitve te preiskave (1. januar 1997 do 31. oktober 1998), ne sovpada z obdobjem, v katerem je bila ugotovljena protikonkurenčna praksa. Glede na dejstvo, da se je ta praksa pojavila v obdobju pred tistim, katerega zadeva ta postopek, in glede na to, da je porast obsega uvoza iz Hrvaške in Ukrajine po dampinških cenah sovpadal s poslabšanjem položaja industrije Skupnosti, ni mogoče zaključiti, da je protikonkurenčno ravnanje določenih proizvajalcev Skupnosti prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti v tekočem postopku, v obsegu, ki bi prekinil vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti in zadevnim uvozom, v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

b) Argumenti zainteresiranih strank v zvezi z začasnimi ugotovitvami

(33) Ukrajinski proizvajalci izvozniki so trdili, da industrija Skupnosti ni utrpela znatne škode v smislu člena 3 osnovne uredbe, ker so se med letom 1997 in OP kazalci v zvezi s produktivnostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti izboljšali in tržni delež je ostal stabilen. Poleg tega so podvomili v začasne ugotovitve o donosnosti industrije Skupnosti. Ta trditev je bila podprta z določenimi članki iz medijev, ki so navajali izboljšane finančne rezultate proizvajalcev brezšivnih cevi v Skupnosti.

(34) Omeniti je treba, da v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe nobeden od dejavnikov, naštetih v tej določbi, ne more dati odločilne smernice o tem, ali je industrija Skupnosti utrpela škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(35) V zvezi z izboljšanjem položaja industrije Skupnosti med 1997 in OP, zlasti v zvezi s produktivnostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti, je nanj treba gledati z vidika protidampinških ukrepov, uvedenih leta 1997 proti uvozu brezšivnih cevi iz Češke republike, Madžarske, Poljske, Romunije, Rusije in Slovaške republike z Uredbo (ES) št. 2320/97 [3]. V bistvu je bil namen teh protidampinških ukrepov odpraviti škodo, za katero je bilo ugotovljeno, da jo trpi industrija Skupnosti.

(36) Poleg tega je med letom 1997 in OP donosnost, ki jo je dosegla industrija Skupnosti, ostala na nižji ravni kot bi lahko industrija pričakovala v normalnih pogojih konkurence ob odsotnosti dampinškega uvoza. Glede na zanesljivost podatkov o donosnosti je treba omeniti, da ustrezajo informacijam, ki jih je dala industrija Skupnosti v poteku preiskave in ki so bili preverjeni na kraju samem. V zvezi s podatki o donosnosti, ki so jih predložili ukrajinski proizvajalci izvozniki, je treba omeniti, da vključujejo izdelke, ki niso bili zajeti v preiskavo, in da se nanašajo na obdobje, ki ne sovpada z obdobjem, proučevanim v sedanji preiskavi. V zvezi s tržnim deležem je bilo ugotovljeno, da industrija Skupnosti ni mogla ponovno pridobiti izgubljenega tržnega deleža. Tako industrija Skupnosti ni mogla v celoti koristiti prejšnje uvedbe dokončnih ukrepov v zvezi z uvozom s poreklom iz Češke republike, Madžarske, Poljske, Romunije, Rusije in Slovaške republike.

(37) Glede na zgoraj navedeno se potrdijo začasne ugotovitve v zvezi z znatno škodo, ki jo je utrpela Skupnost.

F. VZROČNA ZVEZA

(38) Ker ni nobenih novih informacij se potrdijo začasne ugotovitve, kakor so opisane v uvodnih izjavah 68 do 73 začasne uredbe.

G. INTERES SKUPNOSTI

(39) Glede na ugotovitve Komisije, navedene v odstavku 30, je bilo proučeno, ali lahko uvedba protidampinških ukrepov povzroči zaskrbljenost v zvezi s konkurenco na tem trgu. Glede na dejstvo, da je bilo ugotovljeno, da se je protikonkurenčna praksa pojavila v obdobju pred tistim, ki zadeva ta postopek, ni razloga za zaključek, da bi uvedba protidampinških ukrepov v sedanjem postopku vplivala na konkurenco na tem trgu v bodoče.

(40) Ker ni nobenih novih informacij o interesu Skupnosti, se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 74 do 83 začasne uredbe.

H. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Stopnja odprave škode

(41) Metodologija, uporabljena za določitev stopnje škode, kakor je opisana v uvodnih izjavah 86 in 87 začasne uredbe, se potrdi.

(42) Stopnje škode, revidirane ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strank, ki so bile opisane zgoraj v uvodni izjavi 27, po razkritju začasnih ugotovitev, so prikazane spodaj:

Hrvaška: | 23 %, |

Ukrajina: | 38,5 %. |

2. Oblika in raven dokončnih ukrepov

(43) Zgornje ugotovitve glede dampinga, škode, vzročne zveze in interesa Skupnosti zahtevajo dokončne ukrepe. Glede na raznolikost vrst izdelkov bi morala biti protidampinška dajatev v obliki dajatve ad valorem.

(44) V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je za vse proizvajalce izvoznike raven dajatve osnovana nižje od stopnje škode ali dampinga. Ti dajatvi, izraženi kot odstotek cen franko meja Skupnosti, znašata:

Hrvaška: | 23 %, |

Ukrajina: | 38,5 %. |

(45) Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov so proizvajalec izvoznik iz Hrvaške in proizvajalci izvozniki iz Ukrajine v povezavi z ukrajinskimi oblastmi ponudili cenovne zaveze enake vrste, kot so tiste, ki jih je Komisija sprejela od drugih proizvajalcev iz Srednje in Vzhodne Evrope leta 1997 v skladu z Uredbo (ES) št. 2320/97. Odprava škode se doseže na dva načina: prvič, s cenovno zavezo, ki velja za uvoz do dogovorjenega praga obsega, in drugič, z dajatvijo ad valorem, obračunano za uvoz preko in nad tem pragom.

(46) Za zagotovitev, da količina uvoza, oproščena dajatve ad valorem, ne presega količine, določene v cenovni zavezi, je oprostitev protidampinške dajatve pogojena s predložitvijo veljavnega potrdila o proizvodnji carinskim službam držav članic, ki jasno opredeljuje proizvajalca ter vsebuje natančen opis blaga in podpisano izjavo proizvajalca.

(47) Da bi lahko Komisija učinkovito spremljala izpolnjevanje zavez, so se proizvajalci strinjali tudi, da bodo Komisiji zagotavljali redne in podrobne informacije o svoji prodaji za izvoz v Skupnost in da bodo hranili razpoložljive izvode potrdil o proizvodnji za naknadno preverjanje.

(48) V zvezi z Ukrajino je zaveza, ki so jo ponudili ukrajinski proizvajalci izvozniki, skupna in odraža status Ukrajine kot države z netržnim gospodarstvom ter je podprta z jamstvi ukrajinskih oblasti, da bo zagotovljeno primerno spremljanje, zlasti v zvezi s pragom oprostitve protidampinške dajatve.

(49) Cenovno zaveze do določenega praga obsega in dajatev ad valorem za ostali uvoz se torej štejejo za primeren način odpravljanja škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. V primeru kakršnekoli kršitve ali suma kršitve zaveze bi Komisija hitro uvedla začasne ali dokončne dajatve v skladu s členi 8(9) in (10) osnovne uredbe.

(50) Komisija je sprejela te zaveze.

I. POBIRANJE ZAČASNIH DAJATEV

(51) Glede na velikost stopenj dampinga, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike, in glede na raven škode, povzročene industriji Skupnosti, se smatra za potrebno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo v skladu z začasno uredbo, dokončno poberejo po stopnji dokončno uvedene dajatve –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dokončna protidampinška dajatev se uvede za naslednji uvoz s poreklom iz Hrvaške in Ukrajine:

- brezšivne cevi, iz železa ali nelegiranega jekla, za naftovode ali plinovode, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm (ki se uvrščajo pod oznaki KN 73041010 in 73041030);

- brezšivne cevi s krožnim prečnim prerezom, iz železa ali nelegiranega jekla, hladno vlečene ali hladno oblikovane (ki se uvrščajo pod oznako KN 73043199);

- druge cevi s krožnim prečnim prerezom, iz železa ali nelegiranega jekla, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm (ki se uvrščajo pod oznaki KN 73043991 in 73043993).

2. Stopnje dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Skupnosti za uvoz izdelka, opisanega v odstavku 1, so naslednje:

Država | Izdelovalec | Stopnja dajatve | Dodatna oznaka Taric |

Hrvaška: | Vsa podjetja | 23 % | A999 |

Ukrajina: | Vsa podjetja | 38,5 % | A999 |

3. Če ni navedeno drugače, se uporabljajo določbe, ki veljajo za carine.

Člen 2

1. Uvoz je oproščen protidampinških dajatev, uvedenih s členom 1 pod pogojem, da je zadevno blago proizvedeno in prodano za izvoz v Skupnost s strani podjetij, naštetih v odstavku 4, ki so ponudili zaveze, sprejete s strani Komisije, in pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3.

2. Ob predložitvi deklaracije za sprostitev v prosti promet je oprostitev dajatve pogojena s predložitvijo veljavnega izvirnega potrdila o proizvodnji pristojnim carinskim službam držav članic, ki ga izda eno od podjetij iz odstavka 4. Potrdilo o proizvodnji se mora skladati z zahtevami za taka potrdila, navedenimi v zavezi, ki jo je sprejela Komisija, katerih najpomembnejši elementi so našteti v Prilogi.

3. Potrdilo o proizvodnji iz odstavka 2 mora biti predloženo v treh mesecih od datuma njegove izdaje. Količine, predložene carinskim službam držav članic za uvoz v Skupnost brez protidampinške dajatve, ne smejo presegati količin, navedenih na potrdilu. Če so količine, navedene na potrdilu, presežene, se za presežno količino zaračuna dajatev in se navede pod ustrezno dodatno oznako Taric iz člena 1(2).

4. Uvoz, kateremu je priloženo potrdilo o proizvodnji, se navede pod naslednjimi dodatnimi oznakami Taric:

Država | Izdelovalec | Dodatna oznaka Taric |

Hrvaška | Zeljezara Sisak d.d., Sisak | A064 |

Ukrajina | Dnepropetrovsk Tube Works, Dnepropetrovsk | A065 |

Nikopol Pivdennotrubny Works, Nikopol | A066 |

Nizhneprovsky Tube Rolling Plant, Dnepropetrovsk | A067 |

Člen 3

V poročilih držav članic Komisiji v skladu s členom 14(6) Uredbe (ES) št. 384/1996 se za vsako sprostitev v prosti promet navedejo leto in mesec uvoza, oznaka KN, oznaka Taric in dodatna oznaka Taric, vrsta ukrepa, država porekla, količina, vrednost, protidampinška dajatev, država članica uvoza in, kjer je ustrezno, zaporedna številka potrdila o proizvodnji.

Člen 4

Zneski, zavarovani z začasnimi protidampinškimi dajatvami, uvedenimi z Uredbo (ES) št. 1802/1999, se poberejo po stopnji dokončno uvedene dajatve. Zavarovani zneski, ki presegajo dokončne stopnje protidampinških dajatev, se sprostijo.

Člen 5

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. februarja 2000

Za Svet

Predsednik

J. Gama

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 905/98 (UL L 128, 30.4.1998, str. 18).

[2] UL L 218, 18.8.1999, str. 3.

[3] UL L 322, 25.11.1997, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Glavne sestavine potrdila o proizvodnji iz člena 2(2) [1]

(a) Številka potrdila.

(b) Identifikacija, ki kaže, ali je potrdilo izvirnik ali kopija.

(c) Datum poteka potrdila.

(d) Naslednje besedilo:

"Potrdilo o proizvodnji, ki ga izdaja [ime podjetja] v skladu s členom 2(2) Uredbe Sveta št. 348/2000 za izvoz določenih brezšivnih jeklenih cevi v Evropsko skupnost pod dodatno oznako Taric [dodatna oznaka Taric]."

V primeru uvoza iz Ukrajine

"Potrdilo o proizvodnji, overovljeno s strani Ministrstva za […] Ukrajine, za spremljanje v skladu s členom 2(2) Uredbe Sveta št. 348/2000 za izvoz določenih brezšivnih jeklenih cevi v Evropsko skupnost pod dodatno oznako Taric [dodatna oznaka Taric]."

(e) Ime in polni naslov zadevnega proizvajalca izvoznika, vključno s telefonsko številko in številko faksa ter morebitno identifikacijsko številko, kot je nacionalna registrska številka za korporativna podjetja.

(f) Ime in polni naslov stranke zadevnega proizvajalca izvoznika, vključno s telefonsko številko in številko faksa, kateremu je ta proizvajalec izvoznik izdelek prodal in za to izstavil račun.

(g) Številka trgovinskega računa, na katerega se potrdilo o proizvodnji nanaša.

(h) Natančen opis blaga, vključno z:

- opisom izdelka, ki zadostuje za identifikacijo izdelka in ki je identičen opisu izdelka na računu,

- oznako KN,

- količino (v tonah).

(i) V primeru uvoza iz Hrvaške ime uradnika podjetja, odgovornega za izdajo potrdila, in naslednja podpisana izjava:

"Spodaj podpisani potrjujem, da se prodaja blaga, za katerega velja to potrdilo, za izvoz v Evropsko skupnost izvaja znotraj področja uporabe in pod pogoji zaveze [ime zadevnega proizvajalca izvoznika] ter v okviru dovoljenega obsega uvoza v Evropsko skupnost, oproščenega protidampinške dajatve, navedenega v zavezi, ki jo je sprejela Komisija v skladu s Sklepom 2000/…/ES [Sklep K(2000) 271/2]. Izjavljam, da so informacije v tem potrdilu popolne in pravilne."

V primeru uvoza iz Ukrajine naslednja podpisana izjava proizvajalca izvoznika:

"Spodaj podpisani potrjujem, da se prodaja blaga, za katerega velja to potrdilo, za izvoz v Evropsko skupnost izvaja znotraj področja uporabe in pod pogoji zaveze [ime zadevnega proizvajalca izvoznika] ter v okviru dovoljenega obsega uvoza v Evropsko skupnost, oproščenega protidampinške dajatve, navedenega v zavezi, ki jo je sprejela Komisija v skladu s Sklepom 2000/…/ES [Sklep K(2000) 271/2]. Izjavljam, da so informacije v tem potrdilu popolne in pravilne."

(j) V primeru uvoza iz Ukrajine prostor za žig in podpis pooblaščene osebe z Ministrstva za […] Ukrajine.

(k) Prostor za uporabo pristojnih organov Skupnosti.

[1] Vsako polje na potrdilu bo v štirih jezikih za Hrvaško, in sicer v jeziku države proizvajalca, v angleščini, francoščini in nemščini, ter v dveh jezikih za Ukrajino, in sicer v jeziku države proizvajalca in angleščini.

--------------------------------------------------

Top