32000L0008

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/8/ES

z dne 20. marca 2000

o spremembi Direktive Sveta 70/221/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o posodah za tekoče gorivo in zadnjih zaščitnih napravah za motorna in priklopna vozila

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 70/221/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o posodah za tekoče gorivo in zadnjih zaščitnih napravah za motorna in priklopna vozila [4] je ena od posamičnih direktiv za postopek ES-homologacije, ki je bil uveden z Direktivo Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [5]; zato se določbe in pomeni izrazov iz Direktive 70/156/EGS, ki veljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote vozil, uporabljajo tudi za Direktivo 70/221/EGS; člen 1 Direktive 70/221/EGS je treba prilagoditi pomenu izrazov v Direktivi 70/156/EGS.

(2) Zaradi upoštevanja tehničnega napredka je priporočljivo Direktivo 70/221/EGS prilagoditi tehničnim zahtevam, ki jih je sprejela Gospodarska komisija ZN za Evropo v svojem pravilniku R 34 o homologaciji vozil glede na preprečevanje tveganja požara; to velja zlasti za določbe za posode za gorivo iz polimernih materialov.

(3) Naključno razlitje goriva (zlasti dizelskega) na cestišče pomeni nemajhno nevarnost za voznike dvokolesnih motornih vozil in kolesarje.

(4) Plinasta goriva postajajo vedno pomembnejša za pogon motornih vozil, zlasti zaradi varovanja okolja; ker bi torej v prihodnje Direktiva 70/221/EGS morala vključevati tudi določbe za posode za gorivo, ki ni tekoče; v ta namen bi bilo treba ustrezno spremeniti naslov in področje uporabe Direktive 70/221/EGS; tehnične specifikacije za posode za plinasta goriva bodo uvedene s poznejšimi spremembami omenjene direktive.

(5) Poleg tega je vedno bolj običajna zamenjava originalnih posod za gorivo s posodami z večjo prostornino ali pa vgradnja dodatnih, nehomologiranih posod za gorivo; da bi se obdržala visoka stopnja varnosti obratovanja motornih vozil, je zato treba čimprej sprejeti določbo o ES-homologaciji posod za tekoče in plinasto gorivo kot samostojnih tehničnih enot.

(6) Spremembe predpisov o posodah za gorivo morata sprejeti Evropski parlament in Svet; ker je koristno, da se v prihodnje spremembe, potrebne za prilagajanje tehničnemu napredku zahtev Direktive 70/221/EGS glede posod za gorivo, sprejemajo po postopku, opredeljenem v členu 13 Direktive 70/156/EGS.

(7) Spremembe na podlagi te direktive se zlasti nanašajo na posode za gorivo, izdelane iz polimernega materiala; zato pa ni treba razveljavljati obstoječih homologacij, podeljenih skladno z Direktivo 70/221/EGS, niti preprečevati prodaje, registracije in začetka uporabe novih vozil, ki imajo kovinske posode za tekoče gorivo in so zajete s takšno homologacijo.

(8) Zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepanja v zadevnem sektorju so ukrepi Skupnosti, predvideni v tej direktivi, ne le potrebni, temveč nujni za doseganje zastavljenega cilja, tj. ES-homologacije vozil; tega cilja države članice ne morejo doseči vsaka sama –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 70/221/EGS se spremeni, kakor sledi:

1. Naslov se nadomesti z naslednjim:

"Direktiva Sveta z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o posodah za gorivo in zadnjih zaščitnih napravah za motorna in priklopna vozila".

2. Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 1

V tej direktivi "vozilo" pomeni vsako motorno in priklopno vozilo, kakor je opredeljeno v Prilogi II, Del A, k Direktivi 70/156/EGS."

3. Člen 2(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za vozilo zaradi razlogov v zvezi s posodami za gorivo, če to vozilo izpolnjuje zahteve za posode za gorivo, določene v tej direktivi."

4. Člen 2a(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Nobena država članica ne sme zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe vozila zaradi razlogov v zvezi z njegovimi posodami za gorivo, če takšno vozilo izpolnjuje zahteve za posode za gorivo, določene v tej direktivi."

5. Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 3

Vsaka sprememba, potrebna za prilagoditev zahtev Prilog tehničnemu napredku, se sprejme po postopku, opredeljenem v členu 13 Direktive 70/156/EGS."

6. Seznam prilog in Priloga I k Direktivi 70/221/EGS se spremenita skladno s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Od 3. maja 2001 države članice priznavajo skladnost z zahtevami Direktive 70/221/EGS, spremenjene s to direktivo, za namene členov 4(1) in 7(1) Direktive 70/156/EGS.

2. Od 3. maja 2002 države članice:

- ne smejo več podeljevati ES-homologacij skladno s členom 4(1) Direktive 70/156/EGS in

- lahko zavrnejo nacionalno homologacijo

za nov tip vozila zaradi razlogov v zvezi z njegovimi posodami za gorivo, če ne izpolnjuje zahtev Direktive 70/221/EGS, spremenjene s to direktivo.

3. Od 3. maja 2003 države članice

- štejejo certifikate o skladnosti, priložene novim vozilom skladno z določbami Direktive 70/156/EGS, za neveljavne v smislu njenega člena 7(1) in

- lahko zavrnejo prodajo, registracijo ali začetek uporabe novih vozil, ki nimajo certifikata o skladnosti, veljavnega na podlagi Direktive 70/156/EGS, razen pri uveljavljanju določb iz njenega člena 8(2),

zaradi razlogov v zvezi s posodami za gorivo, če niso izpolnjene zahteve Direktive 70/221/EGS, spremenjene s to direktivo.

4. S to direktivo niso razveljavljene homologacije, ki so že bile podeljene za vozila s kovinskimi posodami za tekoče gorivo, niti se ne preprečuje razširitev takšnih homologacij skladno z določili direktive, na podlagi katere so bile homologacije podeljene.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 3. maja 2001 in o tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice posredujejo Komisiji besedila pomembnejših predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, urejenem s to direktivo.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. marca 2000

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

J. Gama

[1] UL C 164, 29.5.1998, str. 16.

[2] UL C 407, 28.12.1998, str. 58.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 1999 (UL C 150, 28.5.1999, str. 168), Skupno stališče Sveta z dne 12. julija 1999 (UL C 249, 1.9.1999, str. 25), Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 1999 (še ni objavljen v Uradnem listu).

[4] UL L 76, 6.4.1970, str. 23. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/19/ES (UL L 125, 16.5.1997, str. 1).

[5] UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 98/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 11, 16.1.1999, str. 25).

--------------------------------------------------

PRILOGA

SPREMEMBE SEZNAMA PRILOG IN PRILOGE I K DIREKTIVI 70/221/EGS

Seznam prilog

Navedbe za Prilogo I se nadomestijo z naslednjim:

"Priloga I: | Posode za tekoče gorivo |

Dodatek 1: | Preskus odpornosti proti ognju |

Dodatek 2: | Mere in tehnični podatki za šamotno opeko |

Dodatek 3: | Opisni list |

Dodatek 4: | Certifikat o ES-homologaciji" |

Priloga I

Priloga I se nadomesti z naslednjim:"

PRILOGA I

POSODE ZA TEKOČE GORIVO

1. PODROČJE UPORABE

1.1 Ta priloga se uporablja za vozila, za katera se uporablja Direktiva 70/156/EGS.

2. POMEN IZRAZOV

V tej prilogi:

"Tip vozila glede na posode za gorivo" 2.1.1 konstrukciji, obliki, merah in materialu (kovina/plastika) posode (posod);

2.1.2 pri vozilih kategorije M1 [1] v legi posode (posod) za gorivo v vozilu, če ta negativno vpliva na zahteve točke 5.10 te priloge.

"Prostor za potnike" , pomeni prostor za namestitev potnikov, omejen s streho, podom, bočnimi stenami, vrati, zunanjim steklom, prednjo pregradno steno in zadnjo pregradno steno.

"Masa neobremenjenega vozila" , pomeni maso vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, kakor je določeno v točki 2.6 Priloge I k Direktivi 70/156/EGS.

"Posoda za gorivo" , pomeni posodo(-e), namenjeno(-e) za hranjenje tekočega goriva, kakor je opredeljeno v točki 2.6, ki se uporablja predvsem za pogon vozila, razen opreme (cev za polnjenje (če je samostojni del), odprtine za polnjenje, pokrova, merilnika nivoja goriva, povezave z motorjem ali napeljave za uravnavanje preseženega notranjega tlaka itd.).

"Prostornina posode za gorivo" , pomeni prostornino posode za gorivo po navedbi proizvajalca.

"Tekoče gorivo" , pomeni gorivo, ki je pri normalnih pogojih okolja tekoče.

3. VLOGA ZA PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE

3.1 Vlogo za podelitev homologacije za tip vozila glede na njegove posode za gorivo na podlagi člena 3(4) Direktive 70/156/EGS vloži proizvajalec vozila.

3.2 Vzorec opisnega lista je podan v Dodatku 3.

3.3 Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, je treba predložiti:

3.3.1 vozilo, ki je predstavnik tipa v postopku homologacije, ali dele vozila, ki so po oceni tehnične službe potrebni za homologacijske preskuse;

3.3.2 pri vozilu, opremljenem s posodo za gorivo iz polimernega materiala: sedem dodatnih posod za gorivo z opremo;

3.3.3 pri vozilu, opremljenem s posodo za gorivo iz drugega materiala: dve dodatni posodi za gorivo z opremo.

4. PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE

4.1 Če so izpolnjene ustrezne zahteve, se ES-homologacija podeli na podlagi člena 4(3), in če je primerno, člena 4(4) Direktive 70/156/EGS.

4.2 Vzorec certifikata ES-homologacije je podan v Dodatku 4.

4.3 Za vsak homologirani tip vozila se podeli homologacijska številka skladno s Prilogo VII k Direktivi 70/156/EGS. Ista država članica ne podeli iste številke drugemu tipu vozila.

5. ZAHTEVE

5.1 Posode za gorivo morajo biti izdelane tako, da so odporne proti koroziji.

5.2 Če so posode za gorivo opremljene z vso opremo, s katero so ponavadi opremljene, morajo zadovoljiti preskuse glede puščanja, opravljene skladno s točko 6.1 pri notranjem tlaku, ki je enak dvojnemu delovnemu nadtlaku, vendar ne sme biti manjši od 0,3 bara.

Za posode za gorivo, ki so izdelane iz polimernega materiala, se šteje, da izpolnjujejo to zahtevo, če so prestale preskus iz točke 6.3.2.

5.3 Vsak nadtlak ali vsak tlak, ki presega delovni tlak, mora biti avtomatsko izravnan z ustreznimi napravami (zračniki, varnostnimi ventili ipd.).

5.4 Zračniki morajo biti konstruirani tako, da preprečijo tveganje požara. Zlasti ne sme biti mogoče, da bi gorivo, ki bi lahko uhajalo pri polnjenju posode (posod) za gorivo, prišlo v stik z izpušnim sistemom. Speljati ga je treba na tla.

5.5 Posoda (posode) za gorivo ne smejo biti nameščene v neke površine (pod, stena, pregrada) ali biti del nje v prostoru za potnike ali v drugem z njim povezanem prostoru.

5.6 Med prostorom za potnike in posodo (posodami) za gorivo mora biti pregrada. V pregradi so lahko odprtine (npr. za namestitev kablov), če so nameščene tako, da pri običajnih pogojih uporabe gorivo ne more iztekati iz posode (posod) za gorivo v prostor za potnike ali v drug z njim povezan prostor.

5.7 Vsaka posoda za gorivo mora biti varno pritrjena in nameščena tako, da pri običajnih pogojih uporabe gorivo, ki bi lahko uhajalo iz posode za gorivo ali iz njene opreme, izteče na tla in ne v prostor za potnike.

5.8 Odprtina za polnjenje ne sme biti nameščena v prostoru za potnike, prtljažniku ali motornem prostoru.

5.9 Pri normalnem obratovanju vozila gorivo ne sme uhajati skozi pokrov posode za gorivo ali skozi naprave, ki so predvidene za uravnavanje nadtlaka. Pri prevrnitvi vozila je dovoljeno kapljanje, če ni večje od 30 g/min; to zahtevo je treba preveriti med preskusom, predpisanim v točki 6.2.

5.9.1 Pokrov posode mora biti pritrjen na cevi za polnjenje: tesnilo mora biti varno nameščeno, pokrov pa se mora v zaprti legi varno zaskočiti in pritiskati na tesnilo in cev za polnjenje.

5.9.1.1 Da so zahteve točke 5.9.1 izpolnjene, se šteje, če vozilo izpolnjuje zahteve točke 5.1.3 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS [2], in če se primeri iz tretje alinee omenjene točke uporabljajo samo za vozila kategorije M1 ali N1.

5.10 Posode za gorivo morajo biti vgrajene tako, da so zaščitene pred posledicami trka v prednji ali zadnji del vozila; v bližini posode za gorivo ne sme biti štrlečih delov, ostrih robov ipd.

5.11 Posoda za gorivo in cev za polnjenje morata biti konstruirani in vgrajeni v vozila tako, da se na njuni celotni površini ne kopiči statična elektrika. Po potrebi je treba poskrbeti za njeno odvajanje v kovinsko konstrukcijo šasije ali v večje kovinske mase s primernim vodnikom.

5.12 Posode za gorivo iz polimernega materiala je poleg tega treba ravno tako preskusiti po posebnem postopku, določenem v točki 6.3.

6. PRESKUSI

6.1 Hidravlični preskus

Na posodi za gorivo je treba opraviti hidravlični preskus notranjega tlaka, in sicer na posodi, ki ni vgrajena v vozilu, in na njeni celotni opremi. Posodo za gorivo je treba do vrha napolniti z negorljivo tekočino (npr. z vodo). Po prekinitvi vsake povezave z zunanjostjo je treba skozi cev za dovajanje goriva v motor postopoma povečati tlak do relativnega notranjega tlaka, ki je enak dvojnemu delovnemu tlaku, vendar ne sme biti manjši od nadtlaka 0,3 bara, ki ga je treba obdržati eno minuto. Med tem časom na steni posode za gorivo ne smejo nastati razpoke ali mesta puščanja; vendar lahko pride do trajne deformacije.

6.2 Preskus prevrnitve

6.2.1 Posodo za gorivo in vso njeno opremo je treba vgraditi na preskuševalno ogrodje na način, ki ustreza načinu vgradnje na vozilo, za katerega je posoda za gorivo namenjena; to velja tudi za sisteme za uravnavo notranjega nadtlaka.

6.2.2 Preskuševalno ogrodje mora biti vrtljivo okrog osi, ki poteka vzporedno z vzdolžno osjo vozila.

6.2.3 Preskus se opravi na posodi za gorivo, ki je prvič napolnjena do 90 % prostornine in drugič do 30 % prostornine z negorljivo tekočino, katere gostota in viskoznost imata podobne vrednosti kot gorivo, ki se ponavadi uporablja (lahko se uporabi voda).

6.2.4 Posodo za gorivo je treba iz izhodiščne lege zavrteti 90o v desno. V tej legi mora posoda ostati vsaj pet minut.

Nato je treba posodo za gorivo zavrteti še za 90o v isto smer. V tej legi, v kateri je popolnoma obrnjena, mora ostati vsaj še naslednjih pet minut.

Posodo za gorivo je treba obrniti nazaj v izhodiščno lego. Preskuševalno tekočino, ki iz zračnikov ni stekla nazaj v posodo za gorivo, je treba odstraniti in po potrebi dopolniti.

Posodo za gorivo je treba obrniti za 90o v nasprotno smer in jo pustiti v tej legi vsaj pet minut.

Nato je treba posodo za gorivo obrniti še 90o v isto smer. V tej popolnoma prevrnjeni legi mora ostati vsaj pet minut. Nato je treba posodo za gorivo obrniti nazaj v prvotno lego.

6.3 Dodatni preskusi na posodah za gorivo, izdelanih iz polimernega materiala

6.3.1 Odpornost proti udarcu

6.3.1.1 Posodo za gorivo je treba napolniti do polne prostornine z mešanico vode in glikola ali z neko drugo tekočino, ki ima nizko ledišče in ne spreminja lastnosti materiala posode za gorivo, nato je na posodi za gorivo treba opraviti preskus s perforiranjem.

6.3.1.2 Med tem preskusom mora biti temperatura posode za gorivo 233 K ± 2 K (- 40 °C ± 2 °C).

6.3.1.3 Za ta preskus je treba uporabiti preskuševalno ogrodje z nihalom. Udarno telo mora biti jekleno in mora imeti obliko piramide, katere stranice imajo obliko enakostraničnih trikotnikov, osnovna ploskev pa je kvadrat; konica in robovi so zaobljeni s polmerom 3 mm. Središče udarca nihala mora sovpadati s težiščem piramide; njegova razdalja od vrtilne osi nihala mora biti 1 m. Celotna masa nihala mora biti 15 kg. Energija nihala v trenutku udarca ne sme biti manjša kot 30 Nm in kolikor je mogoče blizu tej vrednosti.

6.3.1.4 Preskuse je treba opraviti v točkah posode za gorivo, ki se štejejo za občutljive pri prednjem ali bočnem trku. Za občutljive se štejejo tiste točke, ki so najbolj izpostavljene ali najšibkejše glede na obliko posode za gorivo oziroma način vgradnje na vozilu. Točke, ki so jih izbrali preskuševalni laboratoriji, morajo biti navedene v poročilu o preskusu.

6.3.1.5 Med preskusom mora biti posoda za gorivo pritrjena na strani oziroma straneh, ki so na nasprotni strani glede na mesto udarca. Preskus ne sme povzročiti iztekanja goriva.

6.3.1.6 Po izbiri proizvajalca se lahko vsi preskusi z udarcem opravijo na eni posodi za gorivo ali pa se vsak preskus lahko opravi na drugi posodi za gorivo.

6.3.2 Mehanska trdnost

Neprepustnost in togost oblike posode za gorivo je treba preskušati pod pogoji, ki so določeni v točki 6.1. Posodo za gorivo in vso pripadajočo opremo je treba pritrditi na preskuševalno ogrodje po postopku, ki ustreza načinu vgradnje na vozilo, za katerega je posoda za gorivo namenjena. Kot preskuševalno tekočino je treba uporabiti vodo pri temperaturi 326 K (53 °C) in z njo napolniti posodo za gorivo do polne prostornine. Posodo za gorivo je treba pet ur izpostaviti relativnemu notranjemu tlaku, ki je enak dvojnemu delovnemu tlaku, vendar ne sme biti manjši od 0,3 bara pri temperaturi 326 K ± 2 K (53 °C ± 2 °C). Med preskusom posoda za gorivo in pripadajoča oprema ne smeta počiti ali puščati; vendar je dopustna trajna deformacija posode za gorivo.

6.3.3 Prepuščanje goriva

6.3.3.1 Gorivo, uporabljeno za preskus prepuščanja goriva, mora biti bodisi referenčno gorivo, kakor je določeno v Prilogi VIII k Direktivi 70/220/EGS, ali pa komercialno gorivo super. Če je posoda za gorivo konstruirana samo za vgradnjo na vozila z motorjem na kompresijski vžig, je treba posodo za gorivo napolniti z dizelskim gorivom.

6.3.3.2 Pred preskusom je treba posodo za gorivo napolniti do 50 % njene prostornine s preskuševalnim gorivom in jo odprto hraniti na temperaturi okolja 313 K ± 2 K (40 °C ± 2 °C), dokler izguba teže po časovni enoti ne postane konstantna.

6.3.3.3 Nato je treba posodo za gorivo izprazniti in jo ponovno napolniti s preskuševalnim gorivom do 50 % prostornine, nato pa nepredušno zapreti in hraniti pri temperaturi 313 K ± 2 K (40 °C ± 2 °C). Tlak je treba nastaviti, ko vsebina posode za gorivo doseže preskuševalno temperaturo. V naslednjem obdobju osmih tednov je treba meriti izgubo teže zaradi difuzije v preskuševalnem obdobju. Največja dovoljena povprečna izguba goriva je 20 g na 24 ur preskuševalnega časa.

6.3.3.4 Če je izguba zaradi difuzije večja od vrednosti, navedene v točki 6.3.3.3, je treba preskus, opisan v omenjeni točki, ponoviti na isti posodi za gorivo zaradi določanja izgube, povzročene z difuzijo pri temperaturi 296 K ± 2 K (23 °C ± 2 °C), vendar drugače pod istimi pogoji. Tako izmerjena izguba ne sme biti večja od 10 g na 24 ur.

6.3.4 Odpornost proti gorivu

Po preskusu iz točke 6.3.3 mora posoda za gorivo še vedno izpolnjevati zahteve iz točk 6.3.1 in 6.3.2.

6.3.5 Odpornost proti ognju

Na posodi za gorivo je treba opraviti naslednje preskuse.

6.3.5.1 Posodo za gorivo, pritrjeno kot na vozilu, je treba dve minuti izpostaviti plamenu. To ne sme povzročiti iztekanja tekočega goriva iz posode za gorivo.

6.3.5.2 Na z gorivom napolnjenih posodah za gorivo je treba opraviti tri preskuse, kot sledi:

6.3.5.2.1 Če je posoda za gorivo namenjena za vgradnjo v vozila z motorjem na prisilni vžig ali pa z motorjem na kompresijski vžig, je treba opraviti tri preskuse na posodah za gorivo, napolnjenih z gorivom super.

6.3.5.2.2 Če je posoda za gorivo namenjena samo za vgradnjo v vozila z motorjem na kompresijski vžig, je treba opraviti tri preskuse na posodah za gorivo, napolnjenih z dizelskim gorivom.

6.3.5.2.3 Pri vsakem preskusu mora biti posoda za gorivo pritrjena na preskuševalno ogrodje tako, da so čim bolj simulirani pogoji dejanske pritrditve v vozilu. Način pritrditve posode za gorivo na preskuševalnem ogrodju mora ustrezati ustreznim predpisom za vozilo. Upoštevati je treba dele vozila, ki posodo za gorivo in njeno opremo ščitijo proti izpostavitvi ognja ali na kakršenkoli način vplivajo na širitev ognja, in tudi posebne dele, ki so vgrajeni na posodi za gorivo, in vijake na pokrovu. Med preskusom morajo biti vse odprtine zaprte, zračniki pa morajo delovati. Neposredno pred preskusom je treba posodo za gorivo napolniti s predpisanim gorivom do 50 % prostornine.

6.3.5.3 Plamen, ki mu je izpostavljena posoda za gorivo, se dobi s sežiganjem komercialnega goriva za motorje na prisilni vžig (v nadaljevanju: gorivo) v ponvi. Količina goriva v ponvi mora zadoščati za dobivanje plamenov pod pogoji prostega gorenja med celotnim preskusnim postopkom.

6.3.5.4 Mere ponve je treba izbrati tako, da so tudi bočne stene posode za gorivo izpostavljene plamenu. Zato mora biti ponev vsaj za 20 cm, vendar največ za 50 cm večja od vodoravne projekcije posode za gorivo. Na začetku preskusa bočne stene ponve ne smejo štrleti več kot 8 cm nad nivojem goriva.

6.3.5.5 Ponev, napolnjeno z gorivom, je treba namestiti pod posodo za gorivo tako, da razdalja med nivojem goriva v ponvi in dnom posode za gorivo ustreza konstrukcijsko določeni višini posode za gorivo nad površino cestišča pri neobremenjenem vozilu (glej točko 2.3). Bodisi ponev bodisi preskuševalno ogrodje ali pa oba morata biti prosto vrtljiva.

6.3.5.6 Med fazo C preskusa je treba ponev na višini 3 cm ± 1 cm nad nivojem goriva prekriti z zaslonom. Zaslon mora biti iz snovi, odporne proti ognju, kakor je predpisano v Dodatku 2. Med opekami ne sme biti reže, opeke pa morajo biti nameščene nad ponvijo z gorivom tako, da so odprtine v opekah proste. Dolžina in širina okvirja morata biti 2 do 4 cm manjši od notranjih mer ponve, da med okvirjem in bočno steno ponve nastane reža za prezračevanje.

6.3.5.7 Pri izvajanju preskusov na prostem je treba zagotoviti zadostno zaščito pred vetrom in hitrost vetra v višini ponve z gorivom ne sme biti večja od 2,5 km/h. Pred preskusom je treba zaslon ogreti na temperaturo 308 K ± 5 K (35 °C ± 5 °C). Šamotne opeke se lahko ovlažijo, da so zagotovljeni enaki pogoji za vsak naslednji preskus.

6.3.5.8 Preskus mora zajemati štiri faze (glej Dodatek 1).

6.3.5.8.1 Faza A : Predgrevanje (slika 1)

Gorivo je treba vžgati v ponvi na razdalji vsaj 3 m od preskušane posode za gorivo. Po 60 sekundah predgrevanja je treba ponev namestiti pod posodo za gorivo.

6.3.5.8.2 Faza B : Neposredna izpostavljenost plamenom (slika 2)

Posodo za gorivo je treba za 60 sekund izpostaviti plamenu prosto gorečega goriva.

6.3.5.8.3 Faza C : Posredna izpostavljenost plamenom (slika 3)

Takoj po končani fazi B je treba namestiti zaslon med ponvijo z gorečim gorivom in posodo za gorivo. Posodo za gorivo je treba izpostaviti tako zmanjšanim plamenom za nadaljnjih 60 sekund.

6.3.5.8.4 Faza D : Konec preskusa (slika 4)

Ponev z gorečim gorivom, prekrito z zaslonom, je treba postaviti v prvotno lego (faza A). Če na koncu preskusa posoda za gorivo gori, je treba ogenj takoj pogasiti.

6.3.5.9 Rezultati preskusa se štejejo za zadovoljive, če iz posode za gorivo ne izteka tekoče gorivo.

6.3.6 Odpornost proti visokim temperaturam

6.3.6.1 Preskuševalno ogrodje ob preskusu mora ustrezati pritrditvi posode za gorivo na vozilu, ustrezati mora tudi delovanje prezračevanja posode za gorivo.

6.3.6.2 Posoda za gorivo, napolnjena do 50 % prostornine z vodo s temperaturo 293 K (20 °C), mora biti eno uro na temperaturi okolja 368 K ± 2 K (95 °C ± 2 °C).

6.3.6.3 Rezultati preskusa se štejejo za zadovoljive, če po preskusu posoda za gorivo ne prepušča in ni bistveno deformirana.

6.3.7 Oznake na posodi za gorivo

6.3.7.1 Na posodi za gorivo mora biti nameščena blagovna znamka ali znamka; le-ta mora biti neizbrisna in jasno čitljiva tudi po vgradnji posode za gorivo v vozilo.

7. SPREMEMBE HOMOLOGACIJE

7.1 Pri spremembi homologacije, podeljene na podlagi te direktive, veljajo določbe člena 5 Direktive 70/156/EGS.

8. SKLADNOST PROIZVODNJE

8.1 Ukrepi za zagotavljanje skladnosti proizvodnje se sprejmejo skladno z določbami člena 10 Direktive 70/156/EGS.

Dodatek 1

PRESKUS ODPORNOSTI PROTI OGNJU

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Dodatek 2

MERE IN TEHNIČNI PODATKI ZA ŠAMOTNO OPEKO

+++++ TIFF +++++

Odpornost proti ognju (Seger-Kegel) | SK 30 |

Delež Al2O3 | 30 do 33 % |

Poroznost (Po) | 20 do 22 vol. % |

Gostota | 1900 do 2000 kg/m3 |

Efektivna površina z luknjami | 44,18 % |

Dodatek 3

+++++ TIFF +++++

Dodatek 4

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

"

[1] Kakor je opredeljeno v Delu A k Prilogi II Direktive 70/156/EGS.

[2] UL L 76, 6.4.1970, str. 1.

--------------------------------------------------