31999R2792

Uredba Sveta (ES) št. 2792/1999

z dne 17. decembra 1999

o določitvi podrobnih pravil in sporazumov glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker:

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999, ki določa splošne določbe o strukturnih skladih [4], določa splošne cilje in naloge strukturnih skladov in Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva ("FIUR"), njihovo ureditev, metode pomoči, oblikovanje programov in splošno ureditev pomoči, ki jo zagotavljajo skladi, ter splošne finančne dogovore;

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o ustanovitvi sistema za ribištvo in ribogojstvo [5] v Skupnosti, določa cilje in splošna pravila skupne ribiške politike; razvoj ribolovne flote Skupnosti se mora zlasti urejati v skladu s sklepi, za katere je Svetu naloženo, da jih sprejme na podlagi člena 11; dolžnost Komisije je te sklepe prevesti v jasne ukrepe na ravni vsake države članice; poleg tega je potrebna tudi skladnost z Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju kontrolnega sistema, ki velja za skupno ribiško politiko [6];

(3) Uredba Sveta (ES) št. 1263/1999 z dne 21. junija 1999 o Finančnem instrumentu za usmerjanje ribištva [7] določa posebni namen strukturnih ukrepov v sektorju, kakor ga določa člen 1 zgoraj omenjene uredbe; na podlagi člena 4 Uredbe mora Svet najpozneje do 31. decembra 1999 sprejeti sklep o pogojih prispevanja iz FIUR za prestrukturiranje sektorja, da bi se zagotovilo, da bo to prestrukturiranje doseglo svoje predvidene cilje;

(4) naj se določijo določbe, ki zadevajo oblikovanje programov

(5) ostanejo večletni usmerjevalni programi za ribolovne flote za obdobje od 1. januarja 1997 do 31. decembra 2001 veljavni do izteka njihove veljavnosti; za obdobje, ki se začne s 1. januarjem 2002, je treba določiti primerne določbe;

(6) je treba podrobno opisati določbe za spremljanje in izvajanje večletnih usmerjevalnih programov, zlasti tiste, ki zadevajo mehanizem vstopov in izstopov flote, kakor tudi okvir državne pomoči za obnovo flote, posodobitev plovil in ustanavljanje skupnih podjetij;

(7) ima mali priobalni ribolov majhnega obsega poseben položaj v smislu ciljev za prilagoditve ribolovnega napora; pomembno je, da se ta posebnost prevede v konkretne ukrepe na ravni te uredbe;

(8) bodo za izvajanje prestrukturiranja ribolovne flote potrebni spremljajoči socialno-ekonomski ukrepi;

(9) je treba določiti podrobna pravila za dodeljevanje pomoči za varovanje in razvoj vodnih virov, za ribogojstvo, opremo v ribiških pristaniščih, predelavo, trženje, ribolov v celinskih vodah ter za promocijo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

(10) je treba med strukturne ukrepe vključiti nekatere ukrepe strukturnega značaja v korist organizacijam proizvajalcev, ki se trenutno izvajajo na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 3759/92 z dne 17. decembra 1992 o skupni tržni ureditvi z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva [8], in takšna vključitev ne bi smela ogrožati zakonsko urejene vloge organizacij proizvajalcev, kakor jo določa Uredba (EGS) št. 3759/92; primerno je vključiti tudi druge ukrepe skupnega interesa, ki jih sprejmejo strokovnjaki;

(11) je treba določiti podrobna pravila za dodeljevanje odškodnin in finančnega nadomestila ribičem in lastnikom plovil v primeru začasne ukinitve aktivnosti ali tehničnih omejitev, ki veljajo za nekatere vrste opreme na krovu ali ribolovne metode;

(12) programi predvidijo sredstva, potrebna za izvajanje inovativnih ukrepov in tehnične pomoči;

(13) predstavlja doseganje trajnega ravnovesja med vodnimi viri in njihovim izkoriščanjem ter vplivom na okolje pomemben interes za ribiški sektor; zato je enako pomembno zagotoviti ustrezne ukrepe za ohranitev prehranjevalne verige, kot tudi poskrbeti za ribogojstvo in ribiško predelovalno industrijo;

(14) je zlasti primerno, kolikor se taki ukrepi ne omejujejo na dodeljevanje pomoči Skupnosti, urejati programe državne pomoči v tem sektorju, ne da bi to posegalo v člene 87 do 89 Pogodbe, ter na skladen način vključiti oblikovanje programov prestrukturiranja ribolovnih flot Skupnosti v okvir strukturne pomoči kot celote;

(15) je treba ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvrševanje pooblastil za izvajanje, podeljenih Komisiji [9];

(16) je treba razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 2468/98 z dne 3. novembra 1998, ki določa kriterije in dogovore glede strukturne pomoči Skupnosti v sektorju za ribištvo in ribogojstvo ter predelavi in trženju njegovih proizvodov [10], kakor tudi druge določbe; istočasno bi morale razveljavljene določbe zaradi pravilnega izvajanja pomoči, ukrepov in projektov, potrjenih do 31. decembra 1999, v ta namen ostati v uporabi,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilji

1. Ta uredba določa okvir za vse strukturne ukrepe v ribiškem sektorju, ki se izvajajo na območju države članice, brez vpliva na regionalne posebnosti, z namenom doseganja ciljev iz člena 1(1) Uredbe (ES) št. 1263/1999 in ciljev skupne ribiške politike, zlasti ohranjanja in dolgoročne trajnosti virov.

2. Namen strukturne politike v tem sektorju je usmerjanje in pospeševanje prestrukturiranja. Prestrukturiranje zajema postopke in ukrepe z dolgoročnimi učinki, ki prispevajo k izpolnjevanju nalog iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1263/1999.

Člen 2

Sredstva

Finančni instrument za usmerjanje ribištva, v nadaljnjem besedilu "FIUR", lahko pod pogoji iz te uredbe zagotavlja pomoč za ukrepe iz naslovov II, III in IV na področjih, ki jih zajema skupna ribiška politika, kakor jo določa člen 1 Uredbe (EGS) št. 3760/92.

NASLOV I

OBLIKOVANJE PROGRAMOV

Člen 3

Skupne določbe

1. Oblikovanje programov, določeno v členu 9(a) Uredbe (ES) št. 1260/1999, je v skladu s cilji skupne ribiške politike in določbami večletnih usmerjevalnih programov za ribolovno floto iz člena 4 te uredbe. Za ta namen se sme revidirati po potrebi in zlasti ob koncu vsakega obdobja uporabe večletnih usmerjevalnih programov.

Oblikovanje programov zajema vsa področja iz naslovov II, III in IV.

2. Oblikovanje programov za ukrepe, delno financirane iz FIUR v regijah iz cilja 1, je skladno s prvim pododstavkom člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1263/1999.

Oblikovanje programov za ukrepe, delno financirane iz FIUR izven regij iz cilja 1, je skladno z drugim pododstavkom člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1263/1999. Uporabljajo se člen 14, člen 15(2), prvi pododstavek člena 15(3), člen 15(5), 15(6), 15(7), člen 19(3) in 19(4) Uredbe (ES) št. 1260/1999.

3. Načrti, določeni v členu 9(b) Uredbe (ES) št. 1260/1999 dokazujejo, da je državna pomoč potrebna glede na zastavljene cilje in zlasti da zadevnih ribolovnih flot ne bi bilo mogoče obnoviti ali posodobiti brez državne pomoči ter da načrtovani ukrepi ne bodo ogrožali dolgoročnega ravnovesja ribolovnih virov.

Vsebina načrtov je takšna, kakor jo določa Priloga I.

4. Za ostanek programskega obdobja, ki ga večletni usmerjevalni program, potrjen s strani Komisije, še ne zajema, so programski podatki povsem okvirnega značaja; taki podatki se, ob potrditvi novega večletnega usmeritvenega programa, podrobno ovrednotijo v skladu z njegovimi cilji.

Člen 4

Večletni usmerjevalni programi za ribolovne flote

1. Na podlagi člena 11 Uredbe (EGS) št. 3760/92 Svet določa cilje in ukrepe za prestrukturiranje ribiškega sektorja. Na osnovi tega sklepa Sveta sprejme Komisija, v skladu s postopkom iz člena 23(2), večletne usmeritvene programe za posamezne države članice.

2. Za omogočanje upravljanja ribolovnega napora na celotni, dolgoročni osnovi določa Odločba Komisije iz odstavka 1 zlasti niz ciljev, ki jih spremlja vrsta ukrepov za njihovo izvajanje.

3. Najpozneje do 1. maja 2001 države članice preskrbijo Komisiji podatke iz Priloge II k tej uredbi, ki naj se uporabijo pri oblikovanju poznejših večletnih usmerjevalnih programov.

Člen 5

Spremljanje večletnih usmerjevalnih programov

1. Za namen spremljanja izvajanja večletnih usmerjevalnih programov države članice pošljejo Komisiji vsako leto najpozneje do 1. maja dokument o pregledu napredka, doseženega z njihovim večletnim usmerjevalnim programom. V treh mesecih po tem roku pošlje Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo o izvajanju večletnih usmerjevalnih programov v celotni Skupnosti.

2. V skladu s postopki iz uredb Komisije (ES) št. 2090/98 z dne 30. septembra 1998 o evidenci ribiških plovil Skupnosti [11] in (ES) št. 2091/98 z dne 30. septembra 1998 o segmentaciji ribolovne flote Skupnosti in ribolovnega napora v povezavi z večletnimi usmerjevalnimi programi [12], pošljejo države članice Komisiji podatke o fizičnih značilnostih ribiških plovil in spremljanju ribolovnega napora segmenta flote in ribolova, zlasti glede na razvoj zmogljivosti in ustreznih ribolovnih aktivnosti.

3. Na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne države članice ali na podlagi določb iz večletnih usmerjevalnih programov sme Komisija ob upoštevanju sklepa Sveta iz člena 4(1) ponovno preučiti in prilagoditi kateri koli večletni usmerjevalni program.

4. Komisija sprejme sklep o ponovnih pregledih, predvidenih v odstavku 3, v skladu s postopkom iz člena 23(2).

5. Za izvajanje tega člena uporabljajo države članice določbe člena 24 Uredbe (EGS) št. 2847/93.

NASLOV II

IZVAJANJE VEČLETNIH USMERJEVALNIH PROGRAMOV ZA RIBOLOVNO FLOTO

Člen 6

Obnova flote in posodobitev ribiških plovil

1. Obnova flote in posodobitev ribiških plovil se urejata v skladu s tem naslovom.

V skladu s postopkom iz člena 23(2) predloži vsaka država članica Komisiji v potrditev stalne sporazume za spremljanje obnove ter posodobitve flote. V okviru teh sporazumov države članice dokažejo, da bo upravljanje vstopov in izstopov iz flote potekalo tako, da zmogljivost ne bo presegala letnih ciljev, določenih v večletnem usmerjevalnem programu, v celoti in po zadevnih segmentih, ali kjer je primerno, da se bo za doseganje teh ciljev ribolovna kapaciteta postopoma zmanjšala.

Ti sporazumi zlasti upoštevajo, da kapacitete, umaknjene z državno pomočjo, ni mogoče nadomestiti, razen kapacitete plovil, ki v celotno dolžino merijo manj kakor 12 metrov, brez ribiških plovil z vlečno mrežo.

2. Države članice lahko predložijo zahtevo po jasno določenem in količinsko opredeljivem povečanju kapacitet za ukrepe za izboljšanje varnosti, navigacije na morju, higiene, kakovosti proizvodov in delovnih pogojev, če ti ukrepi ne povzročajo višje stopnje izkoriščanja zadevnih virov.

Komisija tovrstno zahtevo preuči in potrdi v skladu s postopkom iz člena 23(2). Kakršno koli povečanje kapacitet opravijo države članice na podlagi stalnih sporazumov iz odstavka 1.

Člen 7

Prilagajanje ribolovnega napora

1. Za doseganje ciljev večletnih usmerjevalnih programov iz člena 4 sprejmejo države članice ustrezne ukrepe za prilagajanje ribolovnega napora.

Po potrebi se to, v skladu z ustreznimi določbami iz Priloge III, doseže s trajnim prenehanjem ribolovnih aktivnosti plovil ali njihovo omejitvijo ali s kombinacijo obeh ukrepov.

2. Ukrepi za prenehanje ribolovne aktivnosti plovil se smejo uporabljati le za plovila stara 10 ali več let.

3. Trajno ukinitev ribolovnih aktivnosti plovil se lahko doseže:

(a) z razrezom plovila;

(b) s trajnim prenosom plovila v tretjo državo, vključno v okviru skupnega podjetja v smislu člena 8, po sporazumu pristojnih organov zadevne države, če so izpolnjeni vsi naslednji kriteriji:

(i) obstoj ustreznih jamstev, da verjetno ne bo prišlo do kršenja mednarodnega prava, zlasti glede ohranjanja in upravljanja morskih virov ali drugih ciljev skupne ribiške politike in glede delovnih pogojev ribičev;

(ii) tretja država, v katero se bo plovilo preneslo, ni država kandidatka za pristop;

(iii) prenos povzroči upad ribolovnega napora pri virih, ki jih je prej izkoriščalo preneseno plovilo; vendar se ta kriterij ne uporablja, kadar je preneseno plovilo na podlagi ribiškega sporazuma s Skupnostjo ali drugega sporazuma izgubilo ribolovne možnosti;

(c) s trajnim prenosom plovila za neribolovne namene.

4. Razen plovil, ki v celotno dolžino merijo manj kakor 12 metrov, z izjemo ribiških plovil z vlečno mrežo, ki se lahko nadomestijo brez državne pomoči, se kapaciteta plovil, za katere velja ukrep za trajno prenehanje njihovih ribolovnih aktivnosti v smislu odstavkov 2 in 3, ne sme nadomestiti pod nobenimi pogoji.

Države članice zagotovijo, da so ribolovna dovoljenja vseh umaknjenih plovil preklicana in da so umiki plovil sporočeni evidenci ribiških plovil Skupnosti. Zagotovijo tudi, da so plovila, prenesena v tretje države in deklarirana kot izbrisana iz evidence, za vedno izločena iz ribolova v vodah Skupnosti.

5. Državna pomoč, ki je izplačana upravičencem za končno prenehanje, ne sme presegati naslednjih zneskov:

(a) premije za razrez:

(i) plovila, stara med 10 in 15 let: glej tabeli 1 in 2 v Prilogi IV;

(ii) plovila, stara med 16 in 29 let: lestvice v tabelah 1 in 2, znižane za 1,5 % na vsako leto preko 15 let;

(iii) plovila, stara 30 let ali več: lestvice v tabelah 1 in 2, minus 22,5 %;

(b) premije za trajni prenos v okviru skupnega podjetja: zneski iz člena 8(3); vendar ne sme biti za ta namen dodeljena nikakršna državna pomoč za plovila, katerih nosilnost znaša manj kakor 20 t bruto registrske nosilnosti ali 22 t bruto nosilnosti, ali za plovila, stara 30 let in več;

(c) premije za druge trajne prenose v tretjo državo: najvišji zneski za premije za razrez, navedeni v (a) zgoraj, minus 50 %. Vendar se ne sme za ta namen dodeliti nikakršna državna pomoč za plovila, katerih nosilnost znaša manj kakor 20 t BRN ali 22 t BN, ali za plovila, stara 30 let ali več, razen pod pogoji iz odstavka 6;

(d) premije za druge primere trajnega prenehanja ribolovnih aktivnosti: najvišji zneski za premije za razrez, navedeni v (a) zgoraj, minus 50 %. Vendar se ne sme za ta namen dodeliti nikakršna državna pomoč za plovila, katerih nosilnost znaša manj kakor 20 t BRN ali 22 t BN, razen pod pogoji iz odstavka 6.

6. Ne glede na odstavek 5(c) in (d), po katerem se plovilo dokončno dodeli za ohranjanje zgodovinske dediščine na ozemlju države članice, ali za ribiške raziskave ali dejavnosti poklicnega usposabljanja državnih ali paradržavnih teles države članice, ali za kontrolo ribolovnih aktivnosti, zlasti tretje države, se državna pomoč dodeli pod pogoji iz odstavka 5(a).

7. Ne da bi posegali v člen 16, lahko ukrepi za omejevanje ribolovnih aktivnosti vključujejo omejitve odobrenih ribolovnih dni ali dni na morju za določeno obdobje. Tovrstni ukrepi ne smejo povzročiti dodelitve državne pomoči.

Člen 8

Skupna podjetja

1. Države članice lahko sprejmejo ukrepe za pospeševanje ustanavljanja skupnih podjetij.

Za namen te uredbe pomeni "skupno podjetje" trgovsko podjetje z enim ali več partnerji, ki so državljani tretje države, kjer je plovilo registrirano.

2. Poleg pogojev iz člena 7 in Priloge III za odobritev premije za trajni prenos veljata tudi naslednja pogoja:

(a) ustanovitev in registracija trgovskega podjetja v skladu z zakoni tretje države ali pridobitev delnic v podjetju, ki je že registrirano, za namen udeleževanja v trgovski dejavnosti v ribiškem sektorju v vodah pod suverenostjo ali pristojnostjo tretje države. Partner iz Skupnosti mora imeti v lasti znatni delež, običajno med 25 % in 75 % delniškega kapitala;

(b) lastništvo trajno prenesenega plovila se mora predati skupnemu podjetju v tretji državi. Plovilo se pet let ne sme uporabljati za ribolovne aktivnosti, razen za tiste, za katere pristojni organi tretje države izdajo dovoljenje, niti ga ne smejo uporabljati drugi lastniki ladij.

3. Premije za ustanavljanje skupnih podjetij ne smejo presegati 80 % najvišjega zneska premije za razrez iz člena 7(5)(a).

Premije se ne morejo seštevati s premijami iz člena 7(5), (a), (c), (d).

4. Ob prenosu plovila v skupno podjetje izplača upravljalni organ predlagatelju 80 % premije, potem ko predlagatelj predloži dokaz, da je banka izdala jamstvo za znesek v višini 20 % premije.

5. Vsako leto v zaporedju petih let od datuma ustanovitve skupnega podjetja ali datuma, ko si je partner iz Skupnosti pridobil delnice v podjetju, predlagatelji upravljalnemu organu predložijo poročilo o izvajanju načrta aktivnosti, vključno s podatki o ulovih in trgih z ribiškimi proizvodi, zlasti proizvodi, ki so iztovorjeni ali izvoženi v Skupnost, s spremno dokumentacijo, skupaj z bilanco stanja podjetja in izkazom njegovega čistega premoženja. Upravljalni organ pošlje poročilo Komisiji v vednost.

Preostanek premije se predlagateljem izplača po dveh letih aktivnosti in po prejetju prvih dveh poročil.

6. Jamstvo se izda, ko je potrjeno peto poročilo, vendar le, če so izpolnjeni vsi pogoji.

7. Komisija po potrebi sprejme podrobna pravila za izvajanje tega člena v skladu s postopkom iz člena 23(2).

Člen 9

Državna pomoč za obnovo flote in posodobitev ribiških plovil

1. Brez vpliva na pogoje iz drugega pododstavka člena 3(3) se državna pomoč za obnovo in posodobitev flote odobri le na podlagi naslednjih pogojev in tistih iz člena 6 ter Priloge III in če so upoštevani celoviti letni cilji večletnega usmerjevalnega programa:

(a) kjer so letni cilji za zadevne segmente upoštevani, morajo države članice zagotoviti, da se v programskem obdobju od leta 2000 do 2006 vstop nove kapacitete z državno pomočjo izravna z umikom kapacitete brez državne pomoči, ki je v celoti ter v smislu nosilnosti in moči najmanj enakovredna novi kapaciteti, uvedeni v zadevne segmente;

(b) kjer letni cilji za zadevne segmente še niso upoštevani, morajo države članice do 31. decembra 2001 zagotoviti, da se v obdobju med letoma 2000 in 2001 vstop nove kapacitete z državno pomočjo izravna z umikom kapacitete brez državne pomoči, ki je v celoti ter v smislu nosilnosti in moči najmanj 30 % večja od nove kapacitete, uvedene v zadevne segmente.

Umaknjene kapacitete se lahko nadomesti samo z novo kapaciteto, uvedeno z državno pomočjo, kakor je predvideno po tej točki;

(c) državna pomoč se lahko odobri tudi za opremljanje ali posodobitev plovil, kjer to ne zadeva kapacitete, merjene v smislu nosilnosti ali moči.

V skladu s postopkom iz člena 37 Pogodbe Svet do 31. decembra 2001 sprejme sklep o vseh potrebnih prilagoditvah, ki se s 1. januarjem 2002 uporabljajo pri določbah tega odstavka.

2. Učinek dodelitve državne pomoči se obračuna v letnem poročilu o izvajanju iz člena 21.

3. Kazalci, ki se v načrtih, predvidenih s Prilogo I (2)(d), nanašajo na dodelitev državne pomoči za obnovo flote in posodobitev ribiških plovil, se morajo oblikovati v skladu s tem členom.

4. Stroški, upravičeni do državne pomoči iz odstavka 1, ne smejo presegati naslednjih zneskov:

(a) gradnja ribiških plovil: dvakratni znesek kakor na lestvicah v tabeli 1 v Prilogi IV;

(b) posodobitev ribiških plovil vključno, kjer je to primerno, s stroški ponovne meritve nosilnosti v skladu s Prilogo I h Konvenciji o meritvah nosilnosti iz leta 1969 [13]: lestvici v tabeli 1 v Prilogi IV.

Člen 10

Skupne določbe o ribolovnih flotah

1. Državna pomoč se lahko za obnovo flote in posodobitev plovil dodeli le, kjer država članica v dopustnem času:

(a) predloži podatke iz člena 5;

(b) deluje v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določitvi karakteristik ribiških plovil [14];

(c) izvaja sporazume iz člena 6(1); in

(d) spoštuje celotne letne cilje iz večletnih usmerjevalnih programov.

2. Če obveznosti iz odstavka 1(a) do (d) niso upoštevane, lahko Komisija glede na informacije, ki so ji dosegljive, v skladu s postopkom iz člena 23(2) prilagodi cilje kapacitet v večletnem usmerjevalnem programu.

3. Za kumulacijo državnih pomoči za ribolovno floto veljajo naslednje določbe:

(a) izdatki za posodobitev niso upravičeni do državne pomoči pet let po dodelitvi državne pomoči za gradnjo zadevnih plovil;

(b) premije za trajni umik v smislu člena 7(S) in premije za ustanavljanje skupnih podjetij v smislu člena 8 se ne smejo dodati drugi obliki pomoči Skupnosti, dodeljeni na podlagi te uredbe ali uredb (EGS) št. 2908/83 [15], (EGS) št. 4028/86 [16] in (ES) št. 2468/98. Te premije morajo biti znižane:

(i) za del zneska, predhodno prejetega kot pomoč za posodobitev in/ali podporo za začasno skupno vlaganje; ta del se izračuna pro rata temporis za obdobje petih let pred trajnim umikom ali ustanovitvijo skupnega podjetja;

(ii) za celotni znesek, predhodno prejet kot pomoč za začasno prenehanje aktivnosti v smislu člena 16(1) te uredbe in na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 2468/98, izplačan v letu pred trajnim umikom ali ustanovitvijo skupnega podjetja.

4. Ko je zadevno plovilo izbrisano iz evidence ribiških plovil Skupnosti, se pomoč za gradnjo ali posodobitev na podlagi te uredbe povrne pro rata temporis, v 10 letih od gradbenih ali v petih letih od posodobitvenih del.

Člen 11

Mali priobalni ribolov

1. Za namene tega člena pomeni "mali priobalni ribolov" ribolov, ki se izvaja s plovili, ki v celotno dolžino merijo manj kakor 12 metrov.

2. Države članice lahko pod pogoji iz tega člena sprejmejo dodatne ukrepe, kakor so predvideni s to uredbo, da dopolnijo ukrepe za izboljšanje pogojev, v katerih poteka mali priobalni ribolov.

3. Kadar skupina lastnikov plovil ali ribiške družine, udeležene v malem priobalnem ribolovu, sodelujejo pri izvajanju celostnega skupnega projekta za razvoj ali posodobitev te ribolovne dejavnosti, se lahko udeležencem dodeli pavšalna premija, delno financirana iz FIUR.

4. Za namen tega odstavka se lahko kot celostni skupni projekti med drugim obravnavajo naslednji projekti:

- varnostna oprema na krovu in izboljšanje sanitarnih ter delovnih pogojev,

- tehnološke inovacije (bolj selektivne metode ribolova),

- organizacija proizvodne, predelovalne in tržne verige (promocija in dodana vrednost proizvodov),

- poklicna prekvalifikacija ali usposabljanje.

5. Pavšalna premija ne sme presegati 150000 EUR na celostni skupni projekt. Upravljalni organ določi znesek premije, ki se dejansko izplača, in kako se jo porazdeli med upravičence v skladu z obsegom projekta in finančnimi obveznostmi, ki jih prevzame vsak udeleženec.

Člen 12

Socialno-ekonomski ukrepi

1. Za namene tega člena pomeni "ribič" katero koli osebo, ki svojo glavno poklicno dejavnost opravlja na krovu delujočega morskega ribiškega plovila.

2. Države članice smejo za ribiče sprejeti ukrepe socialno-ekonomske narave, povezane s prestrukturiranjem ribiškega sektorja Skupnosti v smislu člena 11 Uredbe (EGS) št. 3760/92.

3. Finančna pomoč iz FIUR se sme dodeliti le za naslednje ukrepe:

(a) delno financiranje nacionalnih programov za predčasno upokojevanje ribičev, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(i) v času predčasne upokojitve ne sme biti starost upravičencev do ukrepa več kakor 10 let nižja od zakonsko določene upokojitvene starosti v smislu zakona, ki je v veljavi v državi članici, ali pa morajo biti upravičenci stari najmanj 55 let;

(ii) upravičenci lahko dokažejo, da ribiško dejavnost opravljajo najmanj 10 let.

Vendar prispevki v običajni program za upokojevanje ribičev v času predčasne upokojitve niso upravičeni do finančne pomoči iz FIUR.

V nobeni državi članici ne sme število uporabnikov za celotno programsko obdobje presegati števila delovnih mest, odpravljenih na krovu ribiških plovil, kot rezultat tistih plovil, ki so trajno prenehala z ribolovnimi aktivnostmi v smislu člena 7;

(b) dodelitev individualnih kompenzacijskih plačil ribičem, ki lahko dokažejo, da so delali kot ribiči najmanj dvanajst mesecev, na osnovi upravičenega izdatka, omejenega na 10000 EUR na posameznega upravičenca, če je plovilo, na katerem so bili porabniki zaposleni, predmet ukrepov za trajno ustavitev njegove aktivnosti v smislu člena 7;

(c) dodelitev nepovratnih individualnih kompenzacijskih plačil ribičem, ki lahko dokažejo, da so delali kot ribiči najmanj pet let, za pomoč pri prekvalifikaciji ali širjenju njihovih aktivnosti izven morskega ribištva na podlagi individualnega ali kolektivnega socialnega načrta, na osnovi upravičenega izdatka, omejenega na 50000 EUR na posameznega upravičenca; upravljalni organ določi posamezni znesek v skladu z obsegom projekta prekvalifikacije in širjenja dejavnosti ter finančnimi obveznostmi, ki jih prevzame upravičenec;

(d) dodelitev individualnih premij ribičem, mlajšim od 35 let, ki lahko izkažejo, da delajo kot ribiči najmanj pet let, ali lahko izkažejo enakovredno poklicno usposobljenost, in ki prvič pridobijo delno ali popolno lastništvo nad ribiškim plovilom, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(i) ribiško plovilo mora v celotno dolžino meriti 7 do 24 metrov; v času pridobivanja lastništva mora biti staro od 10 do 20 let, biti mora v delujočem stanju in vpisano v evidenco ribiških plovil Skupnosti;

(ii) lastništvo se v isti družini ne prenese vse do drugega kolena.

Upravljalni organ določi znesek posamezne premije zlasti na osnovi velikosti in starosti plovila ter finančnih pogojev pridobivanja (stroški pridobivanja lastništva; stopnja in pogoji bančnega posojila; jamstvo, če sploh kakšno, ki ga izda tretja oseba; in/ali druge možnosti finančnega inženiringa).

Upravljalni organ uvede tudi druge pogoje in kriterije, v skladu s katerimi poteka pridobitev.

V nobenem primeru ne sme znesek premije presegati 10 % stroškov pridobivanja lastništva niti presegati zneska 50000 EUR.

4. Upravljalni organ sklene potrebne dogovore zlasti z ustreznimi kontrolnimi mehanizmi, da zagotovi:

(a) da se upravičenci do ukrepa iz odstavka 3(a) stalno odpovedo opravljanju poklica ribiča;

(b) da noben ribič ne more biti upravičenec do več kakor enega ukrepa iz odstavka 3;

(c) da je nadomestilo iz odstavka 3(b) povrnjeno na osnovi pro rata temporis, kadar se upravičenci vrnejo k opravljanju poklica ribiča v manj kot letu dni po izplačilu nadomestila;

(d) da je nadomestilo iz odstavka 3(c) povrnjeno na osnovi pro rata temporis, kadar se upravičenci vrnejo k opravljanju poklica ribiča v manj kot petih letih po izplačilu nadomestila;

(e) da se upravičenci do ukrepa iz odstavka 3(c) dejansko ukvarjajo z novo dejavnostjo;

(f) da je premija iz odstavka 3(d) povrnjena na osnovi pro rata temporis, kadar se lastništvo, pridobljeno s strani upravičenca, prenese, ali kadar je plovilo predmet trajnega umika po členu 7, v manj kot petih letih po izplačilu premije.

5. Vsi dogovori, metode izračunavanja, kriteriji in druga pravila, ki jih upravljalni organ uvede za izvajanje tega člena, so opisani v dodatkih k programom iz člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1260/1999.

6. Države članice lahko uvedejo nacionalno financirane spremljajoče socialne ukrepe za ribiče z namenom pospeševanja začasne ukinitve ribolovnih aktivnosti v okviru načrtov za varovanje vodnih virov.

NASLOV III

VAROVANJE IN RAZVOJ VODNIH VIROV, RIBOGOJSTVA, ZMOGLJIVOSTI V RIBIŠKIH PRISTANIŠČIH, PREDELAVE IN TRŽENJA TER RIBIŠTVA V CELINSKIH VODAH

Člen 13

Področje uporabe

1. Države članice lahko pod pogoji iz Priloge III sprejmejo ukrepe za spodbujanje kapitalskih naložb v naslednja področja:

(a) premičnine in nepremične zmogljivosti, namenjene za varovanje in razvoj vodnih virov, razen obnavljanja staležev;

(b) ribogojstvo;

(c) objekti/infrastruktura v ribiških pristaniščih;

(d) predelava in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

(e) ribolov v celinskih vodah.

2. Finančna pomoč iz FIUR se lahko dodeli samo za projekte, ki:

(a) prispevajo k dolgoročnim ekonomskim koristim na podlagi zadevne strukturne izboljšave;

(b) nudijo ustrezno zagotovilo tehnične in ekonomske sposobnosti;

(c) se izogibajo kontraproduktivnim učinkom, zlasti tveganju ustvarjanja presežka proizvodnih kapacitet.

NASLOV IV

DRUGI UKREPI

Člen 14

Ukrepi za iskanje in promocijo novih trgov

1. Države članice lahko pod pogoji iz Priloge III sprejmejo ukrepe za spodbujanje skupnih poslov za iskanje in promocijo novih trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, zlasti:

(a) poslov, povezanih s potrjevanjem kakovosti, označevanjem proizvodov, racionalizacijo imen proizvodov in standardizacijo proizvodov;

(b) reklamnih kampanj, vključno s tistimi, ki poudarjajo kakovost;

(c) projektov za preskušanje potrošniških in tržnih odzivov;

(d) organiziranja in udeleževanja gospodarskih sejmov in razstav;

(e) organiziranja študijskih in prodajnih obiskov;

(f) tržnih študij in raziskav, vključno s študijami, ki se nanašajo na obete za trženje proizvodov Skupnosti v tretjih državah;

(g) kampanj za izboljševanje tržnih pogojev;

(h) svetovanja in pomoči pri prodaji, storitev, zagotovljenih za grosiste, trgovce na drobno in organizacije proizvajalcev.

2. Prednost je treba dati naložbam:

(a) za spodbujanje prodaje viškov ali premalo izkoriščenih vrst;

(b) ki jih izvajajo organizacije, uradno priznane v smislu Uredbe (EGS) št. 3759/92;

(c) ki jih skupaj izvaja več organizacij proizvajalcev ali drugih organizacij v sektorju, priznanih s strani nacionalnih organov;

(d) ki sledijo politiki kakovosti za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva;

(e) za promocijo proizvodov, pridobljenih z uporabo okolju prijaznih metod.

3. Ukrepi se ne smejo opirati na zaščitene blagovne znamke niti se sklicevati na določene države ali zemljepisna območja, razen v primerih priznanja porekla blaga, ko se v skladu z Uredbo (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o varovanju geografskih označb in geografskega porekla za kmetijske pridelke in živila [17] proizvodu ali postopku odobri uradno priznanje o izvoru s sklicevanjem na določeno zemljepisno območje. To sklicevanje je dovoljeno le od datuma, ko se ime vpiše v register iz člena 6(3) Uredbe (EGS) št. 2081/92.

Člen 15

Delovanje udeležencev v prometu

1. Države članice lahko spodbujajo ustvarjanje in pospešujejo delovanje organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EGS) št. 3759/92:

(a) pomoč se lahko organizacijam proizvajalcev, ustanovljenim po 1. januarju 2000, dodeli za tri leta po datumu priznanja. Ta pomoč za prvo, drugo in tretje leto mora biti v naslednjih mejah:

(i) 3 %, 2 % in 1 % vrednosti proizvodov, ki jih je dala organizacija proizvajalcev v promet;

(ii) 60 %, 40 % in 20 % upravnih stroškov organizacije proizvajalcev;

(b) brez vpliva na pomoč iz (a) se lahko pomoč organizacijam proizvajalcev, posebej priznanim na podlagi člena 7a(1) Uredbe (EGS) št. 3759/92, dodeli v obdobju treh let po datumu posebnega priznanja za pospešitev izvajanja njihovih načrtov za izboljšanje kakovosti. Znesek te pomoči za prvo, drugo in tretje leto ne sme presegati 60 %, 50 % in 40 % stroškov, ki si jih organizacija povzroči ob izvajanju načrta;

(c) pomoč iz (a) in (b) se končnim upravičencem izplača v letu, ki sledi tistemu, za katerega je bila odobrena, in najkasneje 31. decembra 2008.

2. Države članice lahko spodbujajo kratkoročno delovanje v skupnem interesu, ki ima širši obseg kakor običajno delovanje zasebnih podjetij, ki ga z aktivnim sodelovanjem izvajajo sami člani panoge ali ga izvajajo organizacije, ki delujejo v imenu proizvajalcev, ali druge organizacije, priznane s strani upravljalnega organa, in ki prispevajo k doseganju ciljev skupne ribiške politike.

3. Upravičena delovanja se nanašajo zlasti na naslednje teme:

(a) upravljanje in kontroliranje pogojev za dostop do nekaterih ribolovnih območij in upravljanje kvot;

(b) upravljanje ribolovnega napora;

(c) promocijo orodij ali metod, ki jih upravljalni organ priznava za selektivnejše;

(d) promocijo tehničnih ukrepov za ohranjanje virov;

(e) promocijo ukrepov za izboljšanje delovnih in sanitarnih pogojev v zvezi s proizvodi na krovu in po iztovoru;

(f) skupne zmogljivosti ribogojstva, prestrukturiranje ali izboljšanje ribogojnic, skupno čiščenje odpadnih voda iz ribogojnic;

(g) odpravljanje patoloških tveganj ribogojstva ali parazitov v loviščih ali obalnih ekosistemih;

(h) zbiranje osnovnih podatkov in/ali pripravo modelov okoljevarstvenega upravljanja za ribištvo in ribogojstvo z namenom sestavljanja celostnih upravljalskih načrtov za obalna območja;

(i) ureditev elektronskega trgovanja in drugih informacijskih tehnologij za širjenje tehničnih in komercialnih podatkov;

(j) ustvarjanje poslovnih inkubatorjev v sektorju in/ali centrov za zbiranje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

(k) dostop do usposabljanja, zlasti v kakovosti, in organizacijo prenašanja strokovnega znanja na krovu plovil in na kopnem;

(l) oblikovanje in uporabo sistemov za izboljševanje in kontroliranje kakovosti, sledljivosti, zdravstvenih pogojev, statističnih instrumentov in vpliva na okolje;

(m) oblikovanje dodane vrednosti za proizvode (inter alia s poskusi, inovacijami, dodajanjem vrednosti stranskim proizvodom in soproizvodom);

(n) izboljševanje znanja ter transparentnosti v proizvodnji in na trgu.

Izdatki, ki nastajajo v normalnem proizvodnem procesu podjetij, ne izpolnjujejo pogojev tega odstavka.

4. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena v skladu s postopkom iz člena 23(2).

Člen 16

Začasna ukinitev aktivnosti in druga finančna nadomestila

1. Države članice lahko ribičem in lastnikom plovil izplačajo nadomestila za začasno ukinitev aktivnosti v naslednjih okoliščinah:

(a) v primeru nepredvidenih okoliščin, zlasti tistih, ki jih povzročajo biološki dejavniki; dodeljevanje nadomestila ne sme trajati dlje kakor dva meseca na leto ali šest mesecev skozi celotno obdobje od leta 2000 do 2006. Upravljalni organ vnaprej pošlje Komisiji ustrezne znanstvene dokaze;

(b) kjer ribiški sporazum za flote Skupnosti, ki so odvisne od sporazuma, ni obnovljen ali je začasno razveljavljen; dodeljevanje nadomestila ne sme trajati dlje kakor šest mesecev; podaljša se lahko za nadaljnjih šest mesecev, če se za zadevno floto izvaja načrt preoblikovanja, ki ga je odobrila Komisija;

(c) kjer se na podlagi odločitve Komisije ali ene ali več držav članic uvede načrt za obnovitev vira, ki mu grozi izčrpanje; dodeljevanje nadomestila ne sme trajati dlje kakor dve leti in se lahko podaljša za nadaljnje leto. Nadomestilo, za katerega veljajo enake omejitve kakor za trajanje, se lahko dodeli tudi predelovalni industriji, kadar je njena oskrba odvisna od vira, ki ga zajema sanacijski načrt, in kadar uvoz ne more nadomestiti znižane oskrbe. Pred začetkom izvajanja sanacijskega načrta pošlje upravljalni organ Komisiji ustrezne znanstvene in ekonomske utemeljitve. Komisija takoj zahteva mnenje Odbora, predvideno s členom 16 Uredbe (EGS) št. 3760/92.

2. Države članice lahko ribičem in lastnikom ribiških plovil dodelijo finančno nadomestilo, kadar Sklep Sveta nalaga tehnične omejitve na uporabo določenega orodja ali ribolovnih metod; ta pomoč je namenjena pokrivanju tehničnih prilagoditev in se ne sme izplačevati dlje kakor šest mesecev.

3. Finančni prispevek iz FIUR za ukrepe iz odstavkov 1 in 2 ne sme na državo članico za celotno obdobje od 2000 do 2006 presegati višjega od naslednjih dveh pragov: milijon EUR ali 4 % finančne pomoči Skupnosti, dodeljene sektorju v zadevni državi članici.

Upravljalni organ določi znesek nadomestila, kakor ga predvidevata odstavka 1 in 2, ki mora biti izplačan v posameznih primerih ob upoštevanju ustreznih parametrov, kot so dejansko pretrpljena škoda, stopnja napora pri preoblikovanju, sanacijski načrt ali prizadevanja za tehnične prilagoditve.

4. Ukrepov, sprejetih na podlagi tega člena, se v nobenem primeru ni dovoljeno posluževati za doseganje ciljev večletnega usmerjevalnega programa iz člena 5, niti se ne smejo utemeljevati s ponavljajočim se sezonskim prenehanjem aktivnosti kot dela tekočega upravljanja v ribištvu.

Člen 17

Inovativni ukrepi in tehnična pomoč

1. Države članice v načrtih iz člena 3(3) in člena 9(b) Uredbe (ES) št. 1260/1999 predvidijo sredstva, potrebna za izvajanje študij, pilotskih projektov, demonstracijskih projektov, ukrepov za poklicno usposabljanje, tehnično pomoč, izmenjavo izkušenj in propagando, povezanih s pripravo, izvajanjem, spremljanjem, vrednotenjem ali prilagajanjem operativnih programov in enotnih programskih dokumentov.

2. "Pilotski projekt" pomeni projekt, ki ga v pogojih, zelo podobnih dejanskim pogojem v industriji, izvaja gospodarski subjekt, znanstveno ali tehnično telo ali drugo pristojno telo za preskus tehnične zanesljivosti in/ali finančne sposobnosti inovativne tehnologije z namenom pridobivanja in širjenja tehničnih in/ali finančnih dognanj o preskušani tehnologiji. Za pridobivanje pomembnih rezultatov pilotski projekti vedno zajemajo znanstveno spremljanje zadostne intenzivnosti in trajanja; biti morajo predmet znanstvenih poročil, poslanih upravljalnemu organu. Slednji taka poročila takoj pošlje v vednost Komisiji.

Poskusni ribiški projekti so upravičeni kot pilotski projekti, če je njihov cilj ohranjanje ribolovnih virov in da uvajajo selektivnejše tehnike.

3. Ukrepi iz odstavka 1 lahko zlasti zadevajo téme iz člena 15(2) in (3), če se izvajajo na pobudo državnih ali paradržavnih teles ali drugih teles, ki jih upravljalni organ imenuje za ta namen.

Vključujejo lahko tudi gradnjo ali predelavo plovil, če so ta plovila namenjena izključno za ribiško raziskovanje in dejavnosti poklicnega usposabljanja, ki jih pod zastavo države članice izvajajo državna ali paradržavna telesa.

4. Poleg tega lahko ukrepi iz odstavka 1 vključujejo pospeševanje enakovrednih zaposlitvenih možnosti za moške in ženske, ki so zaposleni v sektorju.

NASLOV V

SPLOŠNE IN FINANČNE DOLOČBE

Člen 18

Skladnost s pogoji, ki urejajo pomoč

Upravljalni organ zagotovi skladnost s posebnimi pogoji, ki urejajo pomoč iz Priloge III.

Pred odobritvijo pomoči se prepriča tudi o tehničnih zmogljivostih upravičencev in finančni sposobnosti podjetij.

Člen 19

Prijava programov pomoči

1. V skladu s členi 87 do 89 Pogodbe države članice uradno prijavijo Komisiji programe pomoči, predvidene z načrti iz člena 3(3) in člena 9(b) Uredbe (ES) št. 1260/1999.

2. V obsegu te uredbe lahko države članice uvedejo ukrepe za dodatno pomoč, ki niso predmet pogojev ali pravil, predpisanih s to uredbo, ali ki zajemajo vsoto, ki presega najvišje zneske iz Priloge IV, če so skladni s členi 87 do 89 Pogodbe.

Člen 20

Valutna menjava

Za države članice, ki niso v območju evra, se zneski v evrih iz te uredbe pretvorijo v nacionalno valuto po tečaju, objavljenem v seriji C v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Menjava poteka po tečaju, veljavnem dne 1. januarja tistega leta, ko država članica sprejme odločitev o odobritvi premije ali pomoči.

Člen 21

Izvedbena pravila

Komisija sprejme obliko izkazov izdatkov in letnih poročil o izvajanju v skladu s postopkom iz člena 23(2).

Člen 22

Postopek odbora

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te uredbe v zvezi z zadevami iz členov 4, 5, 6, 8, 10, 15 in 21, se sprejmejo v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 23(2).

Člen 23

Odbori

1. Komisiji nudi pomoč:

(a) Odbor za strukture v ribištvu in ribogojstvu, ustanovljen na podlagi člena 51 Uredbe (EGS) št. 1260/1999, za namen izvajanja členov 8, 15 in 21; in

(b) Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen na podlagi člena 17 Uredbe (EGS) št. 3760/92, za namen izvajanja členov 4, 5, 6 in 10.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljajo določbe členov 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na en mesec.

3. Odbori sprejmejo svoje poslovnike.

Člen 24

Prehodne določbe

Z dnem 1. januarja 2000 prenehajo veljati:

- Uredba (ES) št. 2468/98,

- člen 7(1), (2), (3) in člen 7b Uredbe (EGS) št. 3759/92,

- Uredba (EGS) št. 3140/82 [18].

Vendar se razveljavljene določbe uporabljajo za pomoč, ukrepe in projekte, potrjene pred 31. decembrom 1999.

Sklicevanja na ukinjene uredbe in člene se pojmujejo kakor sklicevanja na to uredbo.

Člen 25

Začetek veljave

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 1999

Za Svet

Predsednik

K. Hemilä

[1] UL C 16, 21.1.1999, str. 12.

[2] UL C 279, 1.10.1999, str. 325.

[3] UL C 209, 22.7.1999, str. 10.

[4] UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

[5] UL L 389, 31.12.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1181/98 (UL L 164, 9.6.1998, str. 1).

[6] UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2846/98 (UL L 358, 31.12.1998, str. 5).

[7] UL L 161, 26.6.1999, str. 54.

[8] UL L 388, 31.12.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3318/94 (UL L 350, 31.12.1994, str. 15).

[9] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[10] UL L 312, 20.11.1998, str. 19.

[11] UL L 266, 1.10.1998, str. 27.

[12] UL L 266, 1.10.1998, str. 36.

[13] Mednarodna konvencija o meritvah nosilnosti ladij, sestavljena leta 1969 v Londonu pod pokroviteljstvom Mednarodne pomorske organizacije.

[14] UL L 274, 25.9.1986, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3259/94 (UL L 339, 29.12.1994, str. 11).

[15] Uredba Sveta (EGS) št. 2908/83 z dne 4. oktobra 1983 o skupnem ukrepu za prestrukturiranje, posodobitev in razvoj ribiške industrije in razvoj ribogojstva (UL L 290, 22.10.1983, str. 1). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3733/85 (UL L 361, 31.12.1985, str. 78).

[16] Uredba Sveta (EGS) št. 4028/86 z dne 18. decembra 1986 o ukrepih Skupnosti za izboljšanje in prilagoditev struktur v sektorju za ribištvo in ribogojstvo (UL L 376, 31.12.1986, str. 7). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3946/92 (UL L 401, 31. 12. 1992, str. 1).

[17] UL L 208, 27.7.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1068/97 (UL L 156, 13.6.1997, str. 10).

[18] Uredba Sveta (EGS) št. 3140/82 z dne 22. novembra 1982 o odobritvi in financiranju pomoči, ki jo države članice odobrijo organizacijam proizvajalcev v sektorju ribiških proizvodov (UL L 331, 26.11.1982, str. 7).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

VSEBINA NAČRTOV

1. Količinski opis trenutnega stanja za vsako področje iz naslovov II, III in IV

(a) Prednosti in šibkosti;

(b) povzetek delovanja in učinek sredstev, uporabljenih v prejšnjih letih;

(c) potrebe sektorja, zlasti glede na omejenosti večletnega usmerjevalnega programa za ribolovno floto.

2. Strategija prestrukturiranja sektorja

(a) Rezultati posvetovanj in ukrepov za vključevanje pristojnih organov in teles ter socialno-ekonomskih partnerjev na ustreznih ravneh;

(b) cilji:

(i) splošni cilji na podlagi skupne ribiške politike;

(ii) prednostne naloge;

(iii) cilji, specifični za vsako območje pomoči, če je možno, količinsko opredeljeni;

(c) dokazovanje, da je državna pomoč potrebna za doseganje zastavljenih ciljev; koraki, sprejeti za preprečevanje kontraproduktivnih učinkov, zlasti v smislu ustvarjanja presežnih kapacitet;

(d) v zvezi s floto:

(i) kazalci, ki zadevajo razvoj flote v zvezi s cilji večletnega usmerjevalnega programa;

(ii) ribiške tehnike in orodja, ki jih je treba spodbujati v primeru preusmeritve ribiških aktivnosti;

(e) pričakovani učinek (na zaposlenost, proizvodnjo itn.).

3. Sredstva za doseganje ciljev

(a) Ukrepi (pravni, finančni ali drugi), načrtovani na vsakem področju za izvajanje načrtov, zlasti programov pomoči;

(b) orientacijski program financiranja, ki zajema celotno programsko obdobje in navedbo sredstev na regionalni, nacionalni in ravni Skupnosti ali drugih virov, ki so zagotovljeni za vsako območje pomoči;

(c) potrebe v smislu študij, pilotskih projektov, demonstrativnih projektov, poklicnega usposabljanja, tehnične pomoči in propagandnih ukrepov, povezanih s pripravo, izvajanjem, spremljanjem, vrednotenjem ali prilagajanjem zadevnih ukrepov.

4. Izvajanje

(a) Upravljalni organ, ki ga imenuje država članica;

(b) ukrepi, sprejeti za zagotavljanje smotrnega in učinkovitega izvajanja, vključno s spremljanjem in vrednotenjem; opredelitev količinskih kazalcev;

(c) določbe, ki se nanašajo na preglede, kazni in javne ukrepe;

(d) v zvezi s floto:

(i) metode spremljanja trendov ribolovnih virov, zlasti občutljivih virov;

(ii) zamirujoče orodje, sporazumi za spremljanje ribolovnega napora, vključno s trendi pri številu in velikosti orodja.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

MINIMALNA VSEBINA NASLEDNJIH VEČLETNIH USMERJEVALNIH PROGRAMOV (VUP) ZA RIBOLOVNO FLOTO

1. Posodabljanje opisa stanja iz Priloge I

Ta je sestavljena iz opisa sprememb v ribištvu, floti in s tem povezani zaposlenosti vse od datuma predložitve programskih dokumentov iz člena 3.

2. Rezultati predhodnega programa

(a) Države članice 1. maja 2001 opredelijo in podajo razlago o doseženem napredku in uporabljenih sredstvih za doseganje ciljev iz programa 1997–2001;

(b) analizirajo splošni upravni in socialno-ekonomski kontekst, v katerem je program potekal, in zlasti, kjer je to primerno, kateri ukrepi so bili izvajani za zmanjšanje ribolovne aktivnosti;

(c) za vsak segment flote podrobno opredelijo in podajo razlago o finančnih sredstvih Skupnosti ter regionalnih in nacionalnih sredstvih, uporabljenih za dosego pridobljenih rezultatov.

3. Nove smernice

Na osnovi odgovorov, podanih v točkah 1 in 2, navedejo smernice, ki naj se v naslednjih VUP-ih podajo za posamezne segmente flote, zlasti v zvezi z naslednjima dvema postopkoma:

(a) obnova flote: kriteriji za vstop in izstop iz flote, za vsak segment flote in z njim povezano vlaganje. Pravne ali upravne določbe, ki državi članici omogočajo spremljanje plovil, ki vstopajo in izstopajo iz njene flote. Ukrepi, ki jih država članica sprejme za segment flote za zagotovitev, da državna pomoč, ki je odobrena za obnovo flote in prilagoditev ribolovnega napora, nima kontraproduktivnih učinkov glede na doseganje ciljev programa;

(b) prilagoditev ribolovnega napora: želeni razvoj ribolovnega napora na segment do konca sledečega VUP-a, izražen v povezavi s cilji, zastavljenimi za vsak posamezni segment za 31. december 2001. Z njimi povezani zakoni in drugi predpisi. Sistemi za upravljanje ribolovne aktivnosti. Obseg upravnih in finančnih sredstev, ki se bodo uporabila za doseganje tako zastavljenih novih ciljev.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

POSEBNI POGOJI IN KRITERIJI ZA POMOČ

1. Izvajanje večletnih usmerjevalnih programov (naslov II)

1.0 Starost plovil

Za namene te uredbe je starost plovila določena s celo številko kot razlika med letom odločitve upravljalnega organa o odobritvi premije ali pomoči in letom izgradnje plovila (ali, če to ni znano, letom priprave plovila na plovbo).

1.1 Trajni umik (člen 7(3))

(a) Trajni umik sme zadevati le plovila, ki ribiško aktivnost na morju izvajajo najmanj 75 dni v vsakem od obeh 12-mesečnih obdobij pred datumom predložitve vloge za trajni umik ali, odvisno od primera, izvajajo ribiško aktivnost v najmanj 80 % od števila dni na morju, ki jih tekoči državni predpisi dovoljujejo za zadevno plovilo.

V Baltskem morju se število 75 dni zniža na:

- 60 za plovila, registrirana v pristaniščih, ki ležijo severno od vzporednika 59° 30' S,

- 40 za plovila, registrirana v pristaniščih, ki ležijo severno od vzporednika 59° 30' S in so namenjena za lovljenje lososov;

(b) izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji:

(i) pred trajnim umikom mora biti plovilo vpisano v evidenco ribiških plovil Skupnosti;

(ii) ob sprejetju odločitve o odobritvi premije mora biti plovilo v delujočem stanju;

(iii) po trajnem umiku mora biti ribolovno dovoljenje razveljavljeno in plovilo trajno izbrisano iz evidence ribiških plovil Skupnosti;

(iv) v primeru trajnega prenosa v tretjo državo mora biti plovilo takoj vpisano v evidenco tretje države in se ne sme nikoli več vrniti v vode Skupnosti;

(c) če se plovilo izgubi med datumom sprejete odločitve o odobritvi premije in dejanskim datumom trajnega umika, oblikuje upravljalni organ finančni popravek za znesek nadomestila, ki ga izplača zavarovalnica;

(d) za plovilo, ki se prenese v tretjo državo kot nadomestilo za izgubljeno plovilo, ki je last skupnega podjetja v smislu člena 8, se ne sme izplačati nikakršna državna pomoč v smislu člena 7.

1.2 Skupna podjetja (člen 8)

(a) Poleg pogojev za trajni prenos plovila v tretjo državo v smislu člena 7(3)(b) in točke 1.1 te priloge morajo plovila, prenesena v okviru skupnih podjetij, izpolnjevati še naslednja pogoja:

(i) delovati morajo najmanj zadnjih pet let pod zastavo države članice Skupnosti:

- v vodah Skupnosti,

- in/ali v vodah tretje države bodisi na podlagi ribiškega sporazuma s Skupnostjo bodisi na podlagi drugega sporazuma,

- in/ali v mednarodnih vodah, kjer ribolovne aktivnosti ureja mednarodna konvencija;

(ii) v šestih mesecih od datuma odločbe o odobritvi premije morajo biti opremljena s tehnično opremo, potrebno za plovbo v vodah tretje države, pod pogoji ribolovnega pooblastila, ki ga izdajo oblasti v tretji državi; skladna morajo biti z varnostnimi predpisi Skupnosti in ustrezno zavarovana, kot to določi upravljalni organ; stroški, povezani s tovrstnim opremljanjem, če sploh nastanejo, niso upravičeni do pomoči Skupnosti;

(b) ob predložitvi vloge za premijo za skupna podjetja morajo upravičenci upravljalnemu organu priskrbeti naslednje podatke:

(i) opis plovila, ki zlasti vključuje interno številko, registrsko številko, nosilnost, zmogljivost in leto začetka delovanja;

(ii) v zadnjih petih letih: delovanje in aktivnost plovila (in pogoji, v katerih je aktivnost potekala); navedba ribolovnih območij (vode Skupnosti/druge vode); kakršna koli predhodno prejeta pomoč Skupnosti, nacionalna ali regionalna pomoč;

(iii) dokaz o finančni sposobnosti projekta, ki zlasti vključuje:

- finančni načrt, ki prikazuje prispevke različnih delničarjev v gotovini in v naravi; raven prispevanja partnerjev iz Skupnosti/tretje države; delež premije iz člena 7(5)(b), ki mora biti v kapital skupnega podjetja vložen v gotovini,

- načrt aktivnosti, ki zajema najmanj pet let in prikazuje zlasti ribolovna območja, mesta iztovarjanja in končne destinacije ulovov;

(iv) kopijo zavarovalne pogodbe;

(c) upravičenec mora v petih letih po prenosu lastništva nad plovilom na skupno podjetje izpolniti naslednja pogoja:

(i) kakršna koli sprememba pogojev, v katerih je plovilo delovalo (zlasti zamenjava partnerja, spremembe v delniškem kapitalu skupnega podjetja, sprememba zastave, sprememba ribolovnega območja) znotraj omejitev pogojev iz člena 8(2), je predmet predhodnega pooblastila upravljalnega organa;

(ii) plovilo, izgubljeno v brodolomu, se mora v roku enega leta po brodolomu nadomestiti z enakovrednim plovilom;

(d) če ob predložitvi vloge za premijo za skupno podjetje niso izpolnjeni pogoji pod (a) in (b), se državna pomoč omeji na premijo za trajni prenos iz člena 7(5)(c);

(e) brez vpliva na člena 29(4) in 38 Uredbe (ES) št. 1260/1999 izvede upravljalni organ finančni popravek za razliko med premijo za skupno podjetje in premijo za trajni prenos istega plovila (v nadaljevanju besedila "razlika") v naslednjih primerih:

(i) če upravičenec obvesti upravljalni organ o spremembi v pogojih delovanja, ki je privedla do neskladnosti s pogoji iz člena 8(2) te uredbe, vključno s prodajo plovila, prenosom lastniškega deleža, ki ga izvede partner iz Skupnosti, ali upokojitvijo lastnika plovila iz Skupnosti v skupnem podjetju, je finančni popravek enak delu zneska razlike; ta del se izračuna pro rata temporis v obdobju petih let;

(ii) če je med kontrolo ugotovljena neskladnost s pogoji iz člena 8(2) te uredbe in točke (c) tega odstavka, je finančni popravek enak razliki;

(iii) če upravičenec po prejetju obvestila upravljalnega organa slednjemu ne priskrbi poročil o aktivnostih iz člena 8(5) te uredbe, je finančni popravek enak delu zneska razlike; ta del se izračuna pro rata temporis v obdobju petih let;

(iv) če je plovilo izgubljeno, ne pa nadomeščeno, je finančni popravek enak delu zneska razlike; ta del se izračuna pro rata temporis v obdobju petih let.

1.3 Obnova ladjevja (člena 6 in 9)

(a) Plovila morajo biti zgrajena skladno z uredbami in direktivami, ki urejajo higienske, varnostne, zdravstvene pogoje, pogoje kakovosti proizvodov in delovne pogoje, ter s predpisi Skupnosti, ki zadevajo meritve plovil in spremljanje ribolovnih aktivnosti;

(b) plovila so vpisana v ustrezni segment evidence Skupnosti;

(c) brez vpliva na člena 7, 8 in člen 12(3)(d) prenos lastništva ribiškega plovila ne sproži pomoči Skupnosti.

1.4 Posodobitev plovil (člena 6 in 9)

(a) Plovila morajo biti vpisana v evidenco ribiških plovil Skupnosti. V ta register morajo biti vnešene spremembe v karakteristikah plovil in ta morajo biti ob posodobitvi merjena v skladu s predpisi Skupnosti;

(b) naložbe se morajo nanašati na:

(i) racionalizacijo ribolovnih operacij, zlasti z uporabo selektivnejših tehnologij ribolova in metod na krovu, z namenom preprečevanja neželenih stranskih ulovov,

in/ali

(ii) izboljšanje kakovosti proizvodov, ujetih in hranjenih na krovu, uporabo boljših ribolovnih in varovalnih tehnik ter izvajanje pravnih in upravnih predpisov glede varovanja zdravja,

in/ali

(iii) izboljševanje delovnih in varnostnih pogojev.

Brez vpliva na člen 16(2) se zamenjava ribolovnega orodja ne obravnava kot upravičeni izdatek.

2. Naložbe v področja iz naslova III

2.0 Splošne določbe

(a) Projekti v podjetjih lahko vključujejo kapitalske naložbe v proizvodnjo in upravljanje (gradnja, širitev, opremljanje in posodobitev zmogljivosti);

(b) kapitalske naložbe za izboljšanje higienskih ali zdravstvenih pogojev za ljudi in živali, za izboljšanje kakovosti proizvodov ali zmanjšanje onesnaževanja okolja in, kjer je to ustrezno, povečanje sáme proizvodnje, so upravičene do pomoči;

(c) prenos lastništva podjetja ne sproži pomoči Skupnosti.

2.1 Varovanje in razvoj vodnih virov

Izdatki, ki so upravičeni do pomoči FIUR, smejo zadevati le postavitev premičnih ali nepremičnih zmogljivosti za varovanje in razvoj vodnih virov in znanstveno spremljanje projektov. Taki projekti:

(a) morajo služiti skupnim interesom;

(b) morajojih izvajati državna ali paradržavna telesa, priznana strokovna združenja ali druga telesa, ki jih za ta namen imenuje upravljalni organ;

(c) ne smejo imeti negativnega učinka na vodno okolje.

Vsak projekt mora najmanj pet let vključevati znanstveno spremljanje, ki zajema zlasti vrednotenje in spremljanje razvoja vodnih virov v zadevnih vodah. Upravljalni organ vsako leto pošlje v vednost Komisiji poročila o znanstvenem spremljanju.

2.2 Ribogojstvo

(a) Za namene te uredbe pomeni "ribogojstvo" rejo ali gojenje vodnih organizmov z uporabo metod za povečevanje proizvodnje zadevnih organizmov preko naravnih zmogljivosti okolja; v fazi reje ali gojenja, vse do in vključno s časom spravila, ostajajo organizmi v lasti fizične ali pravne osebe;

(b) ustanovitelji intenzivnih ribogojskih projektov pošljejo upravljalnemu organu podatke iz Priloge IV k Direktivi 85/337/EGS [1] skupaj s svojo vlogo za državno pomoč. Upravljalni organ odloči, ali je treba projekt predložiti v oceno na podlagi členov 5 do 10 iste direktive. Kjer se državna pomoč odobri, so strošek zbiranja podatkov o vplivu na okolje in kakršni koli stroški ocenjevanja upravičeni do pomoči FIUR;

(c) upravičene so naložbe v dela, povezana s postavitvijo ali izboljševanjem vodnega obtoka v ribogojnicah in na plovilih za delo v ribogojnicah;

(d) ne glede na skupino 3 v tabeli 3 v odstavku 2 Priloge IV, kjer naložbe zadevajo uporabo metod, ki znatno zmanjšujejo vpliv na okolje, je lahko prispevek zasebnih upravičencev (C) omejen na 30 % upravičenih izdatkov v regijah iz Cilja 1 in 50 % na drugih območjih, namesto po 40 % in 60 %.

2.3 Zmogljivostiv ribiških pristaniščih

Prednost imajo naložbe v skupni interes za ribiče, ki uporabljajo pristanišče in prispevajo k njegovemu splošnemu razvoju, ter naložbe za izboljšanje storitev, namenjenih ribičem. Naložbe se zlasti nanašajo na postavitve in opremo, namenjeno:

(a) za izboljšanje pogojev, v katerih se ribiški proizvodi iztovarjajo, obdelujejo in skladiščijo v pristaniščih;

(b) za pomoč aktivnostim ribiških plovil (preskrba z gorivom, ledom in vodo, vzdrževanje in popravila plovil);

(c) za izboljšanje pristaniških valobranov z namenom izboljšanja varnosti med iztovarjanjem ali natovarjanjem proizvodov.

2.4 Predelava in trženje

(a) Za namene te uredbe pomeni "predelava in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva" vse dejavnosti, vključno z vodenjem, obdelavo, proizvodnjo in distribucijo, med časom iztovarjanja ali spravila in fazo končnega proizvoda;

(b) naložbe niso upravičene do pomoči, kadar zadevajo:

(i) ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, katerih uporaba in predelava nista namenjeni za človeško porabo, z izjemo naložb, izključno namenjenih za obdelavo, predelavo in trženje odpadkov ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

(ii) maloprodajo.

(c) Ne glede na skupino 3 v tabeli 3 v odstavku 2 Priloge IV, kjer naložbe zadevajo uporabo skupnih zmogljivosti ali tehnik, ki znatno zmanjšujejo vpliv na okolje, je lahko prispevek zasebnih upravičencev (C) omejen na 30 % upravičenih izdatkov v regijah iz Cilja 1 in 50 % na drugih območjih, namesto po 40 % in 60 %.

2.5 Ribolov v celinskih vodah

(a) Za namene te uredbe pomeni "ribolov v celinskih vodah" ribolov, ki se izvaja v komercialne namene s plovili, ki delujejo izključno v celinskih vodah na območju držav članic in ki niso predmet določb iz naslova II;

(b) kadar naložba zadeva gradnjo plovila za ribolov v celinskih vodah, veljajo določbe iz točke 1.3(a) Priloge III;

(c) kadar naložba zadeva posodobitev plovila za ribolov v celinskih vodah, veljajo določbe iz točke 1.4(b) Priloge III;

(d) naložbe niso upravičene do pomoči, če utegnejo ogrožati ravnovesje med velikostjo flote in odgovarjajočimi razpoložljivimi ribiškimi viri;

(e) premije za razrez plovil za ribolov v celinskih vodah niso upravičene do pomoči;

(f) upravljalni organ sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da plovila, ki prejemajo finančno pomoč iz FIUR na podlagi člena 13, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.

3. Ukrepi za iskanje in promocijo novih trgov (člen 14)

(a) Upravičeni izdatki pokrivajo zlasti:

(i) stroške oglaševalskih agencij in drugih izvajalcev storitev, vključenih v pripravo in izvedbo reklamnih kampanj;

(ii) nakup ali najem oglaševalskega prostora in ustvarjanje sloganov in nalepk za obdobje reklamnih kampanj;

(iii) izdatke za objavljanje, zunanje sodelavce, prostore in vozila, potrebna za kampanje;

(b) operativni stroški upravičenca (osebje, oprema, vozila itn.) ne izpolnjujejo pogojev.

[1] Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o oceni učinkov nekaterih državnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40). Direktiva je spremenjena z Direktivo 97/11/ES (UL L 73, 14.3.1997, str. 5).

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

LESTVICE IN STOPNJE POMOČI

1. Lestvice pomoči, ki se nanašajo na ribolovne flote (naslov II)

TABELA 1

Kategorija plovila po tonaži (BT) | EUR |

0 < 10 | 11000/BT + 2000 |

10 < 25 | 5000/BT + 62000 |

25 < 100 | 4200/BT + 82000 |

100 < 300 | 2700/BT + 232000 |

300 < 500 | 2200/BT + 382000 |

500 in več | 1200/BT + 882000 |

TABELA 2

Kategorija plovila glede na bruto registrsko tonažo (BRT) | EUR |

0 < 25 | 8200/brt |

25 < 50 | 6000/brt + 55000 |

50 < 100 | 5400/brt + 85000 |

100 < 250 | 2600/brt + 365000 |

Od 1. januarja 2000 velja samo tabela 1, in sicer za plovila, daljša od 24 metrov med pravokotnicama, od 1. januarja 2004 pa za vsa plovila.

2. Višina finančne udeležbe

Za vse dejavnosti iz naslovov II, III in IV so omejitve finančne udeležbe Skupnosti (A), celotne državne finančne udeležbe (nacionalne, regijske in druge) zadevne države članice (B) in, kjer je uporabno, finančne udeležbe zasebnih upravičencev (C) naslednje, izražene v odstotkih upravičenih stroškov.

Skupina 1:

Premije za trajni umik (člen 7), premije za ustanovitev skupnih podjetij (člen 8), mali priobalni ribolov (člen 11), socialno-ekonomski ukrepi (člen 12), varovanje in razvoj vodnih virov (člen 13(1)(a)), zmogljivosti v ribiških pristaniščih brez finančne udeležbe zasebnih upravičencev (člen 13(1)(c)), ukrepi za iskanje in promocijo novih trgov brez finančne udeležbe zasebnih porabnikov (člen 14), delovanje članov panoge brez finančne udeležbe zasebnih upravičencev (člen 15), premije za začasno ukinitev in druga finančna nadomestila (člen 16), inovativni ukrepi in tehnična pomoč, vključno s pilotskimi projekti, ki jih izvajajo državna telesa (člen 17).

Skupina 2:

Obnova flot in posodobitev ribiških plovil (člen 9).

Skupina 3:

Ribogojstvo (člen 13(1)(b)), zmogljivosti v ribiških pristaniščih s finančno udeležbo zasebnih upravičencev (člen 13(1)(c)), predelava in trženje (člen 13(1)(d)), ribolov v celinskih vodah (člen 13(1)(e)), ukrepi za iskanje in promocijo novih trgov s finančno udeležbo zasebnih upravičencev (člen 14), delovanje članov panoge s finančno udeležbo zasebnih upravičencev (člen 15(2)).

Skupina 4:

Pilotski projekti, ki jih ne izvajajo državna telesa (člen 17).

Glede na dejavnosti, ki zadevajo varovanje in razvoj vodnih virov (člen 13(1)(a)), zmogljivosti v ribiških pristaniščih (člen 13(1)(c)), ukrepe za iskanje in promocijo novih trgov (člen 14) in posle članov panoge (člen 15), upravljalni organ določi, ali sodijo v skupino 1 ali skupino 3, zlasti na osnovi naslednjih presoj:

- skupni interesi proti interesom posameznikov,

- kolektivni upravičenci proti posameznemu upravičencu (organizacije proizvajalcev, organizacije predstavnice panoge),

- javni dostop do rezultatov delovanja v nasprotju z zasebnim lastništvom in nadzorom,

- finančna udeležba kolektivnih organov, raziskovalnih institucij.

TABELA 3

| Skupina 1 | Skupina 2 | Skupina 3 | Skupina 4 |

Regije 1 iz Cilja 1 [1] | | 50 % ≤ A ≤ 75 % | A ≤ 35 % | A ≤ 35 % | A ≤ 75 % |

| B ≥ 25 % | B ≥ 5 % | B ≥ 5 % | B ≥ 5 % |

| | C ≥ 60 % | C ≥ 40 % | C ≥ 20 % |

Druga območja | | 25 % ≤ A ≤ 50 % | A ≤ 15 % | A ≤ 15 % | A ≤ 50 % |

| B ≥ 50 % | B ≥ 5 % | B ≥ 5 % | B ≥ 5 % |

| | C ≥ 60 % | C ≥ 60 % | C ≥ 30 % |

V primeru naložb v majhna in srednje velika podjetja v smislu Priporočila Komisije 96/280/ES [2] se lahko stopnje (A) za skupini 2 in 3 zvišajo za neki znesek za vse oblike financiranja razen neposredne pomoči, če to povišanje ne presega 10 % celotnih upravičenih stroškov. Prispevek zasebnega upravičenca se torej zniža.

[1] Vključno s tistimi iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1260/1999.

[2] Priporočilo Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredeljevanju majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

--------------------------------------------------