EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31999R2597

Uredba Sveta (ES) št. 2597/1999 z dne 6. decembra 1999 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz filma iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije in o dokončnem pobiranju začasnih uvedenih dajatev

OJ L 316, 10.12.1999, p. 1–14 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 11 Volume 032 P. 167 - 180
Special edition in Estonian: Chapter 11 Volume 032 P. 167 - 180
Special edition in Latvian: Chapter 11 Volume 032 P. 167 - 180
Special edition in Lithuanian: Chapter 11 Volume 032 P. 167 - 180
Special edition in Hungarian Chapter 11 Volume 032 P. 167 - 180
Special edition in Maltese: Chapter 11 Volume 032 P. 167 - 180
Special edition in Polish: Chapter 11 Volume 032 P. 167 - 180
Special edition in Slovak: Chapter 11 Volume 032 P. 167 - 180
Special edition in Slovene: Chapter 11 Volume 032 P. 167 - 180
Special edition in Bulgarian: Chapter 11 Volume 019 P. 253 - 266
Special edition in Romanian: Chapter 11 Volume 019 P. 253 - 266
Special edition in Croatian: Chapter 11 Volume 022 P. 108 - 121

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 11/12/2004

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1999/2597/oj

31999R2597



Uradni list L 316 , 10/12/1999 str. 0001 - 0014


Uredba Sveta (ES) št. 2597/1999

z dne 6. decembra 1999

o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz filma iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije in o dokončnem pobiranju začasnih uvedenih dajatev

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti pred subvencioniranim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba"), in zlasti člena 15 Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1) Z Uredbo Komisije št. 1810/1999 [2] (v nadaljnjem besedilu "uredba o začasnih dajatvah") so bile uvedene začasne izravnalne dajatve na uvoz filma iz polietilen tereftalata ("PET") v Skupnost po poreklu iz Indije, ki se uvrš3ča pod oznaki KN 39206219 in 39206290.

(2) Po uvedbi začasnih izravnalnih dajatev so svoja pisna stališča predložili indijski sodelujoči proizvajalci izvozniki Ester Industries Ltd, Flex Industries Ltd, Garware Polyester Ltd, India Polyfilms Ltd/Jindal Polyester Ltd (povezana podjetja), MTZ Polyesters Ltd, Polyplex Corporation Ltd (v nadaljnjem besedilu "indijski proizvajalci izvozniki"), indijska vlada (v nadaljnjem besedilu "IV"), proizvajalci Skupnosti - pritožniki (v nadaljnjem besedilu "industrija Skupnosti") in dva uporabnika PET filma.

(3) V skladu z določbami člena 11(5) osnovne uredbe je bila vsem zgornjim strankam z izjemo enega od uporabnikov na zahtevo dana tudi možnost za ustno zaslišanje.

(4) Eden od uporabnikov, ki se takrat še ni predstavil, se je na uvedbo začasnih ukrepov odzval naknadno.

(5) Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(6) Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke po uvedbi začasnih ukrepov in po zgornjih razkritjih, so bile dokončne ugotovitve ustrezno spremenjene, kjer se je to štelo za primerno.

2. ZADEVNI IZDELEK

(7) V uvodni izjavi 7 uredbe o začasnih dajatvah je bil zadevni izdelek opisan kot film iz polietilen tereftalata (PET).

(8) Poleg tega je bilo v uvodni izjavi 8 uredbe o začasnih dajatvah navedeno, da se izdelek lahko razdeli na različne segmente, ki so v tej industriji običajno opredeljeni kot magnetni, embalažni, električni, slikovni in drugi industrijski segmenti, za namen te preiskave pa so bili izdelki razdeljeni na različne vrste glede na tržni segment, debelino, lastnosti v zvezi s prevleko, površinsko obdelavo, mehanske lastnosti in prozornost/neprozornost.

(9) Po uvedbi začasnih ukrepov je Komisija prejela zahtevo od industrije Skupnosti, da naj kot PET film obravnava tudi vrsti, ki se uvrščata pod oznaki KN 39206211 in 39206213, poleg vrst, ki se uvrščata pod oznaki KN 39206219 in 39206290, kot je določeno v uredbi o začasnih dajatvah. Indijski proizvajalci izvozniki so ugovarjali vključitvi dveh dodatnih oznak, ker po njihovem mnenju PET film, ki se uvršča pod ti oznaki, ni zamenljiva s PET filmom, ki se uvršča pod drugi dve oznaki, to je 39206219 in 39206290. Opozorili so na dejstvo, da sta bili samo ti navedeni oznaki vključeni v pritožbo industrije Skupnosti in da drugi dve oznaki nista bili posebej vključeni v pritožbo, ker izdelki, ki se uvrščajo pod ti dve oznaki, niso zamenljivi z izdelki, ki se uvrščajo pod oznaki KN 39206219 in 39206290.

(10) Na osnovi informacij, ki jih je pridobila med potekom preiskave, je Komisija sklenila, da ne bo vključila oznaki KN 39206211 in 39206213 v okvir preiskave, ker ni prejela nobenih informacij, ki bi nakazovale, da trditev v pritožbi industrije Skupnosti v zvezi s pomanjkanjem zamenljivosti ni pravilna.

3. SUBVENCIJE

3.1 SPLOŠNA STALIŠČA

3.1.1 Dodajanje obresti pri izračunu pridobljenih koristi

(11) Proizvajalci izvozniki so zahtevali, da se odpravi element obresti, ki so bile dodane za izračun skupnega zneska koristi, pridobljene v okviru raznih shem. Trdili so, da je bilo dodajanje obresti neupravičeno, neskladno s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih (SSIU) in prepovedano po členu VI odstavka 3 GATT 1994. Smernice Komisije za izračun bi bile v zvezi s tem nične in neveljavne.

(12) Zakonska podlaga za dodajanje obresti k nominalni vrednosti subvencije je člen 5 v povezavi s členom 6 osnovne uredbe. V skladu s členom 5 je višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, izračunana na osnovi koristi, podeljene prejemniku, za katero je bilo v obdobju preiskave ugotovljeno, da obstaja za subvencioniranje. Člen 6, ki navaja člen 14 SSIU, določa pravila za izračun koristi za nekatere vrste subvencij. Za vse kategorije subvencij, navedene v členu 6, to je zagotavljanje kapitala, posojil, jamstev za posojila ter blago in storitve ali nakup blaga, je treba korist določiti na osnovi ustreznega stroška finančnih sredstev na komercialnem trgu. Torej je treba uporabiti utemeljitev iz člena 6 kot splošno pravilo za vse kategorije subvencij in vključiti stroške izposojanja finančnih sredstev po komercialnih stopnjah, da bi se zajelo celotno korist.

(13) Dejansko so vse subvencije enake nepovratnim sredstvom, če so izražene kot nominalna vrednost v obdobju preiskave. Ker nepovratna sredstva niso komercialno razpoložljiva, bi moral prejemnik v odsotnosti takih sredstev pridobiti enakovreden znesek iz komercialnih virov in ga po določenem obdobju vrniti z obrestmi. Ta element koristi je urejen z dodajanjem obresti k nominalni višini subvencije.

(14) Ta pristop je posebej zagotovljen s stavkom "Nominalno vrednost višine subvencije je treba spremeniti v vrednost, veljavno v obdobju preiskave, in sicer z uporabo normalne komercialne obrestne mere" v smernicah Komisije za izračun višine subvencije v preiskavah izravnalnih dajatev (smernice za izračun) [3] in je stalna praksa Skupnosti, ki je bila že večkrat uporabljena v številnih predhodnih primerih.

(15) Člen VI3 GATT 1994, ki je naveden v členu 19(4) SSIU, določa samo, da dajatve ne smejo biti višje od višine subvencije. Višina subvencije je izračunana na osnovi ugotovljene koristi v obdobju preiskave (člen 14 SSIU). Ker je podjetje imelo koristi tudi od tega, da mu ni bilo treba sredstev pridobiti na finančnem trgu, mora biti v višino koristi vključen tudi element obresti. Ker torej višina koristi (vključno z obrestmi) ustreza višini subvencije in so izravnalne dajatve izračunane na osnovi ugotovljene subvencijske stopnje, poteka dodajanje obresti popolnoma skladno s členom VI(3) GATT 1994.

(16) Zahteva po izključitvi elementa obresti iz izračuna koristi, pridobljenih v okviru raznih shem, je zaradi teh razlogov zavrnjena.

3.1.2 Specifičnost raznih shem

(17) Proizvajalci izvozniki so trdili, da se predpostavka v členu 2(3) SSIU, zaradi katere so subvencije, odvisne od ustvarjenega izvoza, specifične, ne uporablja ipso facto, ker člen 27(2) SSIU zagotavlja, da se prepoved subvencij, odvisnih od ustvarjenega izvoza, ne uporablja za države v razvoju. Indija je ena od držav na seznamu v Prilogi VII k SSIU in torej izvozne subvencije, ki jih je dodelila IV, ne bi bile prepovedane. Zaradi tega bi bila Komisija obvezana dokazati na osnovi stvarnih dokazov, da so zadevne sheme specifične.

(18) V skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe se subvencije, vključno s tistimi v Prilogi I, štejejo za specifične, če so po zakonu ali dejansko odvisne od ustvarjenega izvoza. Ta pogoj je bil posebej preverjen za vsako subvencijsko shemo, ki je predmet tega postopka.

3.2 POSAMEZNE SHEME

3.2.1 Shema "Passbook" (PBS)

(19) IV in proizvajalci izvozniki so predložili nekaj argumentov v zvezi s to shemo, ki je opisana v uvodnih izjavah 12 do 19 uredbe o začasnih dajatvah. Teh argumentov ni treba obravnavati, ker koristi, pridobljene v okviru te sheme, niso bile vključene v višino začasno določenih dajatev zaradi razlogov podanih v uvodni izjavi 24 uredbe o začasnih dajatvah. Zato ne bodo za koristi v okviru te sheme uvedeni nobeni ukrepi in torej ni potrebna nobena dokončna ugotovitev.

3.2.2 Shema "Duty entitlement passbook" (DEPB) – predizvozna osnova

(20) IV in proizvajalci izvozniki so predložili nekaj argumentov v zvezi s to shemo, ki je bila opisana v uvodnih izjavah 26 do 30 uredbe o začasnih dajatvah.

(21) Trdili so zlasti, da je predizvozna shema DEPB dopustna shema odpusta/povračila v okviru določb osnovne uredbe in takšna proti kateri se ne more uvesti izravnalni ukrep. Trdili so tudi, da mora v primeru, da se ugotovi, da je shema izravnalna, izračun koristi temeljiti zgolj na dejanskih preseženih odpustih in da bi morala Komisija preveriti, ali dejansko obstaja presežno povračilo uvoznih dajatev na vložke, porabljene v proizvodnem procesu.

(22) DEPB na predizvozni osnovi ni shema odpusta/povračila ali nadomestna shema v okviru določb osnovne uredbe, kljub obstoju "pogoja o dejanskem uporabniku". To je v bistvu shema na osnovi vrednosti in ne količini. Stopnja DEPB, ki vodi do oprostitve uvoznih dajatev, ni izračunana glede na specifične fizične količine vložkov, ki so se ali se bodo dejansko porabili v proizvodnem procesu. Vložki so dejansko določeni na osnovi standardnih vhodno-izhodnih normativov (SION), po katerih so teoretični stroški ugotovljeni na osnovi tega, kar se šteje za vrednosti vložkov, ki jih je treba uvoziti za proizvodnjo določenega izdelka. Po določitvi stopnje DEPB za določen končni izdelek se vložki lahko uvažajo brez dajatev s predizvoznim dovoljenjem DEPB. Nikakršnega mehanizma ni, ki bi proizvajalcu izvozniku preprečil spremeniti razmerja njegovih dejansko uvoženih vložkov, ker se od njega zahteva samo, da ne preseže splošne odobrene zgornje meje dobropisa.

(23) Poleg tega ni obvezan dejansko uvažati vse različne vložke, za katere je bil dobropis odobren. Edini količinski omejitvi uvoza kakršnihkoli vložkov, ki se v okviru sheme lahko uvozijo, sta vrednost dodeljenega dovoljenja in ustrezna obveznost izvoziti končan izdelek. Torej se ne zahteva, da morajo biti uvoženi vložki, ki so zamenjani, enaki po količini, kakovosti in lastnostih vložkom na domačem trgu.

(24) Podjetje, ki lahko nabavi svoje vložke po nižji vrednosti ali nabavi nekaj vložkov na domačem trgu, bi lahko uvažalo vložke brez dajatve, ki bi se lahko uporabljali za domačo proizvodnjo ali prodajo, ker dejanske uvožene količine ne bodo na nikakršen način povezane s tistimi, določenimi v SION. Najdeni niso bili nobeni dokazi o učinkovitem sistemu ali postopku, ki bi potrdili, kateri vložki brez dajatve se dejansko porabijo v proizvodnem procesu izvoženega končnega izdelka ali v kakšnih količinah. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da izravnava, do katere lahko pride ob izvozu blaga, ni izvedena na osnovi dejanskih količin brez dajatve uvoženih vložkov, uporabljenih pri predelavi izvoženih izdelkov, ampak na osnovi predpostavk standardne vrednosti v zvezi z vložki izvoženega izdelka.

(25) Tudi če bi se predizvozno osnovo DEPB štelo za sistem povračila dajatev, kot je bilo predpostavljeno, Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) osnovne uredbe zagotavljata, da mora v primeru ugotovitve, da vlada države izvoznice nima sistema preverjanja, država izvoznica običajno opraviti dodatno raziskavo na osnovi dejanskih zadevnih vložkov ali dejanskih transakcij in ugotoviti, ali je prišlo do presežka plačila. Kot je razloženo zgoraj, tak sistem preverjanja dejanskih količin uvoženih vložkov ne obstaja, zato bi morala IV opraviti raziskavo. IV ni opravila take raziskave. Komisija torej ni preverila, ali dejansko obstaja presežek povračila uvoznih dajatev na vložke, porabljene v proizvodnji izvoženega izdelka.

(26) V vsakem primeru je čezmerni odpust uvoznih dajatev osnova, na kateri se višina koristi izračuna samo v primeru sheme bona fide povračila in sheme nadomestnega povračila. Ker je bilo ugotovljeno, da predizvozna shema DEPB ni shema povračila ali shema nadomestnega povračila v smislu Priloge I(i) ter prilog II in III osnovne uredbe, je korist skupen odpust uvoznih dajatev in ne kakršen koli domnevni čezmerni odpust.

(27) Ker se je skladno s predizvozno shemo DEPB vlada sicer predpisanim dajatvam odrekla, se šteje, da shema podeljuje subvencijo v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ker korist v okviru sheme ne more biti pridobljena brez izvozne obveznosti je shema po zakonu odvisna od ustvarjenega izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe in je torej specifična.

Izračun višine subvencije

(28) Korist proizvajalcev izvoznikov je bila izračunana, kot je razloženo v uvodni izjavi 23 uredbe o začasnih dajatvah, dodatno upoštevaje pristojbine za vlogo, ki so jih zahtevali proizvajalci izvozniki. Ti dodatni zneski pa niso vplivali na višino začasno izračunanih subvencijskih stopenj.

(29) Dve podjetji sta v obdobju preiskave imeli koristi od te sheme in dobili 1,31 % in 6,84 % subvencijo.

3.2.3 DEPB shema – poizvozna osnova

(30) IV in proizvajalci izvozniki so predložili nekaj argumentov v zvezi s to shemo, opisano v uvodnih izjavah 37 do 39 uredbe o začasnih dajatvah.

(31) Trdili so zlasti, da bi bila shema DEPB na poizvozni osnovi shema dopustnega nadomestnega povračila, ker bi bili DEPB poizvozni dobropisi odobreni samo v skladu z notificiranimi normativi SION. V skladu z odstavkom (I) Priloge I k osnovni uredbi lahko shema povračila dovoli uporabo vložkov z domačega trga, ki so enake količine, kakovosti in lastnosti kot uvoženi vložki. Trdili so tudi, da bi imele trošarinske oblasti možnost preveriti, kateri uvoženi vložki so vključeni v izvožen izdelek. Shema DEPB na poizvozni osnovi bi bila tako shema dopustnega nadomestnega povračila v skladu s Prilogo II k osnovni uredbi.

(32) Povedati je treba, da v nasprotju s shemo DEPB na predizvozni osnovi tu ni nobenega "pogoja o dejanskem uporabniku". Dobropisi na shemi DEPB na poizvozni osnovi so izračunani kot odstotek vrednosti izvoženih končnih izdelkov. Tako pridobljeni dobropisi se lahko poračunavajo s carinskimi dajatvami, običajno predpisanimi na uvoz vsakršnega blaga (razen blaga iz negativne uvozne liste). Ne obstaja nobena omejitev na blago za uporabo pri proizvodnji izvoženega izdelka. Uvoženo blago se lahko proda na domačem trgu ali se uporabi na kakršen koli drug način. Poleg tega so dovoljenja in s tem dobropisi prosto prenosljivi.

(33) Torej se lahko sklene, da shema DEPB na poizvozni osnovi ni shema povračila ali nadomestnega povračila v smislu Priloge I(i) in prilog II in III osnovne uredbe.

(34) IV je trdila tudi, da shema pomeni izvozno subvencijo le, če zagotavlja povračilo uvoznih dajatev, ki so višje od tistih, dejansko obračunanih pri uvoženih vložkih, ki se uporabljajo v proizvodnji za izvoz, ter da Komisija ni uspela izpolniti svoje obveze in ugotoviti višino tega presežka.

(35) To trditev je treba zavrniti zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 26.

Izračun višine subvencije

(36) IV je trdila, da bi v primeru prodaje dovoljenj Komisija morala ugotoviti dejansko vrednost koristi, ki so jo dobili proizvajalci izvozniki na osnovi teh prodajnih transakcij in ne na osnovi višine dobropisa, odobrenega v dovoljenju.

(37) Kot je bilo razloženo že v uvodni izjavi 43 uredbe o začasnih dajatvah, ta zahteva ne more biti odobrena, ker se korist, ki jo je IV podelila proizvajalcu izvozniku in zadeva carinske dajatve, ki se jim je odrekla, ustrezno kaže v vrednosti dovoljenja. Prodaja dovoljenja po ceni, ki je različna (to je višja ali nižja) od njene vrednosti, je izključno poslovna odločitev, ki ne spremeni višine koristi, prvotno prejete v okviru sheme.

(38) Korist proizvajalcev izvoznikov je bila izračunana, kot je razloženo v uvodnih izjavah 41 do 44 uredbe o začasnih dajatvah. V zvezi s tem je treba omeniti, da so štirje proizvajalci izvozniki predložili številne trditve, ki jih je Komisija sprejela. Zato je Komisija upoštevala stroške, ki jih je treba nositi za pridobitev dovoljenja. Popravljene so bile tudi višine odobrenih dobropisov. Ti popravki imajo za posledico manjše spremembe subvencijskih stopenj.

(39) Štiri podjetja so uporabila to shemo v obdobju preiskave in dobila subvencije, ki so znašale od 2,34 % do 17,68 %.

3.2.4 Shema "Export promotion capital goods" (EPCG)

(40) IV je trdila, da bi bil cilj sheme EPCG, opisane v uvodnih izjavah 46 do 50 uredbe o začasnih dajatvah, omogočiti podjetjem, da tehnološko nadgradijo objekt in opremo v vseh gospodarskih sektorjih, sočasno pa ohranijo maloštevilne indijske vire deviznih sredstev. Trdila je, da korist EPCG ni odvisna od ustvarjenega izvoza, ker so dovoljenja EPCG na voljo ne glede na predhodno ustvarjen izvoz. Poleg tega ima imetnik dovoljenja EPCG vedno možnost kupovati domače, ne pa uvoženo investicijsko blago.

(41) V zvezi s to trditvijo je treba opomniti, da se mora podjetje, ki uporabi shemo EPCG, obvezati, da bo v določenem obdobju izvozilo določeno vrednost blaga. Ta shema je torej po zakonu odvisna od ustvarjenega izvoza, ker brez obveznosti izvoza blaga ni mogoče dobiti nobene koristi. Kot taka se v skladu z določbami člena 3(4)(a) osnovne uredbe šteje za specifično in torej izravnalno.

(42) Proizvajalci izvozniki so trdili, da se po shemi EPCG vlada dajatvam ni odrekla, pač pa jih je začasno odložila. Če uvoznik investicijskega blaga ne uspe izpolniti svoje izvozne obveznosti do konca obdobja, predvidenega v shemi, bodo vsakršne diferencialne dajatve pobrane z obrestmi. Tako bo vprašanje, ali je uvoznik sploh imel kakršno koli povračilo dajatev in ali se je vlada odrekla dajatvam, s čimer je dodelila korist, obravnavano šele na koncu obdobja, predvidenega za izpolnitev izvozne obveznosti v okviru te sheme. Torej bi bilo v obdobju preiskave prezgodaj obravnavati uvoz investicijskega blaga v okviru sheme.

(43) V zvezi s to trditvijo se šteje, da je treba, ko podjetje zaprosi za uporabo te sheme in se s tem obveže izvoziti blago, predpostaviti, da bo izpolnilo izvozno obveznost in dobilo končno oprostitev plačila uvoznih dajatev. Podjetja morajo pričakovati, da jim končno ne bo treba plačati dajatev. V nasprotnem primeru bi bila shema brez pomena.

(44) Poleg tega je preiskava ugotovila, da dejansko IV odobri podaljšanje roka za izpolnitev izvozne obveznosti podjetjem, ki svoje izvozne obveznosti ne morejo izpolniti v prvotno določenem roku.

(45) Zaradi teh razlogov se šteje, da se je vlada odrekla dajatvam v času uvoza investicijskega blaga in uvozno podjetje prejme korist v obliki skupnega zneska neplačanih dajatev.

Izračun višine subvencije

(46) Korist proizvajalcev izvoznikov je bila izračunana, kot je razloženo v uvodni izjavi 53 uredbe o začasnih dajatvah. V zvezi s tem je treba omeniti, da so vsi proizvajalci izvozniki predložili številne trditve, ki jih je Komisija deloma sprejela. Predvsem je upoštevala stroške, ki jih je treba nositi za izpolnitev pogojev za subvencijo ali za pridobitev slednje in za katero so bili predloženi utemeljeni dokazi. Ti stroški so bili zlasti povezani s pristojbinami za vlogo in bančnimi garancijami. Pristojbina za vlogo je enkratno plačilo, bančna garancija pa je lahko bodisi enkratno plačilo, ki zajema nekaj let za bančno garancijo, bodisi je sestavljena iz nekaj letnih obrokov, ki jih je treba plačati v obdobju veljavnosti bančne garancije.

(47) Treba je opomniti, da je eno od teh podjetij, MTZ Polyesters Ltd, trdilo, da uporabljena metoda v uredbi o začasnih dajatvah v njegovem primeru ni primerna, ker je bilo v obdobju preiskave v popolnoma drugačnem položaju kot druga podjetja v preiskavi. Zlasti je to podjetje trdilo, da je zaradi nepredvidenih dogodkov, med katerimi je bila tudi naravna nesreča, začelo s svojo komercialno proizvodnjo šele oktobra 1998. Zaradi tega je bila njegova domača in izvozna prodaja v obdobju preiskave zelo majhna, subvencijska stopnja pa visoka. Podjetje je torej predlagalo in zahtevalo za uporabo drugačne metodologije računanja.

(48) Omeniti je treba, da Komisija od začetka preiskave do objave začasnih ugotovitev ni prejela nobene take zahteve. Vendar pa je to podjetje skupaj s svojo zahtevo predložilo podrobne in utemeljene dokaze v zvezi s poznim začetkom komercialne proizvodnje in učinkom, ki ga je tak pozen začetek imel na njegovo poslovanje.

(49) Po skrbni preučitvi predloženih dokazov je Komisija sklenila, da zahteva po uporabi drugačnih metod računanja, kot jih je predložilo podjetje, ni upravičena. Vendar je Komisija menila, da je zaradi posebnih in izjemnih okoliščin, ki so vplivale na to podjetje, uporaba istega imenovalca (to je dejanski izvoz) za to podjetje kot za druga podjetja, ki so imela običajno komercialno proizvodnjo, dala tako nesorazmerne rezultate, da niso ustrezno odražali koristi, ki jih je to podjetje dobilo od subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, v okviru te sheme. Skladno s tem je Komisija, ob ohranitvi iste metodologije izračuna, za to podjetje popravila podatke o proizvodnji in izvozni prodaji tega podjetja na osnovi preverjenih podatkov od podjetij z običajno komercialno proizvodnjo, da bi dodelila korist, podeljeno s subvencijo v obdobju preiskave.

(50) Šest podjetij je uporabilo to shemo v obdobju preiskave in dobilo subvencije, ki so znašale od 1,42 % do 8,75 %.

3.3 CONE SPODBUJANJA IZVOZA/IZVOZNO USMERJENE ENOTE (CSI/IUE)

(51) IV je zatrdila, da se ne odreka nobenim dajatvam v okviru te sheme, opisane v uvodnih izjavah 55 do 58 uredbe o začasnih dajatvah, ker so carinske dajatve na investicijsko blago samo začasno ukinjene v obdobju, ko blago dobi carinsko oznako. To pomeni, da uvozniku ni treba plačati carinske dajatve na uvoz investicijskega blaga za uporabo v enotah CSI/IUE. Ko pa je investicijsko blago prodano ali dobi ponovno carinsko oznako, postanejo carinske dajatve plačljive v višini, ki ustreza amortizirani vrednosti investicijskega blaga v času prodaje ali ponovne carinske oznake.

(52) Ta trditev je podobna trditvi proizvajalcev izvoznikov v zvezi s shemo EPCG, to je da se vlada dajatvam ne odpove, ampak jih le odloži. Vendar bi shema izgubila vse svoj pomen, če bi se predpostavilo, da bi se investicijsko blago uvažalo brez plačila dajatve in nato ponovno prodalo na domačem trgu s plačano dajatvijo. Kakor koli že, tudi če bi se investicijsko blago ponovno prodalo v prihodnosti, bi se vlada dajatvam odpovedala v znesku, ki bi ustrezal natečeni amortizaciji, Prodaja takega investicijskega blaga je zgolj poslovna odločitev, ki jo sprejme podjetje.

(53) Zaradi teh razlogov se šteje, da se vlada dajatvam odpove v času uvoza investicijskega blaga in uvozno podjetje prejme korist v obliki skupnega zneska neplačanih dajatev.

(54) Proizvajalec izvoznik je predložil podobno trditev, skupaj z dodatnimi argumenti v zvezi z uvozom vložkov za izvožene izdelke. Ker je bila shema CSI/IUE uporabljena izključno za uvoz investicijskega blaga, teh dodatnih argumentov ni treba obravnavati.

(55) Ta subvencija je po zakonu odvisna od ustvarjenega izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe, ker je podjetje brez sprejetja izvozne obveznosti ne more dobiti, in se torej šteje za specifično.

Izračun višine subvencije

(56) Korist proizvajalca izvoznika je bila izračunana, kot je razloženo v uvodnih izjavah 63 do 65 uredbe o začasnih dajatvah. Eno podjetje je v okviru te sheme prejelo koristi v višini 0,7 %.

3.3.1 Shema oprostitve davka od prihodka

(57) Kot je bilo ugotovljeno že v uredbi o začasnih dajatvah, noben proizvajalec izvoznik ni uporabil te sheme. Zato niso bili uvedeni nobeni ukrepi in ni bila potrebna nobena dokončna ugotovitev v okviru preiskave.

3.4 REGIONALNE SHEME

3.4.1 Prometni davek

(58) Proizvajalci izvozniki so trdili, da so koristi v okviru oprostitve prometnega davka v državah Gujarat in Maharashtra ter v okviru sheme spodbujanja davka na dohodek v državi Uttar Pradesh podeljene kupcu blaga, ne pa prodajalcu.

(59) Prometni davek ali davek na dohodek v teh državah je davek, obračunan na prodajo blaga, in dodan prodajnim cenam na računu. Prodajalec torej deluje kot pobiralec davkov. Sistem prometnega davka/davka na dohodek se razlikuje od sistemov DDV v tem, da se plačanega prometnega davka/davka na dohodek ne more izravnati s pobranim prometnim davkom/davkom na dohodek.

(60) Predložene so bile trditve, da so podjetja uporabljala oprostitev od prometnega davka in davka na dohodek izključno za prodajne transakcije in ne za kakršne koli večje nakupe blaga.

(61) Komisija med obiski zaradi preveritve podjetij ni našla nobenih dokazov, ki bi nakazovali na nasprotno. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo vsi večji dobavitelji vložkov za proizvajalce izvoznike sedež zunaj zadevnih držav. Torej je bil prodajni davek plačljiv na blago, ki so ga nabavili proizvajalci izvozniki.

(62) Iz tega se torej lahko zaključi, da oprostitve prometnega davka, ki so jih odobrile države Gujarat in Maharashtra, ter shema spodbujanja davka na dohodek, ki jo je odobrila država Uttar Pradesh, niso proizvajalcem izvoznikom podelile nobenih koristi.

(63) Uvedeni ne bodo nobeni ukrepi, torej niso potrebne nobene dokončne ugotovitve o teh shemah. Končno je treba opomniti, da te ugotovitve ne posegajo v ugotovitve v zvezi z uporabo teh shem za nakupne transakcije.

3.4.2 Regionalne sheme – Oprostitev dajatve za elektriko

(64) IV in en proizvajalec izvoznik, MTZ Polyesters Ltd, sta trdila, da ta shema, opisana v uvodnih izjavah 80 in 81 uredbe o začasnih dajatvah, ne bi bila specifična, ker bi bila na razpolago vsem novim podjetjem v Gujaratu ne glede na to, kje imajo sedeže.

(65) Komisija je analizirala dokaze, predložene za utemeljitev te trditve. Po natančni preučitvi se lahko zaključi, da je bilo sicer v zadevni zakonodaji uporabljenih nekaj dvoumnih fraz, predvsem v smislu opredelitve "storitvenih podjetij" in določitvi diferencialnih carinskih stopenj, vendar je shema res na razpolago vsem novim industrijskim podjetjem v državi na enaki osnovi in v obdobju petih let.

(66) Člen 3(2)(b) osnovne uredbe določa, da če organ, ki podeljuje subvencijo, ali zakonodaja, v skladu s katero ta organ deluje, postavi objektivna merila ali pogoje, ki urejajo upravičenost do subvencije in njeno višino, specifičnost ne obstaja, če je ta upravičenost samodejna in so taka merila in pogoji strogo upoštevani. Taka objektivna merila in pogoji bi, med drugim, morali biti uporabljeni horizontalno in ne bi smela dajati prednosti nobenim podjetjem.

(67) Glede na prejeta stališča in preverjene dokaze v tej preiskavi se šteje, da shema izpolnjuje merila iz člena 3(2)(b) osnovne uredbe do te mere, da je uporabljena horizontalno, saj je na razpolago podjetjem po celi državi in temelji na objektivnih merilih, namreč na nastanku novih industrijskih podjetij.

(68) Ugotovljeno je torej, da ta shema ni specifična in torej ni izravnalna.

3.4.3 Regionalne sheme – Povračilo mitnine

(69) V zvezi s povračilom mitnine, opisanim v uvodnih izjavah 88 do 89 uredbe o začasnih dajatvah, je IV trdila, da je mitnina posredni davek, ki ga lokalne oblasti v Indiji obračunajo na blago, ki vstopi v teritorialne mestne ali okrožne enote. Trdila je, da bi "Smernice o porabi vložkov v proizvodnem procesu" v Prilogi II SSIU omogočile sheme posrednega davka-rabata kumulativnih posrednih davkov, predhodno obračunanih na uvoz, ki se porablja v proizvodnji izvoženih izdelkov. Ta shema torej ne bi bila izravnalna.

(70) Ta argument je treba zavrniti, ker shema povračila mitnine ni na noben način povezana z izvozno proizvodnjo.

(71) Nobene utemeljitve niso bile predložene v zvezi s specifičnostjo te sheme. Torej je potrjeno, da je ta shema specifična v skladu s členom 3(2)(a) in (c) osnovne uredbe, ker je nedvoumno povezana z nekaterimi podjetji, ki imajo sedež na imenovanih območjih v pristojnosti organa, ki podeljuje subvencije.

(72) Eden proizvajalec izvoznik, Garware Polyester Ltd, je trdil, da ni dobil nobene koristi v okviru te sheme v obdobju preiskave, ker državne oblasti v državi Maharashtra še niso dejansko izpolnile svoje obveznosti povračila.

(73) Ta argument je treba zavrniti, ker je pridobljena korist skupni odškodninski zahtevek do države Maharashtra, do katerega je podjetje zakonsko upravičeno.

(74) IV, ki jo podpirajo proizvajalci izvozniki, je ponovno poudarila splošno sprejemljivost sheme in predložila svoje stališče, da bi Komisija, zlasti v primeru držav v razvoju, imela obveznost dokazati, da zaostale regije niso upravičene po členu 4(3) osnovne uredbe, ne pa ugotovitve o tem oblikovati na osnovi razpoložljivih dejstev.

(75) V zvezi s tem je treba opomniti, da kar zadeva shemo, ki jo je uporabilo eno podjetje s sedežem na območju Aurangabat v državi Maharashtra, niso bili v rokih, ki veljajo za ta postopek, s strani IV ali katere koli druge stranke, predloženi nobeni dokazi v zvezi z izpolnjevanjem zahtev v členu 4(3) osnovne uredbe. Nekaj dokazov, ki so bili omejeni na podatke iz leta 1981/1982, je bilo predloženih precej po poteku roka. V teh okoliščinah Komisija ni obvezana niti sposobna ugotoviti, če so merila, potrebna za določitev v skladu s členom 4(3) osnovne uredbe, vključno, med drugim, z merili v zvezi z merjenjem gospodarskega razvoja na osnovi statističnih dokazov, pri tej shemi izpolnjena.

(76) V teh okoliščinah je Komisija obvezana potrditi ugotovitve iz uvodne izjave 93 uredbe o začasnih dajatvah. Torej je dokončno ugotovljeno, da je shema izravnalna.

Izračun višine subvencije

(77) Korist proizvajalca izvoznika je bila izračunana, kot je razloženo v uvodni izjavi 94 uredbe o začasnih dajatvah. Vendar je podjetje predložilo dokaze, da ni bilo upravičeno do povračila celotnega zneska davka, kar je imelo za posledico nižjo subvencijsko stopnjo.

(78) Eno podjetje je uporabilo to shemo v obdobju preiskave in dobilo 1,08 % subvencijo.

3.4.4 Spodbujanje kapitala

(79) IV in proizvajalci izvozniki so predložili argumente v zvezi s to shemo, opisano v uvodnih izjavah 96 in 97 začasne uredbe. Teh argumentov ni treba obravnavati, ker koristi, pridobljene v okviru te sheme, niso bile vključene v zneske začasno ugotovljenih dajatev zaradi razlogov iz uvodne izjave 24 uredbe o začasnih dajatvah. Zato ne bodo uvedeni nobeni ukrepi za koristi v okviru te sheme in torej niso potrebne nobene dokončne ugotovitve.

Višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep

(80) Višina subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep, v skladu z določbami osnovne uredbe, izražena

ad valorem

, za vsakega preiskovanega izvoznika.

(v %) |

| PBS | DEPB | EPCGS | CSI/IUE | Državne sheme | SKUPNO |

| | predizvoz | poizvoz | | | Prometni davek | Spodbujanje kapitala | Octroi povračilo | Povračilo za elektriko |

Ester Industries Ltd | | 6,84 | 2,34 | 2,87 | | | | | | 12,0 |

Flex Industries Ltd | | | 10,44 | 2,13 | | | | | | 12,5 |

Garware Polyester Ltd | | 1,31 | | 1,48 | | | | 1,08 | | 3,8 |

India Polyfďlms Ltd & Jindal Polyester Ltd | | | 4,82 | 1,52 | 0,70 | | | | | 7,0 |

MTZ Polyester Ltd | | | | 8,75 | | | | | | 8,7 |

Polyplex Corporation Ltd | | | 17,68 | 1,42 | | | | | | 19,1 |

4. ŠKODA

4.1 OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(81) Uvodna izjava 106 uredbe o začasnih dajatvah navaja, da štirje proizvajalci – pritožniki izpolnjujejo zahteve člena 10(8) osnovne uredbe, ker predstavljajo več kot 80 % skupne proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka in se torej šteje, da sestavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 9(1) navedene uredbe.

(82) Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da Komisija ne bi smela sprožiti tega postopka, ker v pritožbi ni bilo dovolj podatkov, ki bi dokazali, da so bile zahteve člena 10(8) izpolnjene. Trdili so, da dejstvo, da je bila proizvodnja za lastne potrebe PET filma izključena iz pritožbe, pomeni, da Komisija na osnovi pritožbe ni mogla oceniti skupne proizvodnje PET filma v Skupnosti. Ta trditev se je štela za neutemeljeno, ker za lastne potrebe proizveden PET film nikoli ni vstopil na odprt trg Skupnosti kot PET film, pač pa kot dodatno predelan izdelek v nadaljnjem delu predelovalne verige. Vsekakor je bil obseg proizvodnje proizvajalcev – pritožnikov za trg več kot dovolj velik, da se je pritožba štela za sprejemljivo.

(83) S tem so torej potrjene ugotovitve iz uvodnih izjav 105 in 106 uredbe o začasnih dajatvah.

4.2 PORABA SKUPNOSTI, OBSEG UVOZA IN TRŽNI DELEŽ

(84) Ugotovitve Komisije v začasni fazi, zlasti občutno povečanje skupnega indijskega izvoza zadevnega izdelka in občutno povečanje tržnega deleža indijskega uvoza na trgu Skupnosti, so bile potrjene.

(85) Ugotovitve iz uvodnih izjav 107 do 110 uredbe o začasnih dajatvah so torej s tem potrjene.

4.3 CENE SUBVENCIONIRANEGA UVOZA

(86) Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da v njihovem primeru primerjava cen v skladu z uredbo o začasnih dajatvah daje nepoštene rezultate, ker ne upošteva razlike v cenah med običajnimi in posebnimi vrstami PET filma. Trdili so, da je indijski izvoz sestavljen večinoma iz običajnih vrst PET filma, medtem ko velik del proizvodnje PET filma industrije Skupnosti vključuje posebne vrste. Ta argument je bilo treba zavrniti, ker so bile razlike med običajnimi in posebnimi vrstami PET filma upoštevane pri razvrščanju izdelkov, uporabljenemu za primerjavo cen.

(87) Indijski proizvajalci izvozniki so dodatno trdili, da je izključitev nekaterih delov strukture razdelitve izdelkov na skupine, kot je opredeljena v vprašalniku, v njihovem primeru povzročila višjo stopnjo nelojalnega nižanja cen. Nasprotovali so poenostavljeni razdelitvi na vrste izdelka po objavi začasnih ugotovitev in trdili, da je ta poenostavitev imela za posledico nepravilno primerjavo za vrste PET filma različnih kakovosti. Poleg tega so trdili, da imajo indijski izdelki toplotne lastnosti, zaradi katerih so bolj nagnjeni k skrčenju, da so ožji in manj prozorni v primerjavi z izdelki Skupnosti in da je torej indijski izdelek slabše kakovosti in cenejši.

(88) Na osnovi prejetih informacij v preiskavi, se je Komisija v predhodni fazi odločila poenostaviti razvrščanje PET filma na različne skupine v primerjavi s tem, kar je bilo predvideno v vprašalniku, ki ga je poslala zadevnim strankam. Torej širina, toplotne lastnosti in razlika med meglenim in prozornim filmom niso bile obravnavane. V zvezi s tem je treba opomniti, da je bilo kot v vseh preiskavah, zlasti glede na fazo zbiranja podatkov, razvrščanje izdelka na skupine, določeno v vprašalniku, v tem primeru okvirno in odprto za spremembe. Sedanja preiskava je pokazala, da bi diferenciacija razvrščanja izdelka po širini PET filma občutno pomnožila število vrst izdelka, ki jih je treba primerjati, ne da bi očitno vplivala na primerjavo cen. Poleg tega ni bilo mogoče vključiti toplotnih lastnosti in razlike med prozornim in meglenim filmom, ker je bilo v zvezi z meglenostjo ugotovljeno, da ne obstajajo nikakršne nedvoumne opredelitve te lastnosti, in ker zadevne stranke niso dosledno upoštevale opredelitve v zvezi s toplotnimi lastnostmi, navedene v vprašalniku. To je povzročilo nastanek razmer, v katerih so proizvajalci Skupnosti in indijski proizvajalci izvozniki uporabljali medsebojno različne in neprimerljive opredelitve.

(89) Zgornja trditev indijskih proizvodnih podjetij ni bila upoštevana, ker je bila poenostavitev razvrščanja izdelka neizogibna za zagotovitev upravljivega izvajanja nelojalnega nižanja cen z reprezentativnimi primerjavami razvrščanja izdelka, ki sta jih prijavili obe zadevni stranki (dejansko je bilo okoli 400 oznak za skupine izdelkov industrije Skupnosti primerjanih z okoli 160 oznakami za kontrolo izdelkov indijskih proizvajalcev izvoznikov), poleg tega pa ugotavljanje nelojalnega nižanja cen že v poenostavljeni obliki dovolj odraža razlike v fizičnih značilnostih med vrstami, ki so jih proizvedli indijski proizvajalci izvozniki in industrija Skupnosti.

(90) Vsi indijski proizvajalci izvozniki so tudi zahtevali popravek v zvezi s stopnjo trgovine. Trdili so, da oni prodajo večji delež svojega PET filma uvoznikom v Skupnosti, medtem ko industrija Skupnosti večinoma prodaja neposredno predelovalcem PET filma. Trdili so torej, da bi primerjava za namen ugotavljanja nelojalnega nižanja cen morala biti opravljena med uvoznikovimi cenami pri nadaljnji prodaji predelovalcem in cenami, ki jih nudi industrija Skupnosti. Trdili so, da je stopnja, ki jo uvoznik dobi od svoje prodaje predelovalcem, približno 25 %, kar predstavlja zahtevan popravek stopnje trgovine.

(91) V zvezi s tem je treba opomniti, da je Komisija v vprašalniku opredelila stopnje trgovine kot (1) distributerje, (2) predelovalce, (3) izdelovalce primarne opreme, (4) končne uporabnike in (5) druge. Indijski proizvajalci izvozniki so v svojih odgovorih na vprašalnik izjavili, da je večji del njihove prodaje PET filma v Evropo prodan skupini številka pet, to je "drugim", brez kakršnega koli dodatnega pojasnila. Po objavi začasnih ugotovitev so indijski proizvajalci izvozniki potrdili, da bi bilo treba njihovo prodajo uvoznikom, prijavljenim kot "drugi", šteti kot prodajo distributerjem. Vendar pa je preiskava pokazala, da nekateri od teh distributerjev tudi predelujejo izdelek, kar nakazuje, da pojasnila, ki so jih predložili indijski proizvajalci izvozniki v zvezi s stopnjo trgovine, niso točna. Poleg tega preiskava ni potrdila 25 % razliko v cenah med dvema stopnjama trgovine. Dejansko so, kar zadeva prodajo industrije Skupnosti, povprečne prodajne cene distributerjem višje od cen, ki se računajo predelovalcem. V okoliščinah, v katerih so se znašli indijski proizvajalci izvozniki, to pomeni, da bi vsak popravek, ki bi ga bilo treba uvesti, dejansko povečal ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja cen. Dejstvo, da so v primeru industrije Skupnosti cene distributerjem višje od cen predelovalcem, je razloženo z dejstvom, da predelovalci kupujejo večje količine in imajo torej količinski popust. V primeru indijskih proizvajalcev izvoznikov je pet od šestih podjetij predelovalcem prodajalo po višjih cenah kot distributerjem, kot je predloženo v njihovih stališčih. Vendar pa je eno podjetje prodajalo po očitno višjih cenah distributerjem in razlika v cenah med dvema stopnjama trgovine za preostala podjetja je bila precej pod 25 %.

(92) Preiskava je pokazala tudi, da ti dve večji stopnji trgovine nista jasno ločeni, ker nekatera večja podjetja delujejo hkrati kot distributerji in predelovalci. Poleg tega je bilo navedeno, da ni jasne razlike v cenah med dvema stopnjama, saj se zdi, da je naročena količina bolj pomemben cenovni dejavnik kot pa stopnja trgovine. Končno in v nasprotju s predloženo izjavo indijskih proizvajalcev izvoznikov je preiskava pokazala, da tudi industrija Skupnosti prodaja zadevni izdelek distributerjem in predelovalcem. Ugotovljeno je torej bilo, da ni nobenih razlogov za odobritev popravka v zvezi s stopnjo trgovine za indijske proizvajalce izvoznike.

(93) Eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov, MTZ, je zahteval tudi popravek za razliko v kakovosti. Trdili so, da so vključili film slabše kakovosti v svoj popis transakcij, uporabljenih za izračune nelojalnega nižanja cen, in da je za vrste filma slabše kakovosti treba odobriti popravek v obliki zvišanja njihove prodajne cene za 100 %. V zvezi s tem je treba opomniti, da je v odgovoru podjetja MTZ na vprašalnik navedeno, da to podjetje proizvaja tri kakovostne razrede filmov: razred A, razred B in izdelke slabše kakovosti. Vendar pa v popisu transakcij ni bila omenjena razlika med različnimi razredi. Po objavi začasnih ukrepov je MTZ predložil dodatne informacije o tem, kako opredeliti izdelke slabše kakovosti na popisu transakcij. Po prejemu informacij je Komisija primerjala cene med vrstami izdelkov domnevno slabše kakovosti in drugimi vrstami izdelkov ter ugotovila, da med dvema skupinama vrst ni razlike v cenah. Torej ni mogla sprejeti zahteve MTZ po popravku v zvezi s kakovostjo.

(94) Končno, indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da bi morala Komisija v svojih izračunih nelojalnega nižanja cen izravnati vse negativne stopnje nelojalnega nižanja cen, s pozitivnimi stopnjami nelojalnega nižanja cen. Ker to ni bilo storjeno, so trdili, da je bila ugotovljena višja stopnja odprave škode. Opomniti je treba, da so bile v metodologiji iz uvodnih izjav 112 do 114 uredbe o začasnih dajatvah za izračun stopenj nelojalnega nižanja cen, tehtane povprečne neto prodajne cene subvencioniranega uvoza primerjane na osnovi vsakega modela posamično s tehtanimi povprečnimi neto prodajnimi cenami industrije Skupnosti na trgu Skupnosti. Uporaba te metodologije je torej omogočila, da se na osnovi posamičnega modela upošteva znesek, s katerim je cena proizvajalca izvoznika v izvozni transakciji presegla znesek tehtane povprečne cene industrije Skupnosti. Argument je bil torej zavrnjen.

(95) Iz zgornjega sledi, da so potrjene začasne ugotovitve iz uvodne izjave 114 uredbe o začasnih dajatvah o nelojalnem nižanju cen, ki znašajo od 28,2 % do 50,5 %.

4.4 POLOŽAJ INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(96) IV je na splošno trdila, da na osnovi nezaupnih odgovorov pritožnikov industrija Skupnosti sploh ne trpi nobene škode. V zvezi s tem, kot je navedeno v uvodnih izjavah 115 do 125 uredbe o začasnih dajatvah, je preiskava pokazala, da so splošna gibanja za industrijo Skupnosti negativna, zlasti v zvezi s tržnim deležem, cenami in donosnostjo, kar je očiten kazalec znatne škode. To gibanje je dovolj prepričljivo potrjeno v nezaupnih odgovorih industrije Skupnosti.

(97) Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da je izbira leta 1995 kot začetnega leta za zbiranje podatkov za preiskavo izkrivila analizo tako, da je potrdila škodo industriji Skupnosti. Trdili so, da je glede na to, da je bilo leto 1995 izjemno uspešno leto zaradi zelo velikega povpraševanja, povsem naravno, da kazalci škode po tem letu kažejo negativno gibanje. Indijski proizvajalci izvozniki trdijo, da bi določitev leta 1993 za začetno leto dala bolj pošten pogled na gibanje dejavnikov škode. Vendar pa je namen preiskave oceniti učinek izravnalnega uvoza na ekonomski položaj industrije Skupnosti v obdobju preiskave. Za izvedbo take analize so gibanja ugotovljena za številne kazalce na osnovi informacij, ki se nanašajo na določeno število let (običajno tri) pred obdobjem preiskave. Namen te analize torej ni primerjati začetno leto z obdobjem preiskave, pač pa oceniti letna gibanja v celotnem obravnavanem obdobju. Vsekakor je treba opomniti, da v času sprejema odločitve o obravnavanem obdobju niso bile na razpolago informacije o tem, da bi mogoče kazalci škode pokazali drugačen vzorec, če bi bilo izbrano začetno leto pred letom 1995. Končno je treba opomniti, da izbira takega drugega začetnega leta ne bi bila ugodna za indijska izvozna podjetja, ker se je njihov tržni delež občutno povečal v času pred obdobjem preiskave

(98) Ugotovitve iz uvodnih izjav 115 do 125 uredbe o začasnih dajatvah so zato potrjene.

4.5 SKLEP O ŠKODI

(99) Na osnovi zgornjih premislekov je potrjeno, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 8(1) osnovne uredbe.

5. VZROČNA ZVEZA

5.1 UČINEK SUBVENCIONIRANEGA UVOZA

(100) Indijski proizvajalci izvozniki in IV so trdili, da ni bilo očitne povezave med indijskim subvencioniranim izvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Trdili so, da je prišlo do svetovnega negativnega gibanja cen za PET film, ki sta ga povzročila presežek izdelka povsod po svetu in znižanje cen ključnih surovin. Indijski proizvajalci izvozniki so trdili tudi, da so cene PET filma v Skupnosti zgolj sledile svetovnemu negativnemu gibanju cen in dejstvo, da so se povprečne cene proizvajalcev Skupnosti znižale leta 1996, ko se je zmanjšal tudi tržni delež indijskih proizvajalcev izvoznikov, potrjuje njihovo trditev. Vendar pa je treba povedati, da je Indija ena od tistih držav, ki so najbolj prispevale k presežku na trgu za PET film in da je glede na podatke Statističnega urada Evropskih skupnosti Indija zbila svoje cene na evropskem trgu že leta 1996, ko so druge večje države izvoznice, ZDA, Japonska in Južna Koreja, svoje cene zvišale. Dejstvo, da se je indijskim proizvajalcem izvoznikom leta 1996 zmanjšal tržni delež, ne pomeni, da niso povzročali škode industriji Skupnosti prek povečanega cenovnega pritiska, ki je imel za posledico 3 % znižanje povprečne cene industrije Skupnosti. Končno je treba povedati, da je analiza škode opravljena na osnovi podatkov za obdobje preiskave in da so predhodna leta uporabljena večinoma za ugotavljanje gibanja.

Torej je treba zavrniti argumente, ki so jih predložili indijski proizvajalci izvozniki in IV.

5.2 UČINEK DRUGIH DEJAVNIKOV

(101) Ugotovitve iz uvodnih izjav 134 do 144 uredbe o začasnih dajatvah so s tem potrjene z naslednjimi dodatki.

5.2.1 Uvoz iz drugih tretjih držav

(102) Indijski proizvajalci izvozniki in IV so vztrajali pri svojem argumentu, da je diskriminatorno preiskovati le uvoz po poreklu iz Indije, medtem ko se je obseg uvoza iz Južne Koreje povečal in so se povprečne korejske cene v obravnavanem obdobju znižale. Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da je verjetno, da je povečanje obsega uvoza iz Južne Koreje celo občutnejše, kot ga je uradno evidentiral Statistični urad Evropskih skupnosti, ker je verjetno, da uvozniki korejske PET filma carinjenje občasno izvajajo pod oznako KN 39206900 (drugi poliestri), kot so to počeli tudi za PET film indijskega porekla.

(103) Komisija vztraja pri argumentih, ki jih je predstavila v uredbi o začasnih dajatvah, namreč da je bilo absolutno in relativno povečanje južnokorejskega tržnega deleža manjše od indijskega in da so bile cene južnokorejske PET filma vedno na višji ravni kot indijske cene. Poleg tega so korejski proizvajalci izvozniki znižali svoje cene šele leto kasneje kot indijski proizvajalci izvozniki. V zvezi z uvozom pod oznako KN, ki zajema druge poliestre, Komisija ni prejela nobenih dokazov, ki bi nakazovali na to, da je bil korejski PET film carinjen s to oznako.

(104) Končno in najbolj pomembno, treba je opomniti, da Komisija ni videla nobenega razloga za sprožitev preiskave proti Južni Koreji, saj ni prejela nobenega dokaza o nepoštenem trgovanju v obliki dampinga ali subvencioniranega izvoza s strani korejskih proizvajalcev izvoznikov.

(105) Na osnovi zgornjega in glede na to, da se položaj v zvezi z uvozom po poreklu iz Indije razlikuje od položaja v zvezi z uvozom iz Koreje, ni moglo priti do diskriminacije.

5.2.2 Nihanje cen surovin

(106) Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da se lahko sklepa na osnovi nezaupnih odgovorov industrije Skupnosti na vprašalnik, da je bil povprečni padec cen surovin v obravnavanem obdobju bliže eni tretjini kot 17 %, kot je navedeno v uredbi o začasnih dajatvah. Po njihovih trditvah to potrjujejo javno razpoložljive informacije o gibanju cen surovin. Ponovili so svoj prejšnji argument, da padec cen surovin za eno tretjino industriji Skupnosti omogoča znižanje njenih cen brez ustreznega znižanja njene donosnosti in da uvoz iz Indije torej ni povzročil znižanja cen industrije Skupnosti.

(107) Treba je opomniti, da je Komisija na osnovi zaupnih odgovorov na vprašalnik raziskala gibanje cen surovin za PET film, kot je navedeno v uvodni izjavi 140 uredbe o začasnih dajatvah, in prišla do ugotovitve, da je bilo znižanje 17 %. Poleg tega so bili nezaupni odgovori na vprašalnik, ki jih je predložila industrija Skupnosti, zares usmerjeni predvsem na gibanje cen dimetil tereftalata (DMT) ali tereftalne kisline (ESP). Ker so se cene teh surovin znižale bolj kot cene drugih surovin, je 17 % znižanje v skupnih stroških surovin skladno z večjim znižanjem v stroških DMT in ESP. Torej so ugotovitve v uvodni izjavi 140 uredbe o začasnih dajatvah skladne z odgovori na vprašalnik, ki jih je predložila industrija Skupnosti, in so s tem potrjene.

5.2.3 Splošne težave v sektorju za poliester

(108) Indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da bi vse nižje cene filma iz dvo-osno usmerjenega polipropilena (BOPP) neposredno vplivale na cene PET filma v sektorju za embaliranje, ker so izdelki s stališča uporabnikov PET filma zamenljivi. Trdili so, da bi se torej cene znižale v obeh primerih, s povečanjem ali brez povečanja uvoza PET filma v Skupnost.

(109) Komisija je morala zavrniti ta argument, ker ni prejela nobenega dokaza, ki bi podprl to trditev.

5.3 UGOTOVITEV O VZROČNI ZVEZI

(110) Glede na zgoraj navedeno se potrjuje ugotovitev iz uvodne izjave 145 uredbe o začasnih dajatvah.

6. INTERES SKUPNOSTI

6.1 UVODNA OPOMBA

(111) Nobena stranka ni predložila nobenih novih dejstev ali argumentov v zvezi z interesi industrije Skupnosti, drugih proizvajalcev Skupnosti ali uvoznikov PET filma.

Ugotovitve uredbe o začasnih dajatvah so s tem potrjene, zlasti ugotovitve o tem, da bi bil vpliv ukrepov na navedene skupine pozitiven (industrija Skupnosti in drugi proizvajalci Skupnosti, ki proizvajajo za prosti trg), nevtralen (proizvajalci, ki proizvajajo za lastno potrebe) ali največ v omejenem obsegu negativen (uvozniki).

6.2 INTERES UPORABNIKOV ZADEVNEGA IZDELKA

(112) Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 2, je Komisija prejela pripombe dveh uporabnikov zadevnega izdelka po objavi ugotovitve, ki je spodbudila začasne ukrepe. Uporabniki so v svojih stališčih trdili, da je v nasprotju z začasnimi ugotovitvami PET film za njih pomemben dejavnik pri stroških surovin in da proizvodnja izdelkov v nadaljnem delu predelovalne verige, ki temelji na uporabi PET filma, predstavlja pomemben delež njihove skupne proizvodnje. Trdili so tudi, da bi jim zvišanje cen industrije Skupnosti otežilo konkuriranje na prodajnem trgu v nadaljnem delu predelovalne verige napram uvozu iz Južne Koreje, Ljudske republike Kitajske in ZDA. Poleg tega so trdili, da je industrija Skupnosti nekajkrat odbila dobavo določenih količin PET filma, kar nakazuje njeno pomanjkanje zmogljivosti. Trdili so tudi, da je industrija Skupnosti odbila razviti nestandardiziran film za posebne potrebe enega od uporabnikov, medtem ko je indijski proizvajalec njegovi prošnji ugodil. Po njihovih trditvah je torej v interesu uporabnikov ohraniti še en vir dobave PET filma po poreklu iz Indije.

(113) Komisija vztraja pri argumentih in ugotovitvah, navedenih v uvodni izjavi 153 uredbe o začasnih dajatvah, kar zadeva celotni delež PET filma od celotnih skupnih proizvodnih stroškov uporabnikov in celotni delež proizvodnje v nadaljnem delu predelovalne verige, ki vsebuje PET film, od skupne proizvodnje uporabnikov. Zadevna analiza je opravljena le na splošni osnovi, zato lahko obstajajo posamični primeri, v katerih je lahko PET film bistvena surovina za uporabnika. Vendar pa to ne spremeni povprečnih splošnih rezultatov preiskave. Poleg tega je preiskava pokazala, da je imel celo za nekatere uporabnike, za katere je PET film pomemben stroškovni dejavnik, uvoz PET filma po poreklu iz Indije manjši delež v njihovih skupnih nakupih PET filma. Poleg tega je zaskrbljenost uporabnikov v zvezi z izginotjem dodatnega vira uvoza v primeru pomanjkanja zmogljivosti ali potrebe po razvitju nove vrste filma neutemeljena, kajti izravnalne dajatve indijskih proizvajalcev izvoznikov ne bodo izključile iz trga Skupnosti. Dajatve bodo samo odpravile negativen učinek nezakonitega, škodljivega subvencioniranja.

6.3 SKLEP O INTERESU SKUPNOSTI

(114) Pri preučevanju različnih vpletenih interesov z vseh zgornjih vidikov lahko Komisija potrdi, da ni nobenih trdnih razlogov, da ne bi ukrepala proti zadevnemu uvozu.

7. DOKONČNE DAJATVE

(115) Komisija, na osnovi ugotovitev o subvencioniranju, škodi, vzrokih škode in interesu Skupnosti, šteje za potrebno sprejeti dokončne izravnalne ukrepe.

7.1 RAVEN ODPRAVE ŠKODE

(116) Industrija Skupnosti je menila, da je potrebna več kot 6 % minimalna stopnja dobička (ki jo je določila Komisija v uvodni izjavi 156 uredbe o začasnih dajatvah). Vendar pa v tem primeru ni pomembno opredeliti dokončnega odstotka, ker je celo pri nižjem odstotku, ki ga uporablja Komisija, stopnja škode večja od subvencijske stopnje. Indijski proizvajalci izvozniki so zahtevali popravke za stopnje trgovine in predlagali popravek metode računanja stopenj, za tiste izdelke, prodajane pod ceno, potrebnih za določitev ravni odprave škode. Poleg tega je MTZ zahteval popravek za razlike v kakovosti. Te zahteve je bilo treba zavrniti, kot je navedeno v uvodnih izjavah 92 in 93.

7.2 OBLIKA IN VIŠINA DAJATEV

(117) Kjer je bilo ustrezno, so bile uvedene spremembe začasne določitve višine subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. Stopnja dokončnih izravnalnih dajatev je skladno s tem nižja od višine začasnih dajatev za vse sodelujoče indijske proizvajalce izvoznike.

(118) V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe mora izravnalna stopnja dajatve ustrezati subvencijski stopnji, razen če je stopnja škode nižja. Za sodelujoče proizvajalce se torej uporabljajo naslednje stopnje dajatev:

Ester Industries Ltd | 12,0 % |

Flex Industries Ltd | 12,5 % |

Garware Polyester Ltd | 3,8 % |

India Polyfilms Ltd | 7,0 % |

Jindal Polyester Ltd | 7,0 % |

MTZ Polyesters Ltd | 8,7 % |

Polyplex Corporation Ltd | 19,1 %. |

(119) Glede na veliko število sodelujočih proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 80 % uvoza v Skupnost zadevnega izdelka po poreklu iz Indije, se je štelo za primerno, da se stopnja dajatve za nesodelujoča podjetja določi kot najvišja stopnja, ugotovljena za sodelujoča podjetja, to je 19,1 %. Ta višina dajatve bo zagotovila, da nesodelovanje ne bo nagrajeno in da bo izogibanje dajatvi zmanjšano na čim manjšo mero.

(120) Uvodne izjave 159 in 160 uredbe o začasnih dajatvah so potrjene.

8. POBIRANJE ZAČASNIH DAJATEV

(121) Glede na višino subvencij, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep,ugotovljenih za proizvajalce izvoznike, in glede na velik obseg škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se varščine, položene za začasne izravnalne dajatve v skladu z Uredbo (ES) št. 1810/1999 dokončno poberejo v višini uvedenih dokončnih dajatev.

9. PREDLOGI ZA CENOVNO ZAVEZUJOČE POGODBE

(122) Končno je treba opomniti, da so službe Skupnosti prejele tudi predloge za cenovno zavezujoče pogodbe od petih indijskih proizvajalcev izvoznikov. Službe Komisije so preučile navedene predloge in sklenile, da jih ni mogoče dovolj pozorno spremljati ali z njimi upravljati zaradi izredno raznovrstne narave izdelka: potrebnih bi bilo približno 160 minimalnih cen, da bi se zajele vse skupine indijskega izdelka.Poleg tega ni bilo nobenih zagotovil, da ima predlagana organizacija za spremljanje cenovno zavezujoče pogodbe, Indijska agencija za inšpekcijski nadzor izvoza, pooblastilo ali tehnična sredstva za izvajanje takega podrobnega nadzora. Službe Komisije so torej morale zavrniti prejete predloge za cenovno zavezujoče pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. S tem so uvedene dokončne izravnalne dajatve na uvoz filma iz polietilen tereftalata (PET), ki se uvršča pod oznake KNex39206219 (oznake TARIC 39206219*10, 39206219*15, 39206219*25, 39206219*30, 39206219*35, 39206219*40, 39206219*45, 39206219*50, 39206219*55, 39206219*60, 39206219*65, 39206219*70, 39206219*75, 39206219*80, 39206219*81, 39206219*85, 39206219*87, 39206219*89, 39206219*91) in ex39206290 (oznaki TARIC 39206290*30, 39206290*91), in je po poreklu iz Indije.

2. Stopnja dajatve, ki se uporablja za neto cene fco meja Skupnosti, neocarinjeno:

Proizvajalci | Stopnja dajatve (%) | Dodatna oznaka TARIC |

Ester Industries Ltd 75-76, Amrit Nagar, Behind N.D.S.E. Part-1,New Delhi – 110 00 3, Indija | 12,0 % | A026 |

Flex Industries Ltd A-1, Sector-60,Noida – 201 301 (U.P.), Indija | 12,5 % | A027 |

Garware Polyester Ltd 50-A Swami Nityanand Marg, Vile Parle (East),Mumbai – 400 057, Indija | 3,8 % | A028 |

India Polyfilms Ltd 112, Indra Prakash Building21, Barakhamba Road,New Delhi – 110 001, Indija | 7,0 % | A029 |

Jindal Polyester Ltd 115-11 7, Indra Prakash Building 21, Barakhamba Road , New Delhi – 1 10 001, Indija | 7,0 % | A030 |

MTZ Polyesters Ltd Sarnath Centre,Upvan Area, Upper Govind Nagar, Malad (E),Mumbai – 400 097, Indija | 8,7 % | A031 |

Polyplex Corporation Ltd 2 Ring Road, Kilokri,Opposite Maharani Bagh,,New Delhi – 1 10 014, Indija | 19,1 % | A032 |

Vsa druga indijska podjetja | 19,1 % | A999 |

3. Če ni drugače določeno, se v zvezi s carinskimi dajatvami uporabljajo veljavne določbe.

Člen 2

Varščine, položene za začasne izravnalne dajatve v skladu z Uredbo (ES) št. 1810/1999, se dokončno poberejo v višini dokončno uvedene stopnje dajatve.

Varščine, ki presegajo dokončne izravnalne dajatve, se sprostijo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. decembra 1999

Za Svet

Predsednik

T. Halonen

[1] UL L 288, 21.10.1997, str. 1.

[2] UL L 219, 19.8.1999, str. 14.

[3] UL C 394, 17.12.1998, str. 7.

--------------------------------------------------

Top