31999R1074

Uredba Sveta (Euratom) št. 1074/1999

z dne 25. maja 1999

o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 203 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča [3],

(1) ker organi in države članice pripisujejo velik pomen varstvu finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufijam in kakšnemu koli drugemu nezakonitemu ravnanju, ki škoduje finančnim interesom Skupnosti; ker je odgovornost Komisije v zvezi s tem tesno povezana z njeno nalogo izvrševanja proračuna v skladu s členom 179 Pogodbe Euratom; ker pomen tovrstnih ukrepov potrjuje člen 183a Pogodbe Euratom;

(2) ker varstvo finančnih interesov Skupnosti ne pomeni samo upravljanja proračunskih sredstev, ampak tudi vse ukrepe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na njihova sredstva;

(3) ker je treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da bi v celoti dosegli ta cilj, zlasti v okviru preiskovalnih nalog, prenesenih na Skupnost, pri tem pa ohranjati sedanjo razporeditev in uravnoteženost odgovornosti med nacionalno ravnijo in ravnijo Skupnosti;

(4) ker je Komisija s Sklepom št. 1999/352/ES, ESPJ, Euratom [4], kot službo v svoji sestavi ustanovila Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljevanju "urad"), pristojen za upravne preiskave goljufij, da bi okrepila razpoložljiva sredstva za boj proti goljufijam, ob hkratnem spoštovanju načela avtonomnosti notranje organizacije posamezne institucije; ker je temu uradu zagotovila popolno neodvisnost pri izvajanju njegove preiskovalne dejavnosti;

(5) ker odgovornost urada, kot jo je določila Komisija, ne zajema samo varstva finančnih interesov, ampak vključuje tudi vse dejavnosti v zvezi z varstvom interesov Skupnosti pred nepravilnimi ravnanji, katerih posledica bi bili lahko upravni ali kazenski postopki;

(6) ker je primerno zagotoviti, da urad zagotavlja sodelovanje med državami članicami in Komisijo za varstvo finančnih interesov Skupnosti;

(7) ker mora biti urad, glede na potrebo po okrepitvi boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti, sposoben izvajati notranje preiskave v vseh institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih s Pogodbo ESF ali Pogodbo Euratom ali na podlagi teh pogodb (v nadaljevanju "institucije, organi, uradi in agencije");

(8) ker Sklep št. 1999/352/ES, ESPJ, Euratom določa, da za namene preiskovanja urad izvršuje pooblastila, ki jih je nanj prenesel zakonodajalec Skupnosti, ob upoštevanju morebitnih omejitev in pogojev;

(9) ker naj bi uradu izvrševal pooblastila, ki so bila prenešena na Komisijo z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledovanju in inšpekcijah na kraju goljufij, ki jih izvaja Komisija za varstvo finančnih interesov Skupnosti pred goljufijam in drugimi nepravilnostmi [5]; ker je treba uradu dovoliti tudi izvrševanje drugih pooblastil Komisije za izvajanje pregledovanja in inšpekcij na kraju goljufij v državah članicah, zlasti za odkrivanje nepravilnosti v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o varstvu finančnih interesov Evropskih skupnosti [6];

(10) ker je treba preiskave izvajati v skladu Pogodbo in zlasti s Protokolom o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti, ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti (v nadaljevanju "Kadrovski predpisi"), ter v celoti spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem načelo poštenosti, pravico udeleženih oseb, do izražanja svojega mnenja o dejstvih, ki jih zadevajo, in načela, da lahko ugotovitve preiskave temeljijo izključno na elementih, ki so podprti z dokazi; ker morajo v ta namen institucije, organi, uradi in agencije določiti pogoje za izvajanje takšnih notranjih preiskav; ker je zato treba Kadrovske predpise spremeniti, da bi opredelili pravice in obveznosti uradnikov in drugih uslužbencev v zvezi z notranjimi preiskavami;

(11) ker se te notranje preiskave lahko izvajajo samo, če ima urad zagotovljen dostop v vse prostore institucij, organov, uradov in agencij ter do vseh informacij in dokumentov, s katerimi ti razpolagajo;

(12) ker mora direktor zagotoviti neodvisnost urada pri izvajanju nalog, ki jih naj prenaša ta uredba, mora biti pooblaščen začeti postopek preiskave na njegovo lastno pobudo,

(13) ker so pristojni državni organi oziroma institucije, organi, uradi oziroma agencije tisti, ki določijo, kakšne ukrepe je treba po končani preiskavi sprejeti na podlagi poročila, ki ga pripravi urad; ker pa je kljub temu direktor urada dolžan sodnim oblastem zadevne države članice takoj posredovati informacije, ki jih urad pridobi med notranjo preiskavo, o okoliščinah, ki bi lahko imele za posledico kazenski postopek;

(14) ker je treba določiti pogoje, v skladu s katerimi bodo uslužbenci urada opravljali svoje naloge, in pogoje, v skladu s katerimi direktor prevzema svojo odgovornost za preiskave, ki jih opravljajo uslužbenci urada;

(15) ker je za uspešno sodelovanje med uradom, državami članicami in ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami treba organizirati medsebojno izmenjavo informacij, pri čemer je treba upoštevati zaupnost, če so podatki poslovna skrivnost, in zagotavljati ustrezno varstvo podatkov;

(16) ker se morajo poročila v upravnih in sodnih postopkih šteti za dopustne dokaze, da bi se zagotovilo upoštevanje ugotovitev preiskav, ki jih izvajajo uslužbenci urada, in da se izvedejo zahtevani nadaljnji ukrepi; ker morajo biti v ta namen pripravljeni na način, skladen s pravili za pripravo upravnih poročil v državah članicah;

(17) ker mora biti urad pri opravljanju svoje funkcije neodvisen; ker mora biti za okrepitev te neodvisnosti urad podvržen rednemu nadzoru svoje preiskovalne funkcije s strani nadzornega odbora sestavljenega iz zunanjih neodvisnih oseb, visoko usposobljenih za področje dejavnosti urada ker naj bi med naloge odbora spadala tudi pomoč direktorju urada pri opravljanju njegovih dolžnosti;

(18) ker naj bi se upravne preiskave izvajale pod vodstvom direktorja urada, popolnoma neodvisno od institucij, organov, uradov in agencij ter od nadzornega odbora;

(19) ker je direktor urada dolžan zagotoviti varstvo osebnih podatkov in spoštovanje zaupnosti informacij, zbranih pri preiskavah; ker mora biti uradnikom in drugim uslužbencev Skupnosti zagotovljena pravna zaščita, enakovredna zaščiti iz člena 90 in 91 Kadrovskih predpisov;

(20) ker je treba po treh letih preveriti dejavnost urada;

(21) ker ta uredba na noben način ne zmanjšuje pooblastil in pristojnosti držav članic za sprejemanje ukrepov za boj proti goljufijam, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti; ker je pooblastitev neodvisnega urada za izvajanje zunanjih upravnih preiskav na tem področju v celoti v skladu z načelom subsidiarnosti; ker naj bi delovanje urada okrepilo boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, in je zato združljivo z načelom sorazmernosti,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilji in naloge

1. Za okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti za atomsko energijo, Evropski urad za boj proti goljufijam, ustanovljen s Sklepom Komisije (št. 1999/352/ES, ESPJ, Euratom) (v nadaljevanju "urad"), izvaja pooblastila preiskovanja, prenesena na Komisijo s predpisi in sporazumi Skupnosti, ki veljajo na teh področjih.

2. Urad državam članicam zagotavlja pomoč Komisije pri organizaciji tesnega in rednega sodelovanja med pristojnimi organi, za usklajevanje svoje aktivnosti za varstvo finančnih interesov Evropske skupnosti za atomsko energijo pred goljufijami. Urad prispeva k oblikovanju in razvoju postopkov za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti za atomsko energijo.

3. V institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih z ustanovitvenimi pogodbami ali na podlagi teh pogodb (v nadaljevanju "institucije, organi, uradi in agencije"), urad izvaja upravne preiskave za namene:

- boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti za atomsko energijo;

- preiskav tovrstnih resnih zadev v zvezi z izvajanjem službenih dolžnosti, ki pomenijo takšno zanemarjanje delovnih nalog uradnikov in drugih uslužbencev Skupnosti, ki bi lahko imela za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek, ali enako neizpolnjevanje obveznosti s strani članov institucij ali organov, vodij uradov in agencij ali uslužbencev institucij, organov, uradov ali agencij, za katere ne veljajo Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ("Kadrovski predpisi").

Člen 2

Upravne preiskave

V tej uredbi so "upravne preiskave" (v nadaljevanju "preiskave") vse inšpekcije, pregledi in drugi ukrepi, ki jih izvajajo zaposleni urada pri opravljanju svojih pooblastil v skladu s členom 3 in 4, da bi dosegli cilje iz člena 1 in da bi po potrebi dokazali nepravilnost preiskovanih dejavnosti. Te preiskave ne vplivajo na pristojnost držav članic za uvedbo kazenskega postopka.

Člen 3

Zunanje preiskave

Urad izvršuje pooblastila, prenesena na Komisijo z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 o pregledovanju in izvajanju inšpekcij na kraju goljufije in v skladu s veljavnimi sporazumi o sodelovanju v tretjih državah.

Kot del svoje preiskovalne funkcije urad izvaja inšpekcije in preglede v državah članicah, v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 in v pravilih navedenih v členu 9(2) navedene uredbe, ter v tretjih državah v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju.

Člen 4

Notranje preiskave

1. Urad opravlja upravne preiskave v institucijah, organih, uradih in agencijah na področjih iz člena 1(v nadaljevanju "notranje preiskave").

Te notranje preiskave se izvajajo po pravilih iz Pogodb, zlasti Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti, in ob ustreznem upoštevanju Kadrovskih predpisov, pod pogoji in v skladu s postopki, opredeljenimi v tej uredbi in v sklepih, ki jih sprejme vsaka institucija, organ, urad in agencija. Institucije se med seboj posvetujejo o pravilih, ki jih določijo s temi sklepi.

2. Pod pogojem da se izpolnjujejo določbe odstavka 1 velja da:

- ima urad pravico do takojšnjega in nenajavljenega dostopa do vseh informacij, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije in do njihovih prostorov. Uradu se omogoči pregled poslovnih knjig institucij, organov, uradov in agencij. Urad lahko naredi kopijo in pridobi povzetek vsakega dokumenta ali vsebine vsakega podatkovnega medija institucij, organov, uradov in agencij in po potrebi prevzame nadzor nad temi dokumenti ali informacijami, da prepreči morebitno nevarnost izginotja;

- urad lahko zahteva ustno informacijo od članov institucij in organov, vodstva uradov in agencij ter uslužbencev institucij, organov, uradov in agencij.

3. Pod pogoji in v skladu s postopki, opredeljenimi z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, lahko urad izvaja inšpekcije na kraju samem v prostorih gospodarskih oseb, da bi si zagotovil dostop do informacij, v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi, s katerimi bi te osebe lahko razpolagale.

Urad lahko poleg tega zahteva od vsake vpletene osebe, da zagotovi vse informacije, za katere urad meni, da so koristne za preiskavo.

4. Institucije, organe, urade in agencije je treba vedno obvestiti, kadar uslužbenci urada izvajajo preiskavo v njihovih prostorih ali pregledujejo dokumente ali zahtevajo informacije, ki jih imajo takšne institucije, organi, uradi in agencije.

5. Če se pri preiskavah razkrije morebitna osebna vpletenost člana, poslovodnega delavca, uradnika ali drugega uslužbenca, je o tem treba obvestiti institucijo, organ, urad ali agencijo, ki ji pripada.

V primerih, kjer se zaradi preiskave zahteva popolna tajnost ali se zahteva uporaba preiskovalnih sredstev, ki sodijo v pristojnost nacionalnega sodišča, se lahko razkritje takšnih podatkov začasno odloži.

6. Brez poseganja v pravila določena v Pogodbah, še zlasti Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti, in določb Kadrovskih predpisov, sklep, ki ga sprejme posamezna institucija, organ, urad ali agencija v skladu z odstavkom 1, mora vsebovati predvsem pravila o:

(a) dolžnosti članov, uradnikov in drugih uslužbencev institucij in organov ter poslovodnih delavcev, uradnikov in ostalih uslužbencev uradov in agencij, da sodelujejo z uslužbenci na uradu in jim zagotavljajo informacije;

(b) postopkih, ki jih morajo upoštevati uslužbenci urada pri opravljanju notranjih preiskav, in o zagotavljanju pravic oseb, na katere se nanašajo notranje preiskave.

Člen 5

Začetek preiskav

Zunanje preiskave se začnejo izvajati z odločbo direktorja urada, ki jo izda na svojo pobudo ali na zahtevo zadevne države članice.

Notranje preiskave se začnejo izvajati z odločbo direktorja urada, ki jo izda na svojo lastno pobudo ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije, v kateri naj bi se preiskava izvajala.

Člen 6

Postopek preiskave

1. Preiskavo vodi direktor urada.

2. Uslužbenci urada opravljajo svoje naloge na podlagi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni njihovi osebni podatki in pristojnosti.

3. Uslužbenci urada morajo za vsako intervencijo imeti pisno pooblastilo direktorja, v katerem je naveden predmet preiskovanja.

4. Med inšpekcijami in pregledi na kraju samem uslužbenci urada ravnajo v skladu s pravili in prakso, ki velja za uradnike države članice, s Kadrovskimi predpisi in s sklepi iz pododstavka 2 člena 4(1).

5. Trajanje preiskav mora biti sorazmerno okoliščinam in kompleksnosti primera.

6. Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi v skladu z nacionalnimi predpisi zagotavljajo potrebno pomoč uslužbencem urada, da lahko ti izvedejo svoje naloge. Institucije in organi zagotovijo, da njihovi člani in uslužbenci nudijo potrebno pomoč predstavnikom urada, da lahko izpolnijo svojo nalogo; isto zagotovijo tudi uradi in agencije za svoje vodstvo in uslužbence.

Člen 7

Dolžnost obveščanja urada

1. Institucije, organi, uradi in agencije morajo uradu takoj poslati vse informacije v zvezi z morebitnimi primeri goljufije ali korupcije ali drugimi nezakonitimi ravnanji.

2. Institucije, organi, uradi in agencije ter, če to dopušča nacionalna zakonodaja, države članice na zahtevo urada ali na svojo lastno pobudo pošljejo uradu vse dokumente ali informacije, s katerimi razpolagajo v zvezi z notranjo preiskavo, ki je v teku.

Države članice pošiljajo dokumente in podatke v zvezi z zunanjimi preiskavami v skladu z ustreznimi predpisi.

3. Institucije, organi, uradi in agencije in, če to dopušča nacionalna zakonodaja, države članice uradu pošljejo tudi vse druge dokumente ali informacije, s katerimi razpolagajo in za katere menijo, da so koristni, in ki se nanašajo na boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim ravnanjem, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti.

Člen 8

Zaupnost in varstvo podatkov

1. Informacije v kakršnikoli obliki, pridobljene med zunanjo preiskavo, se varujejo v skladu z ustreznimi predpisi.

2. Informacije v kakršnikoli obliki, ki so bile poslane ali pridobljene med notranjimi preiskavami, se obravnavajo kot poslovna skrivnost in se jih varuje v skladu s predpisi, ki veljajo za institucije Evropskih skupnosti.

Takšnih informacij se ne sme sporočati drugim osebam razen osebam v institucijah Evropskih skupnosti ali v državah članicah, katerih funkcija zahteva seznanjenost s temi informacijami, in se jih ne sme uporabljati v druge namene razen za preprečevanje goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj.

3. Direktor zagotovi, da uslužbenci urada in druge osebe pod njegovim nadzorom spoštujejo predpise Skupnosti in nacionalne predpise o varstvu osebnih podatkov, zlasti določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov [7].

4. Direktor urada in člani nadzornega odbora iz člena 11 zagotovijo, da se uporabljata ta člen in člen 194 Pogodbe.

Člen 9

Poročilo o opravljeni preiskavi in sprejeti ukrepi po zaključku preiskave

1. Po zaključku preiskave, ki jo izvede urad, ta pod vodstvom direktorja pripravi poročilo, v katerem navede ugotovljena dejstva, morebitno finančno izgubo in ugotovitve preiskave vključno s priporočili direktorja urada o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

2. Pri pripravi takšnih poročil je treba upoštevati postopkovno opredeljene zahteve, določene v nacionalni zakonodaji posamezne države članice. Tako pripravljena poročila so dopustni dokazi v upravnih ali sodnih postopkih države članice, v kateri se njihova uporaba izkaže za potrebno, na enak način in pod enakimi pogoji kot upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji. Za ta poročila veljajo ista pravila ocenjevanja kot za upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji, in so jim enakovredna.

3. Poročila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, in vsi koristni dokumenti v zvezi z njo, se pošljejo pristojnim organom držav članic v skladu s pravili, ki veljajo za zunanje preiskave.

4. Poročila, pripravljena po opravljeni notranji preiskavi, in vsi koristni dokumenti v zvezi s to preiskavo, se pošljejo instituciji, organu, uradu ali agenciji. Institucija, organ, urad ali agencija na podlagi notranje preiskave sproži takšne postopke, predvsem disciplinske ali sodne, kot zahtevajo rezultati teh preiskav in o tem poroča direktorju urada v roku, ki ga ta določi v ugotovitvah na koncu poročila.

Člen 10

Informacije, ki jih pošilja urad

1. Brez vpliva na člen 8, 9 in 11 te uredbe in na določbe Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, urad lahko pošlje pristojnim organom države članice kadarkoli pošlje podatke, pridobljene med zunanjo preiskavo.

2. Brez vpliva na člen 8, 9 in 11 te uredbe, direktor urada pošlje pravosodnim organom države članice informacije, ki jih je urad pridobil med notranjo preiskavo zadev, ki bi lahko imele za posledico kazenski postopek. Ob upoštevanju zahtev preiskave o tem hkrati obvesti tudi državo članico.

3. Brez vpliva na člen 8 in 9 te uredbe, urad lahko kadarkoli pošlje instituciji, organu, uradu ali agenciji podatke, ki jih je pridobil med notranjo preiskavo.

Člen 11

Nadzorni odbor

1. Nadzorni odbor zagotavlja neodvisnost urada z rednim nadzorom in spremljanjem izvajanja preiskovalne funkcije.

Na zahtevo direktorja ali na lastno pobudo odbor direktorju izdaja mnenja o delu urada, vendar pa se ne vmešava v izvajanje preiskav v teku.

2. Odbor sestavlja pet neodvisnih zunanjih oseb s kvalifikacijami, ki se v njihovih državah zahtevajo za imenovanje na vodilna delovna mesta v zvezi s področjem dela urada. Soglasno jih imenujejo Evropski parlament, Svet in Komisija.

3. Mandat članov traja tri leta in se lahko enkrat podaljša.

4. Po izteku mandata člani še naprej opravljajo svojo funkcijo, dokler ni njihov mandat podaljšan ali dokler se jih ne zamenja.

5. Pri opravljanju svojih nalog člani odbora ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vladne ali druge institucije, organa, urada ali agencije.

6. Nadzorni odbor imenuje svojega predsednika in sprejme svoj poslovnik. Vsako leto se nadzorni odbor sestane najmanj desetkrat. Svoje odločitve sprejema z večino glasov svojih članov. Tajniško podporo mu zagotavlja urad.

7. Direktor vsako leto pošlje nadzornemu odboru program dejavnosti urada iz člena 1 te uredbe. Direktor odbor redno obvešča o delu urada, o preiskavah, rezultatih preiskav in ukrepih sprejetih na podlagi teh rezultatov. Če preiskava traja več kot devet mesecev, direktor obvesti nadzorni odbor o razlogih, zaradi katerih še ni bilo mogoče zaključiti preiskave in o pričakovanem roku za zaključek preiskave. Direktor obvesti odbor o primerih, ko določena institucija, organ, agencija ali urad ne upošteva priporočil urada. Direktor obvesti odbor o primerih, ki zahtevajo, da se podatke pošlje sodnim organom države članice.

8. Nadzorni organ vsako leto sprejme vsaj eno poročilo o svojem delu, ki ga pošlje institucijam. Odbor lahko Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču predloži poročila o rezultatih preiskav urada in o sprejetih ukrepih na podlagi teh rezultatov.

Člen 12

Direktor

1. Urad vodi direktor, Komisija ga imenuje za petletni mandat, ki se lahko enkrat podaljša.

2. Da bi imenovala direktorja, Komisija na podlagi razpisa, ki ga po potrebi objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, in pozitivnega mnenja nadzornega odbora, pripravi seznam kandidatov z ustreznimi kvalifikacijami. Komisija imenuje direktorja po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom.

3. Direktor pri opravljanju svojih nalog v zvezi z začetkom in izvajanjem zunanjih in notranjih preiskav ali pripravo poročil po zaključku preiskav, ne sme zahtevati ali prejemati navodil od vlad ali drugih institucij, organov, uradov ali agencij. Če direktor meni, da ukrep, ki ga sprejme Komisija, zbuja dvom o njegovi neodvisnosti, se ima pravico vložiti tožbo proti Komisiji pred Sodiščem Evropskih skupnosti.

Direktor redno poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču o ugotovitvah preiskav, ki jih izvaja urad, pri čemer mora spoštovati zaupnost teh preiskav, legitimne pravice vpletenih oseb in, kadar je to ustrezno, nacionalne predpise, ki veljajo za sodne postopke.

Zgoraj navedene institucije zagotovijo spoštovanje zaupnosti preiskav, ki jih vodi urad, ter legitimne pravice vpletenih oseb in, v primeru uvedbe sodnega postopka, spoštovanje vseh nacionalnih predpisov, ki veljajo za takšne postopke.

4. Pred sprejetjem kakršne koli disciplinske sankcije proti direktorju se Komisija posvetuje z nadzornim odborom. Poleg tega se lahko ukrepe v zvezi z disciplinskimi sankcijami proti direktorju sprejme le na podlagi utemeljenih sklepov, ki se pošljejo v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 13

Financiranje

Proračunska sredstva za urad, katerih skupni znesek je prikazan pod posebno proračunsko postavko v Delu A proračuna Evropske unije, ki se nanaša na Komisijo, so podrobneje razčlenjena v prilogi k navedenemu delu.

Delovna mesta dodeljena uradu, so našteta v prilogi k načrtu števila zaposlenih Komisije.

Člen 14

Nadzor zakonitosti

Do spremembe Kadrovskega predpisa lahko po tem členu vsak uradnik ali drugi uslužbenec Evropskih skupnosti pri direktorju urada vloži pritožbo proti škodljivemu dejanju zoper njegovo osebo, ki ga stori urad med izvajanjem notranje preiskave, v skladu s postopki, navedenimi v členu 90(2) Kadrovskih predpisov. Za sklepe, sprejete v zvezi s takšnimi pritožbami, se uporablja člen 91 Kadrovskih predpisov.

Zgornje določbe se po analogiji uporabljajo tudi za uslužbence institucij, organov, uradov in agencij, za katere ne veljajo Kadrovski predpisi.

Člen 15

Poročilo o delu

V tretjem letu po začetku veljavnosti te uredbe Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o delu urada, kateremu priloži mnenje nadzornega odbora in, kadar je to ustrezno, predloge za spremembo ali razširitev nalog urada.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. junija 1999.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 1999

Za Svet

Predsednik

H. Eichel

[1] UL C 21, 26.1.1999, str. 10.

[2] Mnenje z dne 6. maja 1999 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[3] Mnenje z dne 15. aprila 1999 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[4] UL L 136, 31.5.1999, str. 20.

[5] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[6] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[7] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

--------------------------------------------------