31999D0234

Sklep Komisije

z dne 17. marca 1999

na podlagi določb Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 o brazilskem sistemu neavtomatičnega izdajanja uvoznih dovoljenj in njegovi uporabi

(notificirano pod dokumentarno številko K(1999) 607)

(1999/234/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 z dne 22. decembra 1994 o določitvi postopkov Skupnosti na področju skupne trgovinske politike za zagotovitev izvrševanja pravic Skupnosti po mednarodnih pravilih trgovanja, zlasti tistih, ki so dogovorjena v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) [1], kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 356/95 [2], in zlasti členov 13 in 14 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

(1) Komisija je 12. januarja 1998 prejela pritožbo v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94 (v nadaljnjem besedilu: "Uredba"). Pritožbo je vložila Febeltex (Fédération belge du textile).

(2) Pritožnik je navedel, da je brazilski sistem neavtomatičnega izdajanja uvoznih dovoljenj, in zlasti njegova uporaba z uvajanjem obveznih plačilnih pogojev in obveznih najnižjih cen, v neskladju z več določbami Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: "Sporazum WTO") in njegovih prilog. Na tej podlagi je pritožnik Komisijo zaprosil, da sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo Brazilijo prepričala, da razveljavi te ukrepe.

(3) V pritožbi je bilo zadosti verjetnih dokazov, ki upravičujejo, da Skupnost začne postopek preverjanja skladno s členom 8 Uredbe. Posledično se je tak postopek začel 27. februarja 1998 [3].

(4) Po začetku postopka preverjanja je Komisija opravila temeljito pravno in stvarno preiskavo (legal and factual/sach und rechtlage) brazilskega sistema izdajanja uvoznih dovoljenj, kot se uporablja za tekstilne izdelke. Na podlagi ugotovitev te preiskave je Komisija prišla do zaključkov, ki so predstavljeni spodaj.

B. UGOTOVITVE V ZVEZI Z OBSTOJEM TRGOVINSKE OVIRE

(5) Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da gre pri brazilskem sistemu za sistem izdajanja dovoljenj v smislu člena 3(1) Sporazuma WTO o postopkih izdajanja uvoznih dovoljenj in mora biti zato usklajen z določbami, predpisanimi s tem sporazumom kakor tudi z GATT 1994.

(6) Ustrezna brazilska zakonodaja, ki se nanaša na sistem neavtomatskega izdajanja uvoznih dovoljenj, vsebuje naslednja besedila:

- Decreto 660 z dne 25. septembra 1992 (ki je uvedel Sistema Integrado de Comércio Exterior, Siscomex),

- Portaria Interministerial 291 (ministrstvo za državno blagajno/ministrstvo za industrijo in trgovino) z dne 12. decembra 1996 (o obdelavi uvoznih poslov s sistemom Siscomex),

- Portaria Secex 21 z dne 12. decembra 1996 (o izvajanju uvoznih poslov s sistemom Siscomex, vključno z nadzorom rasti cen) in

- Comunicados Decex, ki navaja seznam blaga, za katere velja sistem neavtomatičnega izdajanja uvoznih dovoljenj, ki je bil konsolidiran z besedilom Comunicado Decex 37 z dne 17. decembra 1997.

Vendar je brazilski sistem zelo prožen: novi izdelki, izmed tistih, za katere se zahteva neavtomatično izdajanje uvoznih dovoljenj, se lahko na seznam dodajo s preprostim sklepom ministrstva za industrijo, trgovino in turizem.

(7) Brazilski sistem izdajanja dovoljenj deluje prek sistema za elektronsko obdelavo podatkov Siscomex. Odobritev uvoznih dovoljenj za uvoz tekstilnih izdelkov s poreklom iz Skupnosti je neposredno povezan z vrsto obveznih najnižjih cen in obveznih plačilnih pogojev. Če podatki na uvozni deklaraciji niso v skladu s tistimi, ki so bili dogovorjeni z brazilskimi organi in katere so le-ti vključili v Siscomex, se vloge za uvozna dovoljenja ne obdelajo, uvoznika pa se zaprosi, da stopi v stik z lokalno agencijo oddelka za zunanjo trgovino ministrstva za industrijo, trgovino in turizem (Decex).

(8) Brazilska zakonodaja, ki uvaja ta sistem, ne vključuje nobenih navedb o izvajanju ukrepa v okviru postopka izdajanja dovoljenj. Službe Komisije so odkrile, da obstajajo notranja upravna pravila ali smernice v zvezi z obveznimi plačilnimi pogoji in najnižjimi uvoznimi cenami, ki se uporabljajo pri upravljanju brazilskega sistema izdajanja uvoznih dovoljenj. Taka pravila niso objavljena. Zato vlade in trgovci ne morejo biti seznanjeni z njimi. Poleg tega se ni mogoče pritožiti proti takim neuradnim predpisom.

(9) Kadar sistem Siscomex ne obdela vloge za uvozna dovoljenja, ki niso skladna z zahtevami glede plačilnih pogojev in najnižjih cen, se glede vloge uvoznika ne sprejme nobena uradna odločitev. Vloga ostane za nedoločen čas nerešena.

(10) Zdi se, da brazilski sistem ne služi izvajanju katerega koli ukrepa, združljivega z GATT, saj je njegova edina naloga uporaba in upravljanje uvoznih postopkov kot orodja trgovinske politike, da bi omejil tokove uvoza tekstilnih izdelkov v Brazilijo. Preiskava je prav tako pokazala, da ta sistem brazilskim organom omogoča, da na diskrecijski in samovoljen način, na podlagi neuradnih in neobjavljenih razlogov, odločajo o neodobritvi uvoznih dovoljenj. Brazilija je z uvedbo obveznih plačilnih pogojev in najnižjih cen kot pogojev za izdajo dovoljenja občutno omejila uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov s poreklom iz Skupnosti ter odvrnila veliko število morebitnih strank za proizvajalce Skupnosti.

(11) Brazilija dela ustrezne zakonodaje (Comunicado Decex 37 z dne 17. decembra 1997) še ni uradno sporočila; preostali del je uradno sporočila z več kot enoletno zamudo, in sicer šele potem, ko je Komisija začela s trenutno preiskavo v skladu z Uredbo, v tem uradnem obvestilu pa so bile izpuščene nekatere pomembne informacije (na primer: seznam izdelkov, za katere veljajo postopki za izdajanje dovoljenj).

(12) V teh okoliščinah Komisija meni, da so pritožnikove izjave dobro utemeljene in da brazilske prakse predstavljajo trgovinsko oviro v smislu člena 2(1) Uredbe, saj nasprotujejo naslednjim določbam:

- členu X.1 in XI.1 GATT,

- členu 1(3), 3(2), 3(5)(f) in 5 Sporazuma WTO o postopkih izdajanja uvoznih dovoljenj.

(13) Komisija vseeno meni, da sklicevanje na zgornje pravne podlage ne izključuje pritožbe na katero koli drugo primerno določbo Sporazuma WTO in sporazumov, ki so temu sporazumu priloženi, ki bi lahko bili uporabni v postopkih pred STO.

C. UGOTOVITVE V ZVEZI S ŠKODLJIVIMI UČINKI NA TRGOVINO

(14) Preiskava Komisije je izpostavila ogromen potencial brazilskega trga za visoko konkurenčne izdelke, ki jih izvažajo proizvajalci Skupnosti. V tem pogledu glavne ugotovitve o škodljivih učinkih na trgovino, ki jih povzročajo izpodbijane prakse, navajajo, da brazilski sistem neavtomatskega izdajanja uvoznih dovoljenj predstavlja znatno omejitev pri dostopu številnih tekstilnih izdelkov Skupnosti do brazilskega trga.

(15) Preiskava je zajela izdelke, ki se uvrščajo v poglavja od 50 do 63 kombinirane nomenklature, in pokazala, da se vplivi brazilskega sistema razlikujejo od enega sektorja izdelkov do drugega. Na splošno se pri izvozu tekstilnih izdelkov Skupnosti v Brazilijo, ne glede na velik potencial brazilskega trga, ni zabeležilo nobenega večjega povečanja med letoma 1996 in 1997, zlasti v primerjavi z izvozom, zabeleženim na drugih podobnih trgih Južne Amerike.

(16) Uvedba sistema neavtomatičnega izdajanja uvoznih dovoljenj in način, kako se izvaja prek obveznih plačilnih pogojev in uvedenih najnižjih cen, je namreč že leta 1997 (in v nekaterih primerih leta 1996) povzročila zmanjšanje izvoza nekaterih tekstilnih izdelkov Evropske unije, kot so blago za žimnice (oznaki KN: 55162310; 52104900), tkani trakovi (oznaka KN: 58063210), posteljna pregrinjala (in podobni izdelki) (oznaka KN: 63023290), pletene sintetične tkanine za zavese (oznaka KN: 60024311), tkanine iz rezanih umetnih vlaken za oblačila za prosti čas (npr.: liocel, elastan) (oznaka KN: 55161300), v Brazilijo.

(17) Izpodbijane brazilske prakse so povzročile velik padec konkurenčnosti na brazilskem trgu za izvoznike nekaterih tekstilnih izdelkov Skupnosti. Tak padec konkurenčnosti je bil zlasti izrazit v sektorjih, kot so blago za žimnice, tkanine za zavese ali tkani trakovi, za katere veljajo najnižje uvozne cene.

(18) Uvedba spornih ukrepov je v velikih primerih povzročila znatno zmanjšanje števila in pomembnosti brazilskih strank kakor tudi števila in pomembnosti prejetih ali potrjenih naročil.

(19) Zahteva po najnižjih cenah je prav tako povzročila znatno zmanjšanje izbora izdelkov, ki se lahko izvozijo v Brazilijo. Z drugimi besedami, izdelki, katerih izvozna cena je veliko prenizka v primerjavi z obvezno zahtevano najnižjo ceno, se ne morejo več izvažati, ker po višji ceni ne bi bili več konkurenčni. Do takšnega položaja pogosto pride pri izdelkih z nizkimi cenami, glede katerih obstaja močna lokalna konkurenca. Zato bo brazilski uvoznik imel težnjo kupiti brazilski izdelek, ki bi bil, če obvezne najnižje cene ne bi bile uvedene, dražji od enakega tekstilnega izdelka Skupnosti.

(20) Drug škodljiv učinek na trgovino, ki je nenaklonjen proizvajalcem/izvoznikom tekstilnih izdelkov Skupnosti, je potreba po spremembi tehnične specifikacije ali sestavi izdelka. Ta sprememba je potrebna zaradi nuje po uskladitvi z zahtevanimi najnižjimi cenami. Sprememba tehnične specifikacije izdelka bo v nekaterih primerih edini način, da dobimo izdelek, katerega cena izpolnjuje zahtevano najnižjo ceno in ki je še vedno gospodarno izvedljiv. V tem pogledu so službe Komisije našle primere, kot je na primer blago za žimnice, pri katerih je bilo v izdelku treba spremeniti odstotek bombaža, umetne svile, poliestra itd., na primer z uporabo novega surovega materiala (kot je umetna svila) ali z uporabo novega surovega materiala (kot je polipropilen), ki povzroči drugačno težo na kvadratni meter.

(21) Uporaba brazilskega sistema neavtomatičnega izdajanja uvoznih dovoljenj kot orodja trgovinske politike za nadzor trgovinskih tokov je v nekaterih tekstilnih sektorjih povzročila popolno spremembo tržnih razmer, ki so v nekaterih primerih privedle do skorajšnjega zaprtja brazilskega trga za izvoznike tekstilnih izdelkov Skupnosti. Na primer najnižja uvozna cena v višini 20 USD/kg, ki so jo brazilski organi uvedli na uvoz blaga za žimnice iz žakarske tkanine pod oznako KN 55162310, je več kot dvakrat višja od normalne prodajne cene za ta izdelek (ki znaša od 8 do 11 USD/kg). Tako povečanje cene je povzročilo pomembno zmanjšanje konkurenčnosti na brazilskem trgu za izvoznike Skupnosti tega domačega tekstilnega izdelka.

(22) Zato je Komisija sklenila, da zgoraj navedeni vplivi res povzročajo škodljive učinke na trgovino v smislu člena 2(4) Uredbe.

D. INTERES SKUPNOSTI

(23) V zadnjih nekaj letih so evropski izvozniki in proizvajalci vložili tri primere proti brazilskim praksam, ki so imele omejevalne učinke na izvoz različnih izdelkov Skupnosti (jeklene plošče, tekstil in sorbitol). Zdi se, da so ti ukrepi na nepregleden način usmerjeni na nekatere občutljive sektorje in v okviru zelo prožnega postopka odločanja. Zaradi tega je za Skupnost izredno pomembno, da temeljito ukrepa proti brazilskemu sistemu.

(24) Poleg tega je zagotavljanje, da partnerji WTO v celoti spoštujejo svoje obveznosti, za Skupnost, ki se je sama prav tako zavezala enakim obveznostim, izredno pomembno. Za dobro delovanje večstranskega trgovinskega sistema je nujno, da dosledno ukrepa proti vsem praksam, ki so domnevno nezdružljive s pravili WTO.

(25) Kar zadeva primer Febeltex mora Skupnost glede na pomembnost tekstilne industrije za celotno Skupnost in potrebo po zagotovitvi poštenega dostopa do trgov tretjih držav za tekstilne izdelke Skupnosti nemudoma izpodbijati brazilski sistem neavtomatičnega izdajanja dovoljenj v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj iz leta 1994 in Dogovora WTO o reševanju sporov.

E. ZAKLJUČKI IN UKREPI, KI JIH JE TREBA SPREJETI

(26) Z ustreznimi brazilskimi organi so potekali sestanki in izmenjave pisem, da bi o tej zadevi nadalje razpravljali s ciljem najti mirno rešitev, vendar brazilski organi niso poslali nobenega predloga za tako rešitev.

(27) V teh okoliščinah se zdi, da je v interesu Skupnosti, da začne postopek reševanja sporov v okviru WTO –

SKLENILA:

Člen 1

1. Brazilski sistem neavtomatičnega izdajanja dovoljenj, obvezne najnižje cene in obvezni plačilni pogoji so očitno v neskladju z obveznostmi navedene države na podlagi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije ter predstavljajo "trgovinsko oviro" v smislu člena 2(1) Uredbe (ES) št. 3286/94.

2. Skupnost bo sprožila ukrepe proti Braziliji v skladu s Sporazumom o pravilih in postopkih za reševanje sporov in drugimi ustreznimi določbami WTO, da bi zagotovila odpravo trgovinske ovire.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Bruslju, 17. marca 1999

Za Komisijo

Leon Brittan

Podpredsednik

[1] UL L 349, 31.12.1994, str. 71.

[2] UL L 41, 23.2.1995, str. 3.

[3] Uradno obvestilo o začetku postopka preverjanja v zvezi s trgovinsko oviro v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 3286/94, ki jo sestavljajo trgovinske prakse Brazilije glede trgovine s tekstilnimi izdelki (UL C 63, 27.2.1998, str. 2).

--------------------------------------------------