31998Y0302(04)

Obvestilo komisije

o izračunavanju prometa po Uredbi Sveta (EGS) št. 4064/89 o nadzoru koncentracij podjetij

(98/C 66/04)

(Besedilo, ki velja za EGP)

I. "RAČUNOVODSKA" DOLOČITEV PROMETA

1. Promet kot kazalec poslovnih dejavnosti

1.1 Koncept prometa

1.2 Redne dejavnosti

2. "Čisti" promet

2.1 Odbitek rabatov in davkov

2.2 Odbitek "notranjega" prometa

3. Prilagoditev pravil za izračunavanje prometa pri različnih vrstah operacij

3.1 Splošno pravilo

3.2 Pridobitev delov družb

3.3 Časovno razporejene operacije

3.4 Promet skupin

3.5 Promet družb v državni lasti

II. GEOGRAFSKA RAZPOREDITEV PROMETA

1. Splošno pravilo

2. Preračunavanje prometa v ekuje

III. KREDITNE IN DRUGE FINANČNE USTANOVE IN ZAVAROVALNICE

1. Opredelitve

2. Izračun prometa

1. Namen tega obvestila je podrobnejša razlaga besedila členov 1 in 5 Uredbe sveta (EGS) št. 4064/89 [1], kakor sta bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1310/97 [2] (v nadaljnjem besedilu "Uredba o združitvi"), ter s tem pojasni določena postopkovna in praktična vprašanja, ki so povzročila dvom ali težavo.

2. To obvestilo temelji na izkušnjah, ki si jih je Komisija do sedaj pridobila z uporabo Uredbe o združitvi. Načela, ki jih določa, bo Komisija spremljala in nadalje razvijala v svoji praksi pri posameznih zadevah.

To obvestilo nadomešča Obvestilo o izračunavanju prometa [3].

3. Uredba o združitvi vsebuje dve merili za pristojnost Komisije. Prvo merilo določa, da mora transakcija biti koncentracija v smislu člena 3 [4]. Drugo obsega pragove prometa iz člena 1, namen katerih je, da opredeljujejo tiste transakcije, ki imajo učinek na Skupnost in za katere lahko rečemo, da so v "interesu Skupnosti". Promet se uporablja kot nadomestilo za gospodarske vire, povezane v koncentraciji, in se ga geografsko določa, z namenom da odseva geografsko porazdelitev teh virov.

Odstavek 2 in odstavek 3 člena 1 navajata dva sklopa pragov. Člen 1(2) navaja pragove, ki jih je najprej treba preveriti, da se ugotovi ali transakcija ima razsežnost Skupnosti. V tem pogledu je prag prometa na svetovni ravni namenjen meritvi celotnih razsežnosti udeležencev koncentracije, prag prometa na ravni Skupnosti skuša določiti ali koncentracija vključuje minimalno stopnjo dejavnosti na ravni Skupnosti, namen pravila dveh tretjin pa je, da izloči povsem nacionalne transakcije iz pristojnosti Skupnosti.

Člen 1(3) se upošteva le v primeru, če pragovi iz člena 1(2) niso doseženi. Drugi sklop pragov je namenjen tistim transakcijam, ki ne dosegajo razsežnosti Skupnosti iz člena 1(2), a bi jih bilo treba priglasiti v okviru nacionalnih konkurenčnih pravil v vsaj treh državah članicah (tako imenovane večkratne priglasitve). V ta namen člen 1(3) predvideva nižje pragove prometa, tako v svetovnem merilu kot na ravni Skupnosti, ki jih morajo dosegati udeleženci koncentracije. Koncentracija ima razsežnost Skupnosti, če so ti nižji pragovi izpolnjeni in udeleženci koncentracije skupaj ali posamezno dosežejo minimalno stopnjo dejavnosti v vsaj treh državah članicah. Člen 1(3) ravno tako vsebuje pravilo dveh tretjin, podobno tistemu iz člena 1(2), ki je namenjen določanju povsem nacionalnih transakcij.

4. Pragovi kot taki so namenjeni določanju pristojnosti, ne pa presojanju tržnega položaja udeležencev koncentracije ali vpliva transakcije. Na ta način upoštevajo promet, in s tem vire, z vseh področij dejavnosti udeležencev koncentracije in ne le tistih, ki so neposredno vključeni v koncentracijo. Člen 1 Uredbe o združitvi določa pragove, ki se jih uporabi za določanje koncentracije, ki ima "razsežnost Skupnosti", medtem ko člen 5 razlaga kako se ta promet izračunava.

5. Dejstvo, da so pragovi iz člena 1 Uredbe o združitvi povsem količinski, ker temeljijo le na izračunu prometa namesto na tržnem deležu ali drugih merilih, kaže, da je njihov namen zagotoviti preprost in objektiven mehanizem, ki jih udeleženci koncentracije z lahkoto uporabljajo, da ugotovijo ali ima njihova transakcija razsežnost Skupnosti in jo je torej treba priglasiti.

6. Odločilen element člena 1 Uredbe o združitvi je, da meri gospodarsko moč udeležencev koncentracije, kakor se odraža v številkah njihovega prometa, ne glede na sektor, kjer je bil ta promet ustvarjen ter na morebiten vpliv transakcije na te sektorje. Uredba o združitvi s tem daje prednost določanju celotnih gospodarskih in finančnih virov, ki se povezujejo z združitvijo, da bi se ugotovilo ali je slednja v interesu Skupnosti.

7. V tem smislu je jasno, da naj promet kolikor se le da pravilno odseva gospodarsko moč udeležencev koncentracije. To je namen sklopa pravil iz člena 5 Uredbe o združitvi, katerih namen je zagotoviti, da končni zneski predstavljajo dejansko gospodarsko stanje.

8. Razlaga Komisije členov 1 in 5 v zvezi z izračunom prometa ne posega v razlago, ki jo lahko poda Sodišče Evropskih skupnosti ali Sodišče prve stopnje.

I. "RAČUNOVODSKO" IZRAČUNAVANJE PROMETA

1. Promet kot kazalec dejavnosti

1.1 Koncept prometa

9. Koncept prometa kot je uporabljen v členu 5 Uredbe o združitvi se nanaša izrecno na "zneske iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev". Prodaja, kot kazalec dejavnosti podjetja, je tako bistveni kriterij za izračun prometa, tako za proizvode kot za opravljanje storitev. "Prihodki iz prodaje" se v računovodstvu družb na splošno pojavljajo pod naslovom "prihodki".

10. V primeru proizvodov se promet lahko določa brez težav, namreč z opredeljevanjem vsakokratne prodaje, ki vključuje prenos lastništva.

11. V primeru storitev, so dejavniki, ki jih je potrebno upoštevati pri izračunu prometa precej bolj zapleteni, ker prodaja vključuje prenos "vrednosti".

12. Na splošno metoda izračunavanja prometa v primeru storitev ni drugačna od tiste, ki se jo uporablja v primeru proizvodov: Komisija bo upoštevala celotni znesek prodaje. Kjer ponudnik storitve zagotavlja storitev neposredno uporabniku storitve, promet udeležencev koncentracije obsega celoten znesek prodaje iz opravljanja storitev v zadnjem poslovnem letu.

13. Zaradi zapletenosti sektorja storitev se to splošno načelo lahko prilagaja posebnim okoliščinam zagotavljanja storitve. Tako se v določenih sektorjih dejavnosti (kot so turizem in oglaševanje) storitev lahko zagotavlja preko posrednikov drugih ponudnikov. Zaradi raznolikosti tovrstnih sektorjev se lahko pojavi veliko različnih situacij. Na primer, promet storitvenega podjetja, ki nastopa kot posrednik lahko obsega le znesek provizij, ki jih podjetje prejema.

14. Podobno se lahko na številnih področjih, kot so kreditne, finančne storitve in storitve zavarovanja, pojavijo tehnični problemi pri izračunavanju prometa, ki bodo obravnavani v Oddelku III.

1.2 Redne dejavnosti

15. Člen 5(1) pravi, da morajo zneski ki se jih vključi v izračun prometa ustrezati rednemu poslovanju "udeležencev koncentracije."

16. V zvezi z državno pomočjo podjetjem, je lahko vsaka pomoč, ki se nanaša na eno izmed rednih dejavnosti udeležencev koncentracije vključena v izračun prometa, če je podjetje samo prejemnik pomoči in če je pomoč neposredno povezana s prodajo proizvodov in zagotavljanjem storitev podjetij in se torej odraža v ceni [5]. Na primer, pomoč, namenjena za potrošnjo proizvoda omogoča proizvajalcu, da prodaja po višji ceni, kot je tista, ki jo dejansko plačajo potrošniki.

17. V zvezi s storitvami, Komisija pogleda redne dejavnosti podjetij, katere so vključene v ustvarjanje virov, potrebnih za opravljanje storitev. V svoji Odločbi v zadevi Accor/Wagons–Lits [6], se je Komisija odločila, da upošteva postavko "drugi prihodki od poslovanja", ki je bila vključena v bilanco uspeha podjetja Wagons–Lits. Komisija je menila, da so elementi te postavke, ki so vključevali določen prihodek od dejavnosti izposoje avtomobilov, izhajali iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev podjetja Wagon–Lits ter so bili del njihovih rednih dejavnosti.

2. "Čisti" promet

18. Promet, ki se ga upošteva je "čisti" promet po odbitku številnih elementov, ki so določeni v Uredbi. Namen Komisije je, da prilagodi promet na način, ki ji bo omogočal odločitve o dejanski gospodarski moči podjetja.

2.1 Odbitki rabatov in davkov

19. Člen 5(1) določa "zmanjšanje prodajnih rabatov in davka na dodano vrednost ter drugih davkov, neposredno povezanih s prometom". Odbitja se tako nanašajo na elemente poslovne politike (prodajni rabati) in elemente davčne politike (davek na dodano vrednost in drugi davki, neposredno povezani s prometom).

20. "Prodajni rabati" naj se smatrajo kot vsi rabati ali popusti, ki jih podjetja odobrijo na podlagi njihovih poslovnih pogajanj z njihovimi kupci in neposredno vplivajo na obseg prodaje.

21. Kar zadeva odbitje davkov, se Uredba o združitvi sklicuje na DDV in "druge davke, neposredno povezane s prometom". Kar se tiče DDV, njegovo odbitje na splošno ni problem. Koncept "davkov, neposredno povezanih s prometom" je jasno sklicevanje na posredno obdavčevanje, ker je neposredno povezano s prometom, kot na primer davki na alkoholne pijače.

2.2 Odbitje "notranjega" prometa

22. Prvi pododstavek člena 5(1) pravi, da "skupni promet udeleženega podjetja ne vključuje prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med katerimi koli podjetji iz odstavka 4", to so z udeleženci koncentracije povezana podjetja (predvsem matične ali odvisne družbe).

23. Namen je izključitev prihodkov iz poslovanja znotraj skupine, tako, da se upošteva dejanska gospodarska moč vsake enote. Tako "zneski", ki jih upošteva Uredba o združitvi odsevajo le transakcije med skupino podjetij na eni strani in tretjimi osebami na drugi.

3. Prilagoditev pravil za izračunavanje prometa za različne vrste operacij

3.1 Splošno pravilo

24. Po členu 5(1) Uredbe o združitvi skupni promet vsebuje zneske, ki so jih udeležena podjetja ustvarila v poprejšnjem poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev. Osnovno načelo je torej, da se za vsakega udeleženca koncentracije upošteva promet tistega poslovnega leta, ki je najbližje datumu transakcije.

25. Ta določba kaže, da, ker po navadi ne obstajajo revidirani letni računovodski izkazi leta, ki se konča dan pred transakcijo, je promet zadnjega poslovnega leta najbližji prikaz celoletnih dejavnosti v transakcijo udeleženega podjetja.

26. Komisija se želi opirati na najbolj natančne in zanesljive razpoložljive podatke. Komisija se bo torej praviloma sklicevala na revidirane ali druge dokončne računovodske izkaze. Vendar pa lahko Komisija smatra, da je potrebno te izračune prometa prevrednotiti v skladu s standardi Skupnosti v tistih primerih, kjer se opazi velike razlike med računovodskimi standardi Skupnosti in standardi države nečlanice. V vsakem primeru se Komisija nerada zanaša na kratka interna finančna poročila ali katero koli obliko začasnih računovodskih izkazov, razen če gre za izjemne okoliščine (glej naslednji odstavek). Kjer pride do koncentracije v prvih mesecih leta in revidirani računovodski izkazi za zadnje računsko leto še niso na voljo se upoštevajo podatki, ki se nanašajo na leto pred tem. Kjer pride do prevelikih razhajanj med dvema sklopoma računovodskih izkazov in še posebej kjer je na voljo končni osnutek podatkov za zadnja leta, se lahko Komisija odloči, da bo upoštevala ta osnutek

27. Ne glede na odstavek 26 so vedno potrebne prilagoditve za utemeljitev pridobitev ali odsvojitev po datumu revidiranih računovodskih izkazov. To je potrebno, kadar se mora dejanske vire, ki se koncentrirajo, še opredeliti. Tako, če podjetje proda del svoje dejavnosti kadarkoli pred podpisom pogodbe ali napovedjo javne ponudbe ali pred pridobitvijo kontrolnega deleža, ki je podlaga za koncentracijo, ali kjer so take odsvojitve ali zaprtje predpogoj za operacijo [7], se mora tisti del prometa, ki sodi k temu poslovanju, odšteti od prometa priglasitelja, kot se kaže v njegovem zadnjem revidiranem računovodskem izkazu. V nasprotju pa se mora za namen priglasitve promet, ki sodi k premoženju, nad katerim se je pridobil nadzor šele po pripravah na najnovejši revidirani računovodski izkaz, dodati prometu priglasitelja.

28. Druge dejavnike, ki lahko začasno vplivajo na promet, kot so padanje števila naročil za proizvode ali upočasnitev proizvodnje v obdobju pred transakcijo, se prezre, da se izračuna promet. Za njihovo vključitev v dokončni računovodski izkaz se ne bo izvajalo popravkov.

29. Ker revidirani računovodski izkazi pogosto ne določajo geografske razdelitve prometa, kot jo zahteva Uredba o združitvi, se Komisija v zvezi z geografsko razporeditvijo prometa zanaša na najboljše razpoložljive podatke, ki jih zagotavljajo družbe v skladu s pravilom iz člena 5(1) Uredbe o združitvi (glej Oddelek II.1).

3.2 Pridobitve delov družb

30. Člen 5(2) Uredbe o združitvi določa, da "kjer so predmet koncentracije pridobitve delov, ki so ali niso pravne osebe, enega ali več podjetij, se bremeni odsvojitelja ali odsvojitelje le za promet, ki se nanaša na dele, ki so predmet transakcije".

31. Ta določba pravi, da kadar prevzemno podjetje ne kupuje celotne skupine, ampak le eno podjetje ali del, ki je ali ni ustanovljeno kot odvisno podjetje, se v izračun prometa vključi le promet pridobljenega dela. Dejansko, čeprav je v pravnem pomenu odsvojitelj kot celota (z vsemi svojimi odvisnimi podjetji) bistveni udeleženec koncentracije, kajti kupoprodajna pogodba ne more biti sklenjena brez njega, ne igra nobene vloge enkrat ko se pogodba že izvršuje. Možen vpliv transakcije na trg je odvisen le od kombinacije gospodarskih in finančnih virov, ki so predmet prenosa lastništva, z viri prevzemnega podjetja in ne od preostale dejavnosti odsvojitelja, ki ostane neodvisen.

3.3 Časovno razporejene operacije

32. Včasih so določene zaporedne transakcije le posamezni koraki znotraj širše strategije med dvema istima udeležencema transakcije. Upoštevanje samo vsake posamezne transakcije, četudi le za določitev pristojnosti, bi pomenilo zanemarjanje gospodarskega stanja. Hkrati pa, medtem ko so lahko nekatere od teh časovno razporejenih operacij načrtovane na tak način, da bolje zadovoljijo potrebe udeležencev transakcije, pa bi druge lahko bile tako strukturirane, da bi zaobšle izvajanje Uredbe o združitvi.

33. Uredba o združitvi je te možnosti predvidela v drugem pododstavku člena 5(2), ki določa, da "se dve ali več transakcij v smislu prvega pododstavka, ki jih v dveh letih opravijo iste osebe ali podjetja, obravnava kot eno in isto koncentracijo z dnem zadnje transakcije".

34. V praktičnem smislu, ta določba pomeni, da če družba A kupi odvisno podjetje družbe B, ki predstavlja 50 odstotkov celotnih dejavnosti družbe B, in leto kasneje prevzame še drugo odvisno podjetje (preostalih 50 odstotkov podjetja B), se obe transakciji smatrata kot ena. Če domnevamo, da je v Skupnosti vsako od teh odvisnih podjetij doseglo le 200 milijonov ECU prometa, se prve transakcije ne priglasi, razen če je operacija izpolnila pogoje iz člena 1(3). Ker pa do druge transakcije pride v dveh letih, je takrat, ko se zgodi druga, treba obe priglasiti kot eno transakcijo.

35. Pomembnost določbe je v tem, da se predhodno transakcijo (v dveh letih) priglasi z zadnjo transakcijo, ko se kumulativno doseže pragove.

3.4 Promet skupin

36. Kadar je udeleženec koncentracije v smislu člena 1 Uredbe o združitvi [8] del skupine, se upošteva promet cele skupine, da se ugotovi, ali so pragovi doseženi. Namen je ponovno, da se zajame celoten obseg gospodarskih virov, ki se združujejo v operaciji.

37. Uredba o združitvi ne opredeljuje koncepta skupine na abstrakten način, ampak se osredotoča na ugotavljanje, ali imajo podjetja pravico voditi poslovanje nekega podjetja, kot merilo za določanje katero podjetje, ki ima neposredne ali posredne povezave z udeleženci koncentracije, se lahko smatra, da je del njegove skupine.

38. Člen 5(4) Uredbe o združitvi določa:

"Ne glede na odstavek 2 [pridobitev delov], se skupni promet udeleženega podjetja v smislu člena 1(2) in (3) izračuna kot seštevek prometa:

(a) udeleženega podjetja;

(b) tistih podjetij, v katerih ima udeleženo podjetje neposredno ali posredno:

- v lasti več kakor polovico kapitala ali poslovnega premoženja, ali

- več kakor polovico glasovalnih pravic, ali

- pravico, da imenuje več kakor polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali organov, ki v skladu z zakonom zastopajo podjetje, ali

- pravico upravljati posle podjetij;

(c) tistih podjetij, ki imajo v udeleženem podjetju pravice ali pristojnosti iz (b);

(d) tistih podjetij, v katerih ima udeleženo podjetje iz (c) pravice in pristojnosti iz (b);

(e) tistih podjetij, v katerih imajo dva ali več podjetij iz točk (a) do (d) skupaj pravice ali pristojnosti iz (b)."

To pomeni, da promet udeležencev koncentracije (točka (a)) vključuje tudi njihova odvisna podjetja (točka (b)), njihova matična podjetja (točka (c)), druga odvisna podjetja njihovih matičnih podjetij (točka (d)) in vsako drugo podjetje pod skupnim nadzorom dveh ali več podjetij, ki pripadajo skupini (točka (e)). Sledi predstavitev v grafu:

Udeleženo podjetje in njegova skupina:

+++++ TIFF +++++

a: Udeleženo podjetje

b: Njegova odvisna družba ter njihove lastne odvisne družbe (b1 in b2)

c: Njegove matične družbe in njune lastne matične družbe (c1)

d: Druge odvisne družbe matičnih družb udeleženih podjetij

e: Podjetja pod skupnim nadzorom dveh (ali več) podjetij skupine

Opomba:

te črke se ujemajo z ustreznimi točkami člena 5(4).

Iz te sheme lahko zaključimo:

1. Dokler je izpolnjen kriterij nadzora pod točko (b), se bo upošteval celoten promet določenega odvisnega podjetja, ne glede na dejansko lastništvo obvladujoče družbe. V primeru, se vključi celoten promet treh odvisnih podjetij (imenovanih b) udeleženega podjetja (a).

2. Kadar katerokoli izmed podjetij, ki pripadajo skupini, obvladuje druge, se ga ravno tako vključi v izračun. V primeru, ima eno izmed odvisnih podjetij (imenovano b) udeleženca koncentracije (a) svoji odvisni podjetji b1 in b2.

3. Kadar imata dve ali več družbi skupni nadzor nad udeležencem koncentracije(a) v smislu, da je za upravljanje poslovanja podjetja potreben sporazum med vsako izmed njih, se vključi promet vseh teh podjetij [9]. V primeru bi se upoštevalo tudi obe matični družbi (c) udeleženega podjetja (a), kot tudi njune lastne matične družbe (c1 iz primera). Čeprav Uredba o združitvi izrecno ne navaja tega pravila za tiste zadeve, kjer je udeleženec koncentracije dejansko skupno podjetje, se to lahko sklepa iz besedila člena 5(4)(c), ki za matične družbe uporablja množino. Komisija dosledno uporablja to razlago.

4. Vsaka prodaja znotraj skupine se odšteje od prometa skupine (glej odstavek 22).

39. Uredba o združitvi obravnava tudi posebne okoliščine, do katerih pride, kadar imata dva ali več udeležencev transakcije skupni nadzor nad drugim podjetjem. V skladu s točko (a) člena 5(5), se izključi promet, ki izhaja iz prodaje proizvodov ali zagotavljanja storitev med skupnim podjetjem in vsakim izmed udeleženih podjetij ali vsakim drugim podjetjem, ki je s katerimkoli izmed njih povezano v smislu člena 5(4). Namen takega pravila je izogibanje dvojnega štetja. Za promet skupnega podjetja, ki izhaja iz dejavnosti s tretjimi osebami, točka (b) člena 5(5) določa, da se ga enakomerno porazdeli med udeležence koncentracije, da tako odraža skupni nadzor [10].

40. Ob upoštevanju načel iz točke (b) člena 5(5) po analogiji, je praksa Komisije, v zadevah skupnih podjetij med udeleženci koncentracije in tretjimi osebami taka, da dodeli vsakemu izmed udeležencev koncentracije promet, ki si ga enakomerno delijo vse obvladujoče družbe v skupnem podjetju. Vendar pa mora biti v vseh teh primerih skupni nadzor dokazan.

Praksa kaže, da je nemogoče, da bi sedanje Obvestilo zajemalo cel sklop situacij, ki lahko nastanejo pri izračunavanju prometa skupnih podjetij ali primerih skupnega nadzora. Kadar pride do nejasnosti, se mora pri presoji vedno dati prednost splošnim načelom izogibanja dvojnega štetja in kar se da natančnega odražanja gospodarske moči udeležencev transakcije [11].

41. Opozoriti je treba, da se člen 5(4) nanaša le na skupine, ki že obstajajo v času transakcije, to je skupine vsakega udeleženca transakcije, in ne na nove strukture, ki so posledica koncentracije. Na primer, če se nameravata podjetji A in B, skupaj s svojimi odvisnimi podjetji, združiti, sta udeleženca koncentracije podjetji A in B in ne nov subjekt, kar pomeni, da se promet obeh skupin izračuna neodvisno.

42. Ker je namen te določbe preprosto, da za izračunavanje prometa opredeli podjetja, ki pripadajo obstoječim skupinam, je merilo za pravico do upravljanja poslov podjetja v členu 5(4) [12] nekoliko drugačno od kriterija nadzora, ki je določen v členu 3(3), in ki se nanaša na pridobitev nadzora s transakcijo, ob upoštevanju preverjanja. Medtem ko je prvega lažje dokazati na podlagi dejanskih dokazov, je drugi zahtevnejši, ker brez pridobitve nadzora ne pride do koncentracije.

3.5 Promet podjetij v državni lasti

43. Medtem ko člen 5(4) določa metodo za določanje gospodarskega združevanja, kateremu pripada udeleženec koncentracije, za namene izračunavanja prometa, ga je treba brati v povezavi z uvodno izjavo 12 Uredbe (EGS) št. 4064/89 za državna podjetja. Ta uvodna izjava pravi, naj se upošteva "podjetja, ki sestavljajo gospodarsko enoto, ki lahko samostojno odloča, ne glede na to, kakšna je struktura njihovega kapitala, in ne glede na pravila o upravnega nadzora, ki veljajo zanje", da se izogne diskriminacije med javnim in zasebnim sektorjem. Tako samo dejstvo, da sta dve podjetji državni, ne pomeni avtomatično, da sta del skupine za namene člena 5. Raje naj se presodi, ali se lahko smatra, da je vsako podjetje neodvisna gospodarska enota.

44. Tako se smatra, da je državno podjetje, ki ni del celotnega industrijskega holding podjetja in za katerega ne velja nobena koordinacija z drugimi državnimi holdingi, neodvisna skupina za namene člena 5 in promet drugih državnih podjetij se ne upošteva. Vendar pa, kjer so interesi držav članic združeni v holding podjetjih, ali se jih skupaj upravlja, ali kjer je iz drugih razlogov razvidno, da državna podjetja tvorijo del "gospodarske enote z neodvisnimi pristojnostmi za odločanje", potem se promet teh podjetij smatra kot del skupine udeleženca koncentracije za namene člena 5.

II. GEOGRAFSKA RAZPOREDITEV PROMETA

1. Splošno pravilo

45. Pragovi, razen tistih ki jih določata člen 1(2)(a) in člen 1(3)(a), veljajo za zadeve, ki imajo zadosten promet znotraj Skupnosti, da so v interesu Skupnosti in so predvsem čezmejnega značaja. Da bi to dosegli, je potreben promet, ki je geografsko razporejen. Drugi pododstavek člena 5(1) določa, da je lokacija prometa določena z lokacijo kupca v času transakcije:

"Promet, v Skupnosti ali v državi članici, vsebuje prodane proizvode in storitve, opravljene za podjetja ali potrošnike v Skupnosti ali v tej državi članici."

46. Sklicevanje na "prodane proizvode" in "storitve" ne namerava razlikovati med blagom in storitvami z osredotočanjem na kraj prodaje v primeru blaga, ampak na kraj, kjer se storitev opravlja (ki je lahko drugačen od tistega, kjer je bila storitev prodana) v primeru storitev. V obeh primerih se promet pripiše kraju, kjer se kupec nahaja, ker je to, v večini primerov, kraj, kjer je bil posel sklenjen, kjer je bil ustvarjen promet določenega dobavitelja in kjer je prišlo do konkurence z drugimi dobavitelji [13]. Drugi pododstavek člena 5(1) se ne osredotoča na kraj, kjer je bilo blago ali storitev porabljena oziroma kjer je nastala korist. V primeru premičnin, kupec lahko vozi avtomobil preko Evrope, vendar ga je kupil v enem kraju – na primer v Parizu, Berlinu ali Madridu. To velja tudi v primeru tistih storitev, kjer se nakup storitve lahko loči od opravljanja storitve. Tako v primeru počitniškega paketa, konkurenca za prodajo počitnic preko potovalne agencije poteka lokalno, kot pri trgovini na drobno, čeprav se storitev lahko zagotavlja v številnih oddaljenih krajih. Vendar pa je ta promet ustvarjen lokalno, in ne v kraju končnih počitnic.

47. To velja tudi v primerih, kjer ima multinacionalno podjetje nakupno strategijo Skupnosti in oskrbuje vse svoje potrebe po blagu ali storitvah na eni lokaciji. Dejstvo, da so deli nato uporabljeni v desetih različnih proizvodnih enotah v različnih državah članicah, ne spremeni dejstva, da se je transakcija s podjetjem izven skupine zgodila v eni sami državi. Kasnejša dobava na druge lokacije je čisto notranje vprašanje zadevnega podjetja.

48. Vendar pa določeni sektorji sprožajo zelo posebne probleme, ki zadevajo geografsko razporeditev prometa (glej Oddelek III).

2. Preračunavanje prometa v ekuje

49. Pri preračunavanju prometa v ekuje je treba posebej paziti na menjalni tečaj, ki se ga uporabi. Letni promet podjetja se preračunava po povprečnem tečaju za obdobje dvanajstih mesecev. To povprečje se lahko dobi od Komisije. Podatke revidiranega letnega prometa se ne razdeli po komponentah na četrtletne, mesečne ali tedenske podatke o prodaji, kateri se preračunavajo individualno, po ustreznem povprečnem tečaju za četrtletje, mesec ali teden, in se nato s seštevanjem podatkov, izraženih v ekujih, dobi celota za obravnavano leto.

50. Postopek ni nič drugačen, kadar prodaja podjetja poteka v različnih valutah. Celotni promet podan v konsolidiranih revidiranih računovodskih izkazih in v valuti, ki jo podjetje uporabi v poročilu, se v ekuje preračuna po povprečnem tečaju za obdobje dvanajstih mesecev. Prodaje v lokalni valuti se ne preračunava neposredno v ekuje, ker ti podatki niso iz konsolidiranih revidiranih računovodskih izkazov.

III. KREDITNE IN DRUGE FINANČNE USTANOVE IN ZAVAROVALNICE

1. Opredelitve

51. Uredba o združitvi formalno priznava posebni značaj bančnim in zavarovalniškim dejavnostim in vključuje posebne določbe, ki obravnavajo izračunavanje prometa za ta sektorja [14]. Čeprav Uredba o združitvi ne opredeljuje izrazov "kreditne ustanove in druge finančne ustanove" v smislu točke (a) člena 5(3), je Komisija v svoji praksi dosledno povzemala opredelitve iz Prve in Druge bančne direktive:

- "Kreditna ustanova pomeni podjetje, katerega dejavnost je, da sprejema depozite in druga vračljiva sredstva od občanov ter odobri kredite za svoj račun

[15]

.

- "Finančna ustanova pomeni podjetje, ki ni kreditna ustanova, katerega glavna dejavnost pa je pridobivanje deležev ali izvajanje ene ali dveh dejavnosti v točkah 2 do 12 v Prilogi

[16]

."

52. Iz zgornje opredelitve "finančne ustanove" je jasno, da se mora na eni strani holding podjetja smatrati za finančne ustanove in da se mora po drugi strani podjetja, ki kot glavno dejavnost redno opravljajo eno ali več dejavnosti, posebej omenjene v točkah 2 do 12 zgoraj omenjene Priloge, ravno tako smatrati za finančne ustanove v smislu točke (a) člena 5(3) Uredbe o združitvi. Te dejavnosti vključujejo:

- posojanje (med drugim potrošniško posojilo, hipotekarni kredit, faktoring,…),

- finančni lizing,

- storitve v zvezi z nakazili denarja,

- izdajanje in vodenje plačilnih instrumentov (kreditnih kartic, potovalnih čekov in bančnih menic),

- jamstva in obveznosti,

- trgovanje za svoj račun ali za račun uporabnikov instrumentov denarnega trga, deviznega poslovanja, finančnih terminskih poslov in opcij, menjalnih in obrestnih instrumentov ter prenosljivih vrednostnih papirjev,

- udeležbo pri izdaji delnic in zagotavljanje storitev povezanih s tako izdajo,

- svetovanje podjetjem o strukturi kapitala, industrijski strategiji in z njimi povezanimi vprašanji ter svetovanje o storitvah, ki so povezane z združitvami in nakupi podjetij,

- denarno posredniške posle,

- upravljanje premoženja in svetovanje,

- hrambo ter upravljanje z vrednostnimi papirji.

2. Izračunavanje prometa

53. Metode izračunavanja prometa za kreditne in druge finančne ustanove ter za zavarovalnice so opisane v členu 5(3) Uredbe o združitvi. Namen tega Oddelka je, da odgovori na dodatna vprašanja, ki se navezujejo na izračun prometa za zgoraj navedene vrste podjetij, katera so se zastavila v prvih letih uporabe Uredbe o združitvi.

2.1 Kreditne in finančne ustanove (razen finančnih holding podjetij)

2.1.1 Splošno

54. Pri kreditnih in drugih finančnih ustanovah uporaba merila dejansko ustvarjenega prihodka za opredelitev prometa na svetovni ravni ponavadi ni posebno težavna. Težave se lahko pojavijo pri opredeljevanju prometa znotraj Skupnosti in tudi znotraj posameznih držav članic. V ta namen je primerno merilo sedež podružnice ali oddelka, ki ga določa drugi pododstavek člena 5(3)(a)(v), Uredbe o združitvi.

2.1.2 Promet lizing podjetij

55. Treba je natančno razlikovati med finančnimi in operativnimi lizingi. Finančni lizingi so v osnovi namenjeni daljšim časovnim obdobjem kot operativni lizingi in lastništvo preide na lizingojemalca, ko je konec zakupnega obdobja, s pomočjo nakupne opcije, ki je vključena v zakupno pogodbo. Nasprotno pa se pri operativnih lizingih lastništvo ne prenese na lizingojemalca ob koncu zakupnega obdobja in stroški vzdrževanja, popravil in zavarovanja zakupljene opreme so vključeni v zakupni pogodbi. Finančni lizing torej deluje kot posojilo lizingodajalca, ki lizingojemalcu omogoča nakup določenega premoženja. Finančno lizing podjetje je tako finančna ustanova v smislu točke (a) člena 5(3) in njen promet se izračunava s pomočjo posebnih pravil, ki se nanašajo na izračun prometa za kreditne in druge finančne ustanove. Ker dejavnosti operativnega lizinga nimajo posojilne vloge, se smatra, da jih ne opravljajo finančne ustanove, vsaj ne kot osnovno dejavnost, torej se za njih uporabijo splošna pravila za izračun prometa v skladu s členom 5(1) [17].

2.2 Zavarovalnice

2.2.1 Obračunane bruto zavarovalne premije

56. Uporaba koncepta obračunane bruto zavarovalne premije kot merilo prometa zavarovalnic poraja dodatna vprašanja navkljub opredelitvi iz točke (b) člena 5(3) Uredbe o združitvi. Primerne razjasnitve so:

- obračunane "bruto" zavarovalne premije so vsota prejetih premij (ki lahko vključujejo prejete pozavarovalne premije, če udeleženec koncentracije deluje na področju pozavarovanja). Izhodne pozavarovalne premije, to so tisti zneski, ki jih je plačal in so plačljivi s strani udeleženca koncentracije za pozavarovanje, so že vključene v obračun bruto zavarovalnih premij v smislu Uredbe o združitvi,

- kjer se uporabi beseda "premije" (bruto premije, neto (izkoriščene) premije, izhodne pozavarovalne premije idr.), se te premije navezujejo ne le na nove zavarovalne pogodbe sklenjene v času obravnavanega računskega leta, ampak na vse premije, ki se navezujejo na pogodbe iz prejšnjih let in ki veljajo v obravnavanem obdobju.

2.2.2 Naložbe zavarovalnic

57. Da bi ustvarile ustrezne rezerve za izplačilo zahtevkov, imajo ponavadi zavarovalnice, ki se smatrajo tudi za institucionalne vlagatelje, velik portfelj naložb v delnicah, obrestovanih vrednostnih papirjih, zemljiščih in premoženju in drugem imetju, ki zagotavlja letni prihodek, za katerega se smatra, da ni promet za zavarovalnice.

58. Glede uporabe Uredbe o združitvi, je potrebno temeljno razlikovati med čistimi finančnimi vlaganji, pri katerih zavarovalnice ne sodelujejo pri upravljanju podjetij v katere vlagajo, in med vlaganji, s katerimi so pridobile večinski delež v določenem podjetju, in so tako omogočila zavarovalnicam, da lahko odločilno vplivajo na vodenje poslov odvisnih podjetjih ali podružnic. V teh primerih velja člen 5(4) Uredbe o združitvi in promet odvisnega podjetja ali podružnice se doda prometu zavarovalnice za določanje pragov iz Uredbe o združitvi [18].

2.3 Finančni holdingi [19]

59. Finančni holding je finančna ustanova in pri izračunu prometa se torej upošteva merila iz točke (a) člena 5(3) za izračun prometa za kreditne in druge finančne ustanove. Vendar pa, ker je glavni namen finančnega holdinga pridobitev in upravljanje deležev v drugih podjetjih, se člen 5(4) ravno tako uporabi, (kot za zavarovalnice), za tiste deleže, ki omogočajo finančnemu holdingu, da lahko odločilno vpliva na vodenje poslov prevzetega podjetja. Tako se promet finančnega holdinga v osnovi izračuna v skladu s členom 5(3), vendar bi lahko bilo treba dodati promet podjetij v okviru kategorije iz člena 5(4) ("člen 5(4) družbe").

V praksi se mora najprej upoštevati promet finančnih holdingov (nekonsolidiranih). Nato se doda promet podjetij v skladu s členom 5(4), medtem ko je treba paziti, da se odbije dividende in drug dohodek, ki ga ta podjetja porazdelijo finančnim holdingom. Primer tovrstnega izračuna je:

Milijonov ekujev |

1. | Promet povezan s finančnimi dejavnostmi(iz nekonsolidiranega poslovnega izzida) | 3000 |

2. | Promet povezan z zavarovalniškimi podjetjiiz člena 5(4) (obračunane bruto zavarovalne premije) | 300 |

3. | Promet industrijskih podjetij iz člena 5(4) | 2000 |

4. | Odbitek dividend in drugih dohodkov, ki izvirajo iz podjetij 2 in 3 iz člena 5(4) | (200) |

5. | Celotni promet finančnega holdinga in njegove skupine | 5100 |

60. V takih primerih izračunov bi lahko bilo treba upoštevati različna računovodska pravila, še posebej tista, ki se nanašajo na pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov in so do neke mere usklajena, vendar ne ista, znotraj Skupnosti. Medtem ko se ta premislek nanaša na katero koli podjetje iz Uredbe o združitvi, je še posebej pomemben v primeru finančnih holdingov [20], kjer število in raznolikost nadzorovanih podjetij in stopnja nadzora holdinga nad njegovimi odvisnimi in drugimi podjetji, kjer ima delež, zahteva pazljivo preučitev.

61. V praksi se lahko izkaže, da je lahko izračun prometa, kot je opisan zgoraj, zahteven. Zatorej je dosledna in natančna uporaba te metode potrebna le v primerih, kjer se zdi, da je promet finančnega holdinga blizu pragovom Uredbe o združitvi; v drugih primerih je lahko očitno, da je promet daleč od pragov Uredbe o združitvi in je objavljena bilanca primerna za uveljavitev pristojnosti.

[1] UL L 395, 30.12.1989, str. 1, popravljena različica UL L 257, 21.9.1990, str. 13.

[2] UL L 180, 9.7.1997, str. 1.

[3] UL C 385, 31.12.1994, str. 21.

[4] Glej Obvestilo o konceptu koncentracije.

[5] Glej Zadeva IV/M.156 – Cereol/Continentale Italiana z dne 27. novembra 1991. V tej zadevi je Komisija izključila pomoč Skupnosti iz izračuna prometa, ker pomoč ni bila namenjena podpori prodaje proizvodov, ki bi jih proizvajal kateri koli udeleženec koncentracije, ampak proizvajalcem surovin (žito), ki jo je uporabljalo podjetje, ki je bilo specializirano za drobljenje žit.

[6] Zadeva IV/M.126 – Accor/Wagons–Lits, z dne 28. aprila 1992.

[7] Glej sodbo Sodišča prve stopnje v Zadevi T–3/93, Air France proti Komisiji, [1994] ZES II–21.

[8] Glej Obvestilo Komisije o konceptu udeležencev koncentracije.

[9] Glej Obvestilo Komisije o konceptu udeležencev koncentracije (odstavki 26–29).

[10] Na primer, podjetje A in podjetje B ustanovita skupno podjetje C. Ti matični podjetji imata v istem času skupni nadzor nad podjetjem D, čeprav ima A 60 odstotkov in B 40 odstotkov kapitala. Pri izračunavanju prometa A in B v času, ko ustanavljata novo skupno podjetje C, je promet D s tretjimi osebami enakovredno dodeljen A in B.

[11] Glej na primer Zadeva IV/M.806 – BA/TAT, z dne 26. avgusta 1996.

[12] Glej na primer Zadeva IV/M.126 – Accor/Wagons–Lits, z dne 28. aprila 1992 in Zadeva IV/M.940 – UBS/Mister Minit, z dne 9. julija 1997.

[13] Če se kraj, kjer se je kupec nahajal, ko je kupoval blago ali storitev in kraj, kjer se je blago ali storitev zaračunalo, razlikujeta, se promet dodeli prvemu.

[14] Glej člen 5(3) Uredbe o združitvi.

[15] Člen 1 Prve Direktive Sveta 77/780/EGS z dne 12. decembra 1977 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku in izvajanju poslov kreditnih institucij (UL L 322, 17.12.1977, str. 30)."

[16] Člen 1(6) Druge Direktive Sveta 89/646/EGS z dne 15. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku in izvajanju poslov kreditnih institucij (UL L 386, 30.12.1989, str. 1).

[17] Glej Zadevo IV/M.234 – GECC/Avis Lease, 15. julij 1992.

[18] Glej Zadeva IV/M.018 – AG/AMEV, z dne 21. novembra 1990.

[19] Načela iz tega odstavka za finančne holdinge se lahko do neke mere uporabi za družbe za upravljanje

[20] Glej na primer Zadevo IV/M.166 – Torras/Sarrió, z dne 24. februarja 1992, Zadevo IV/M.213 – Hong Kong in Shanghai Bank/Midland, z dne 21. maja 1992, IV/M.192 – Banesto/Totta, z dne 14. aprila 1992.

--------------------------------------------------