EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31998R2330

Uredba Sveta (ES) št. 2330/98 z dne 22. oktobra 1998 o ponudbi za odškodnino določenim proizvajalcem mleka in mlečnih proizvodov, začasno omejenih pri opravljanju njihove dejavnosti

OJ L 291, 30.10.1998, p. 4–9 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 03 Volume 024 P. 104 - 109
Special edition in Estonian: Chapter 03 Volume 024 P. 104 - 109
Special edition in Latvian: Chapter 03 Volume 024 P. 104 - 109
Special edition in Lithuanian: Chapter 03 Volume 024 P. 104 - 109
Special edition in Hungarian Chapter 03 Volume 024 P. 104 - 109
Special edition in Maltese: Chapter 03 Volume 024 P. 104 - 109
Special edition in Polish: Chapter 03 Volume 024 P. 104 - 109
Special edition in Slovak: Chapter 03 Volume 024 P. 104 - 109
Special edition in Slovene: Chapter 03 Volume 024 P. 104 - 109
Special edition in Bulgarian: Chapter 03 Volume 026 P. 35 - 40
Special edition in Romanian: Chapter 03 Volume 026 P. 35 - 40

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 10/12/2011; razveljavil 32011R1229

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1998/2330/oj

31998R2330



Uradni list L 291 , 30/10/1998 str. 0004 - 0009


Uredba Sveta (ES) št. 2330/98

z dne 22. oktobra 1998

o ponudbi za odškodnino določenim proizvajalcem mleka in mlečnih proizvodov, začasno omejenih pri opravljanju njihove dejavnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker pri uvedbi sheme dodatne dajatve leta 1984 v sektorju mleka in mlečnih proizvodov zakonodaja Skupnosti pri določanju pravil za dodeljevanje individualnih referenčnih količin ni upoštevala položaja proizvajalcev, ki zaradi obveze na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 1078/77 z dne 17. maja 1977 o uvedbi sistema premij za ne-trženje mleka in mlečnih proizvodov in za preusmeritev mlečnih čred [4], niso oddajali ali prodali mleka v referenčnem letu, ki ga je sprejela država članica, ali pa so bili v navedenem letu omejeni v obsegu oddaje ali prodaje;

ker so se po sodbi Sodišča Evropskih skupnosti z dne 19. maja 1992 v združenih primerih C-104/89 in C-37/90, institucije Skupnosti obvezale, da popolnoma uveljavijo navedeno odločitev v zvezi z vsemi zadevnimi proizvajalci, katerih okoliščine so zadostile pogojem, določenim v sodbi glede odgovornosti Skupnosti, da poravna škodo, ki so jo do tedaj utrpeli proizvajalci, ker izvirna zakonodaja Skupnosti ni predvidevala, da se jim dodeli individualna referenčna količina; ker so bili zadevni proizvajalci predvsem tisti, ki so imeli pravico zaprositi za posebno referenčno količino na podlagi določb, ki so se Uredbi Sveta (EGS) št. 857/84 z dne 31. marca 1984 o sprejemu splošnih pravil za uporabo dajatve iz člena 5c Uredbe (EGS) št. 804/68 v sektorju mleka in mlečnih proizvodov [5] dodale z Uredbo (EGS) št. 764/89 [6] ali Uredbo (EGS) št. 1639/91 [7]; ker je Uredba Sveta (EGS) št. 2187/93 z dne 22. julija 1993 o ponudbi za odškodnino določenim proizvajalcem mleka in mlečnih proizvodov, začasno omejenih pri opravljanju njihove dejavnosti [8], uvedla odškodninsko ureditev za te proizvajalce, na podlagi katerih se je ponudba, izračunana na pavšalniosnovi, dala vsem proizvajalcem, ki izpolnjujejo pogoje in so predložili zahtevke, ki bi se lahko sprejeli pri celotni in končni obravnavi zahtevkov ali pa zavrnili;

ker je na pritožbo dveh proizvajalcev Sodišče prve stopnje v svoji sodbi z dne 9. decembra 1997 v združenih zadevah T-195/94 in T-202/94 odredilo Skupnosti, da poravna škodo, ki sta jo do tedaj utrpela navedena proizvajalca, ker izvirna zakonodaja Skupnosti, ki je uvedla shemo dodatne dajatve, ni predvidevala dodeljevanja individualnih referenčnih količin za gospodarstva, za katera velja obveza na podlagi Uredbe (EGS) št. 1078/77, in ker so naknadne spremembe zakonodaje izključile dodeljevanje posebnih referenčnih količin prejemnikom premije, dodeljene na podlagi Uredbe (EGS) št. 1078/77, ki so prejeli referenčno količino zaradi člena 2 in/ali člena 6 Uredbe (EGS) št. 857/84;

ker obstaja znatno število drugih proizvajalcev, katerih okoliščine zadoščajo pogojem, določenim v sodbi v zvezi z odgovornostjo Skupnosti in ki so postopke proti Svetu in Komisiji že začeli ali pa naslovili zahtevke za odškodnino na institucije Skupnosti; ker so zadevni proizvajalci predvsem tisti, ki so bili upravičeni zaprositi za posebno referenčno količino na podlagi Uredbe (EGS) št. 2055/93 [9]; ker je torej primerno sprejeti ureditve z namenom obravnave teh zahtev;

ker glede na število proizvajalcev, ki morda izpolnjujejo pogoje, ne bi bilo mogoče oceniti zahtev vsakega proizvajalca posebej; ker je torej nujno uporabiti pavšal; ker je primerno, da se čim bolj upoštevajo ureditve, določene v Uredbi (EGS) št. 2187/93;

ker je treba vzpostaviti neposredno povezavo med priznavanjem pravice do posebne referenčne količine na podlagi Uredbe (EGS) št. 2055/93 in obstojem škode zaradi omejitve proizvodnje mleka v nasprotju z željami zadevnega proizvajalca; ker je treba zato, da se zagotovi, da proizvajalcu ne koristi pridobitev posebne referenčne količine samo zaradi špekulacij o domnevni premoženjski vrednosti dodeljene referenčne količine, upoštevati nadaljnje dejavnosti proizvajalca v omejenem obdobju, določenem v Uredbi (EGS) št. 2055/93;

ker je treba v primeru prevzemnikov dela gospodarstva, za katerega velja obveza na podlagi Uredbe (EGS) št. 1078/77, določiti podlago, na kateri se izračuna letna količina; ker se bo letna količina večinoma določila glede na površino prenesenega zemljišča kot dela celotne površine prvotnega gospodarstva; ker bi bilo treba, zaradi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 16. oktobra 1997 v zadevi C-165/95, kjer je bilo prvotno gospodarstvo mešano, to določitev opraviti, kadar obstajajo potrebni dokazi, v razmerju z delom gospodarstva, ki je bil posredno ali neposredno namenjen mlečni proizvodnji v času, ko se je sprejela obveza na podlagi Uredbe (EGS) št. 1078/77; ker bi bilo treba uporabljati ista načela v primeru, kadar se je prevzemnik celotnega gospodarstva, za katero velja taka obveza, ali prevzemnik dela takega kmetijskega gospodarstva, ki se je naknadno odpovedal delu gospodarstva pred dodelitvijo posebne referenčne količine;

ker je treba, ob upoštevanju zgoraj navedenega, količino za odškodnino, izračunati v skladu z načeli, utemeljenimi s sodbama Sodišča Evropskih skupnosti z dne 19. maja 1992 in Sodišča prve stopnje z dne 9. decembra 1997;

ker bi bilo treba navesti obdobje, za katero se ponudi odškodnina; ker se lahko, v skladu z zgoraj omenjenimi načeli šteje, da je škoda, ki so jo utrpeli proizvajalci zaključena na dan sprejema Uredbe (EGS) št. 2055/93, ali, če je to prej, na dan dodelitve posebne referenčne količine; ker je treba uporabiti določbe člena 43 statuta Sodišča Evropskih skupnosti, ki določa petletno zastaranje zahtev; ker so se v odgovor na zahtevke proizvajalcev, prejete po dnevu sodbe Sodišča prve stopnje z dne 9. decembra 1997, institucije začasno odrekle svoji pravici uveljavljanja določb glede zastaranja; ker je torej treba določiti okoliščine, v katerih začne zopet teči rok zastaranja;

ker je treba zaradi administrativnih razlogov proizvajalcem določiti rok za vložitev zahtevkov za odškodnino pristojnim organom, da so te sprejemljive, ter roke za posredovanje ponudb in njihovo priznavanje; ker bi bilo treba Komisijo pooblastiti za podaljšanje roka za posredovanje ponudb v primernih okoliščinah;

ker za namene izvajanja te uredbe države članice opravijo potrebne administrativne naloge v skladu z njenimi določbami zaradi posebnega mandata, omejenega na izvrševanje navedenih nalog; ker bi moral glede na to, da mora biti pogoj za priznavanje ponudbe opustitev vseh zahtev do Skupnosti ki izhajajo iz opustitve dodeljevanja referenčnih količin, ponudbo za odškodnino proizvajalcu opraviti pristojni organ države članice v imenu in za račun Sveta in Komisije;

ker Uredba (EGS) št. 2187/93 določa zneske odškodnin v ekujih na 100 kg mleka za vsako leto od 1984/1985 do 1990/91, ki se razlikujejo glede na velikost kmetije v smislu proizvodnje mleka; ker te vsote predstavljajo celotno oceno, na leto in velikost kmetije, razlike med prihodkom, ki bi ga zadevni proizvajalci prejeli od trženja mleka, če to ne bi bilo omejeno, in dohodkom, ki so ga prejeli, ali bi ga lahko prejeli, če bi bili v istem času primerno skrbni; ker se glede na izkušnje pri uporabi navedene uredbe lahko sklepa, da se je dokazala objektivnost metode, uporabljene za izračun zneskov, in da so sprejemljiva ocena izgub, ki so jih utrpeli proizvajalci;

ker je torej primerno, da se obdržijo isti zneski za ureditve glede odškodnin za proizvajalce na podlagi te uredbe; ker pa razlikovanje glede na velikost kmetije ni pomembno za proizvajalce, ki so prejemniki premije za ne-trženje ali dela kmetijskega gospodarstva, ki je predmet obveze ne-trženja; ker je sprejemljivo, da so na splošno taki proizvajalci delovali na gospodarstvih, kjer je proizvodnja mleka naraščala in so bile referenčne količine nadpovprečne; ker je torej primerno uporabiti številke, ki se nanašajo na največjo velikost kmetije; ker je treba določiti zneske tudi za leta 1991/92 do 1993/94; ker se ti zneski lahko izračunajo na podlagi zneskov prejšnjih let s prilagoditvami, ki upoštevajo nihanja cene mleka v državah članicah, na ozemlju katerih je večina kmetijskih gospodarstev zadevnih proizvajalcev;

ker, če proizvajalec ne sprejme ponudbe pristojnega organa države članice v skladu z določbami te uredbe, to pomeni, da je zavrnil ponudbo Skupnosti; ker bi vsi pravni postopki, ki jih proizvajalec po tem nadaljuje ali sproži, sodili v pristojnost Skupnosti;

ker so izkušnje pri izvajanju Uredbe (EGS) št. 2187/93 pokazale, da je priporočljivo predvideti pristojnosti za odobritev posredovanja ponudb za odškodnino proizvajalcem, ki ne izpolnjujejo določenih pogojev, določenih v dogovorih, predpisanih v uredbi, toda katerih okoliščine vseeno zadoščajo pogojem, določenim v sodbah Sodišča Evropskih skupnosti ali Sodišča prve stopnje glede odgovornosti Skupnosti,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Odškodnina se pod pogoji, določenimi v tej uredbi, dodeli tistim proizvajalcem, ki so bili prevzemniki celega ali dela gospodarstva, za katerega velja obveza, sprejeta na podlagi Uredbe (EGS) št. 1078/77 ("SLOM gospodarstvo"), in tistim, ki so utrpeli izgubo zaradi omejitev v obsegu oddaje ali prodaje mleka ali mlečnih proizvodov zaradi te obveze v referenčnem letu, ki ga je izbrala zadevna država članica v okviru sheme dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

Člen 2

Šteje se, da zahtevek za odškodnina izpolnjuje pogoje, če ga predloži proizvajalec, ki mu je bila dodeljena posebna referenčna količina na podlagi člena 1(1) Uredbe (EGS) št. 2055/93, ali ki mu je bil, na podlagi člena 1(2) navedene uredbe, dodeljen delež posebne referenčne količine, predhodno dodeljene zaradi člena 3a Uredbe (EGS) št. 857/84, ali enakovredna količina iz nacionalne rezerve iz člena 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28. decembra 1992 o uvedbi dodatne dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov [10], kadar se država članica na podlagi člena 1(2), tretji pododstavek Uredbe (EGS) št. 2055/93, odloči, da izpolni pravice prejemnika na tak način.

Člen 3

Zahtevek vloži oseba, ki ji je bila dodeljena posebna referenčna količina iz člena 2, ali pa njegov ali njen dedič ali dediči, brez vpliva na uporabo določb nacionalne zakonodaje držav članic.

Člen 4

Z odstopanjem od člena 2 se zahtevek ne sprejme, če je proizvajalec, ki je prejel posebno referenčno količino na podlagi Uredbe (EGS) št. 2055/93, pred 1. oktobrom 1996 sodeloval v kakršnem koli ukrepu v zvezi z dokončno opustitvijo referenčnih količin ali prodal ali dal v najem svoje celo gospodarstvo pred navedenim datumom.

Člen 5

1. Pristojni organ iz člena 9 določi letno količino, za katero zapade odškodnina na podlagi količine, uporabljene za izračun premije, odobrene na podlagi Uredbe (EGS) št. 1078/77, povečane za 1 % in zmanjšane za odstotek, ki predstavlja znižanja, uporabljena v vsaki državi članici za referenčne količine proizvajalcev, določene v skladu s členoma 2 in 6 Uredbe (EGS) št. 857/84.

2. Za proizvajalce, ki so bili prevzemniki celega SLOM gospodarstva, se letna količina izračuna v skladu z odstavkom 1, in se, če je to primerno, zniža v skladu z odstavkom 4.

3. Za proizvajalce, ki so bili prevzemniki dela SLOM gospodarstva, se letna količina izračuna v skladu z odstavkom 1 in zniža v razmerju s površino prvotnega SLOM gospodarstva, ki se ni prenesla. Kadar je bilo prvotno SLOM gospodarstvo mešano gospodarstvo, se znižanje izračuna na podlagi površin prvotnega SLOM gospodarstva, ki so se posredno ali neposredno uporabljale za proizvodnjo mleka, pod pogojem, da se lahko taka uporaba dokaže pristojnemu organu. Dobljena količina se še nadalje zniža, kadar je to primerno, v skladu z odstavkom 4.

4. Če se je proizvajalec odrekel delu SLOM gospodarstva, ali delu SLOM gospodarstva, prenesenega nanj, pred dodelitvijo posebne referenčne količine na podlagi Uredbe (EGS) št. 2055/93, vključno z obdobjem obveze ne-trženja, se letna količina, za katero zapade odškodnina, kot je navedeno v odstavkih 2 oziroma 3, zniža v razmerju s površino, ki se ji je odrekel. Kadar je bilo prvotno SLOM gospodarstvo mešano kmetijsko gospodarstvo, se znižanje izračuna ob upoštevanju samo tistih površin, ki so se posredno ali neposredno uporabljale za proizvodnjo mleka, pod pogojem, da se lahko taka uporaba dokaže pristojnemu organu.

Člen 6

Če se je del kmetijskega gospodarstva proizvajalca prodal ali dal v najem po dodelitvi posebne referenčne količine in pred 1. oktobrom 1996, se letna količina, za katero zapade odškodnina, določena v skladu s členom 5, zniža za del posebne referenčne količine, vrnjene v nacionalno rezervo.

Člen 7

1. Odškodnina se ponudi samo za obdobje, za katerega pravica do nadomestila ni zastarala.

2. Za namen določitve obdobja, za katerega se ponudi odškodnina:

(a) je datum prekinitve petletnega zastaranja, določenega v členu 43 Statuta Sodišča Evropskih skupnosti, prvi med naslednjimi dogodki:

- v primeru postopka pred Sodiščem Evropskih skupnosti ali Sodiščem prve stopnje, datum, ko se pritožba registrira,

- v primeru vloge, naslovljene na institucijo Skupnosti, datum, ko tako vlogo prejme Svet ali Komisija (kateri je bil prej), pod pogojem, da je vlagatelj naknadno sprožil postopek pred Sodiščem prve stopnje v času dvomesečnega odloga, določenega v členu 43 Statuta Sodišča Evropskih skupnosti, ali da je institucija Skupnosti pisno priznala, da je taka vloga prekinila zastaranje;

(b) datum začetka obdobja odškodnine je pet let pred datumom prekinitve zastaranja, vendar ne pred 2. aprilom 1984 ali pred datumom, ko je potekla obveza ne-trženja ali preusmeritve;

(c) zadnji dan obdobja odškodnine je 1. avgust 1993 ali dan, ko je proizvajalec prejel posebno referenčno količino, če je to prej.

Člen 8

Če je med obdobjem odškodnine ter pred dodelitvijo posebne referenčne količine, proizvajalec povečal proizvodnjo, da je presegla referenčno količino, ki mu je bila na voljo, se količina, za katero zapade odškodnina, za zadevno obdobje zniža za količine, oddane ali prodane neposredno, ki presegajo to referenčno količino. Količine, oddane ali prodane neposredno, in referenčna količina, razpoložljiva za del obdobja dvanajstih mesecev, se določi kot razmerje skupne oddaje ali neposredne prodaje in referenčne količine, razpoložljive za celotno obdobje dvanajstih mesecev. Referenčne količine iz drugega pododstavka člena 2 Uredbe (EGS) št. 2055/93 se ne upoštevajo za določanje razpoložljive referenčne količine.

Člen 9

Vsak zahtevek za odškodnino je treba nasloviti na pristojni organ, imenovan v ta namen v vsaki zadevni državi članici, pri čemer se uporabi obrazec, pripravljen v skladu s postopkom, predpisanimi v členu 30 Uredbe (EGS) št. 804/68 [11]. Pristojni organ mora to vlogo prejeti najkasneje do 31. januarja 1999, da je sprejemljiva.

Člen 10

Pristojni organ iz člena 9 preveri točnost informacij, ki jih navede proizvajalec, in izračuna znesek odškodnine na podlagi količine in obdobja, za katerega zapade odškodnina, pri tem pa uporabi zneske, navedene v prilogi.

Člen 11

Obresti se dodajo znesku odškodnine po stopnji 6 % na leto od 9. decembra 1997 do datuma izplačila odškodnine. Vendar pa se v primeru, da se izplačilo odškodnine odloži, ker proizvajalec ne zagotovi informacij ali dokumentov, ki se nanašajo na zahtevek za odškodnina, ki jih zahteva pristojni organ, ali dokaza o umiku postopkov iz člena 13(3), drugi pododstavek, obresti ne izplačajo za obdobje zamude.

Člen 12

Skupni znesek odškodnine se v nacionalno valuto pretvori z uporabo kmetijskega menjalnega tečaja, ki se uporablja na dan, ko začne veljati ta uredba.

Člen 13

1. V štirih mesecih po prejemu zahtevka za odškodnino pristojni organ iz člena 9 posreduje ponudbo za odškodnino, izračunano v skladu s to uredbo, vlagatelju, skupaj s potrdilom o celotni in končni obravnavi zahtevkov. To obdobje lahko Komisija podaljša v skladu s postopkom iz člena 16 na ustrezno utemeljeno zahtevo države članice. Ponudba se naredi v imenu in na račun Sveta in Komisije.

2. Kadar je vlagatelj prevzemnik dela SLOM gospodarstva in za posebno referenčno količino, dodeljeno na podlagi člena 1(1) ali 1(2) Uredbe (EGS) št. 2055/93, velja ponovna ocena, ki jo opravijo nacionalni organi, je rok v odstavku 1 štiri mesece od datuma končne odločbe nacionalnih organov o ponovni oceni posebne referenčne količine, kadar je ta odločitev kasnejša od prejema vloge za odškodnina.

3. Ponudba je sprejeta tako, da se pristojnemu organu vrne ustrezno podpisano potrdilo. Da je obvezujoče, ga mora pristojni organ prejeti najpozneje tri mesece po datumu posredovanje ponudbe.

Odškodnina se izplača na podlagi sprejema ponudbe. Vendar pa je treba v primeru proizvajalcev, ki so sprožili postopek proti institucijam Skupnosti, pristojnemu organu predložiti tudi dokaz o umiku postopka pred izplačilom odškodnine.

Če se ponudba ne sprejme v določenem roku, to pomeni, da za Svet in Komisijo ni več obvezujoča.

Sprejem ponudbe pomeni opustitev katere koli zahteve kakršne koli narave proti Skupnosti v zvezi z vsemi izgubami v smislu člena 1, vključno z obrestmi in stroški.

Člen 14

Rok zastaranja na podlagi člena 43 Statuta Sodišča Evropskih skupnosti začne spet teči 1. februarja 1999 za vse proizvajalce iz člena 1, ki ne predložijo zahtevka za odškodnino v skladu s členom 9, razen če ga je prekinil začetek postopkov, ki še tečejo.

Za proizvajalce, ki so prejeli ponudbo za odškodnina zaradi člena 13(1) ali (2), začne rok zastaranja teči spet na dan po izteku obdobja za sprejem ponudbe, določenega v členu 13(3), razen če ga je prekinil začetek postopkov, ki še tečejo.

Člen 15

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 16 odloči, da odobri posredovanje ponudb za odškodnino proizvajalcem, katerih okoliščine so take, da zadoščajo zahtevam za opredeljevanje odgovornosti Skupnosti, vendar pa niso prejeli odškodnine na podlagi Uredbe (EGS) št. 2187/93 ali v okviru predhodnih določb te uredbe. Znesek ponujene odškodnine se izračuna v skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 2187/93 ali te uredbe ali v skladu z merili, ki se lahko določijo v sodbi Sodišča Evropskih skupnosti o odškodnini v združenih zadevah C-104/89 in C-37/90, kot je primerno. Obrestna mera, ki se doda in obdobje, za katerega se izračuna, se lahko prilagodita, da se upoštevajo posebne okoliščine. Določijo se tudi potrebni roki v zvezi s ponudbami za odškodnino in njihovo priznanje.

Člen 16

Podrobna pravila za uporabo te uredbe in zlasti določbe glede plačil stroškov zastopnikov proizvajalcev sprejme Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 30 Uredbe Sveta (EGS) št. 804/68.

Člen 17

Financiranje izplačil na podlagi te uredbe se šteje kot intervencija v smislu člena 3 Uredbe (EGS) št. 729/70 [12].

Člen 18

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 22. oktobra 1998

Za Svet

Predsednik

W. Molterer

[1] UL C 273, 2.9.1998, str. 3.

[2] UL C 328, 26.10.1998.

[3] Mnenje z dne 15. oktobra 1998 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[4] UL L 131, 26.5.1997, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1300/84 (UL L 125, 12.5.1984, str. 23).

[5] UL L 90. 1.4.1984, str. 13. Uredba, razveljavljena z Uredbo (EGS) št. 3950/92 (UL 405, 31.12.1992, str. 1).

[6] UL L 84, 29.3.1989, str. 2.

[7] UL L 150, 15.6.1991, str. 35.

[8] UL L 196, 5.8.1993, str. 6.

[9] UL L 187, 29.7.1993, str. 8.

[10] UL L 405, 31.12.1992, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 903/98 (UL L 127, 29.4.1998, str 8).

[11] Uredba Sveta (EGS) št. 804/68 z dne 27. junija 1968 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne proizvode (UL L 148, 28.6.1968, str. 13). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1587/96 (UL L 206, 16.8.1996, str. 21).

[12] Uredba Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 94, 28.4.1970, str. 13). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1287/95 (UL L 125, 8.6.1995, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA

ODKODNINA, KI SE PONUDI NA PODLAGI ČLENA 10

(ekuji na 100 kg mleka) |

Leto | Znesek |

1984/1985 | 9,2 |

1985/1986 | 10,5 |

1986/1987 | 9,7 |

1987/1988 | 10,0 |

1988/1989 | 12,3 |

1989/1990 | 12,9 |

1990/1991 | 11,7 |

1991/1992 | 11,8 |

1992/1993 | 12,4 |

1993/1994 | 12,4 |

--------------------------------------------------

Top