31998R1687

Uredba Sveta (ES) št. 1687/98

z dne 20. julija 1998

o spremembah Uredbe Komisije (ES) št. 1749/96 glede zajetja blaga in storitev v harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin [1] ter zlasti člena 4 in člena 5(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne Banke [2],

ker morajo na podlagi člena 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 2494/95 vse države članice pripraviti harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin (HICP), začenši z indeksom za januar 1997; ker zahteva po izdelavi HICP nikakor ne omejuje pravice držav članic, da objavijo njihove nacionalne, neharmonizirane, inflacijske indekse, ki jih lahko uporabljajo za namene nacionalnih politik;

ker Uredba Komisije (ES) št. 1749/96 z dne 9. septembra 1996 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin [3] določa začetno zajetje v HICP, ki je bilo omejeno na tisto blago in storitve, ki so zajeti v vseh ali večini nacionalnih indeksov cen življenjskih potrebščin (CPI); ker cene, ki se bodo uporabile za HICP, zlasti obravnavanje subvencij, popustov in povračil, zahtevajo usklajene opredelitve; ker se mora ozemeljsko in populacijsko zajetje v HICP šele določiti;

ker člen 3 Uredbe (ES) št. 2494/95 zahteva, da HICP temeljijo na cenah blaga in storitev, ki so na voljo za nakup na ekonomskem ozemlju držav članic za namen neposrednega zadovoljevanja potreb potrošnikov; ker cene, ki jih potrošniki dejansko ne plačajo pri teh nakupih, ali oportunitetni stroški ali plačila obresti niso primerni za mednarodne primerjave inflacije cen življenjskih potrebščin;

ker je znano, da spremembe pri povračilih morda ne bodo vplivale na merila inflacije v širšem smislu, ampak predstavljajo pomemben del inflacijskega procesa, ki vpliva na potrošnike, in se zato morajo odražati v HICP;

ker Odbor za statistični program (OSP) ni predložil mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik; ker mora v tem primeru, po postopku, določenem v členu 14(2) Uredbe (ES) št. 2494/95, Komisija nemudoma predložiti Svetu predlog potrebnih ukrepov,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1749/96 se spremeni kakor sledi:

1. Priloga I se nadomesti s Prilogama Ia in Ib k tej uredbi;

2. v prvi alinei člena 1 se črta beseda "začetno";

3. pododstavek (a) člena 2 se nadomesti z naslednjim:

"(a)(1) "zajetje" v HICP je opredeljeno kot tisto blago in storitve, ki so zajeti v denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev iz (a)(2). Klasificirano je v obliki štirimestnih kategorij in podkategorij, navedenih v Prilogi Ia, ki izvirajo iz mednarodne klasifikacije COICOP in so znani kot COICOP/HICP (klasifikacija individualne potrošnje po namenu, prilagojena za potrebe HICP);

(a)(2) "denarni izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev" so opredeljeni kot tisti del izdatkov za končno potrošnjo, ki jih ustvarijo gospodinjstva v denarnih transakcijah v enem primerjalnem obdobju ali v obeh in so določeni v Prilogi Ib. Če ni drugače določeno, Priloga Ib upošteva opredelitve, ki jih določa Evropski sistem računov (ESR) 1995, vsebovane v Uredbi (ES) št. 2223/96 [4]. "Denarne izdatke za končno potrošnjo gospodinjstev" sestavljajo izdatki za blago in storitve za neposredno zadovoljevanje individualnih potreb ali zahtev, ki jih imajo:

(a)(2)(a) rezidenčna gospodinjstva na domačem ozemlju ali na tujem; ali

(a)(2)(b) rezidenčna in nerezidenčna gospodinjstva na domačem ozemlju; ali

(a)(2)(c) populacija gospodinjstev v okviru nacionalne ankete o potrošnji gospodinjstev;

(a)(3) cene, uporabljene v HICP, so nabavne cene, ki jih gospodinjstva plačajo za nakup posameznega blaga in storitev v denarnih transakcijah. Če so bili blago in storitve potrošnikom na voljo brezplačno in je bila dejanska cena zaračunana naknadno, potem je treba pri HICP upoštevati dejansko razliko od nične cene do dejanske cene in obratno;

(a)(4) "ponderji" v HICP pomenijo skupno potrošnjo gospodinjstev za katerikoli sklop blaga in storitev, ki je zajet v HICP in izražen kot delež v skupnih izdatkih za vso zajeto blago in storitve;"

4. Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 3

Zajetje

1. Za primerljive se štejejo HICP, ki so izračunani na podlagi cenovnih sprememb in ponderjev za vsako kategorijo denarnih izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev iz Priloge Ia in zajemajo več kakor eno tisočino skupnih izdatkov, zajetih z vsemi temi kategorijami, kakor je določeno v odstavku 2.

2. Zajetje v HICP se razširi, kakor sledi:

(a) začenši s pripravo HICP za januar 1997 morajo države članice obdelati zbrane podatke, ki zajemajo tiste kategorije, ki so označene z "začetno zajetje,"; kakor je določeno v Prilogi Ia;

(b) v času priprave HICP za december 1999, toda ne pred tem datumom, morajo države članice obdelati zbrane podatke, ki zajemajo tudi kategorije, označene z "december 1999";, kakor je določeno v Prilogi Ia.";

5. v členu 4 se besede "Priloga I" nadomestijo z besedami "Priloga Ia".

Člen 2

Ob upoštevanju stališč odbora, ki je bil ustanovljen s Sklepom 89/382/EGS, Euratom [5], Komisija najpozneje v dveh letih od začetka veljavnosti te uredbe pripravi poročilo in ga predloži Svetu. Poročilo vsebuje oceno delovanja določb te uredbe, zlasti koncepta denarnih izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev v odnosu na ustrezne alternativne koncepte. Po tem poročilu lahko Komisija po potrebi predloži Svetu ustrezne pobude za spremembo te uredbe.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. julija 1998

Za Svet

Predsednik

W. Molterer

[1] UL L 257, 27.10.1995, str. 1.

[2] Mnenje, dano 14. julija 1998 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 229, 10.9.1996, str. 3.

[4] UL L 310, 13.11.1996, str. 1.

[5] UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

--------------------------------------------------

PRILOGA Ia

HICP zajema naslednje kategorije COICOP/HICP:

Koda | Poglavje COICOP/HICP | Začetno zajetje januar 1997 | Dodatno december 1999 | Izključeno |

01. | HRANA IN BREZALKOHOLNE PIJAČE | | | |

01.1 | Hrana | | | |

01.1.1 | Kruh in drugi izdelki iz žita | Polno | | |

01.1.2 | Meso | Polno | | |

01.1.3 | Ribe | Polno | | |

01.1.4 | Mleko, sir in jajca | Polno | | |

01.1.5 | Olje in maščobe | Polno | | |

01.1.6 | Sadje | Polno | | |

01.1.7 | Zelenjava, vključno s krompirjem in drugimi gomoljnicami | Polno | | |

01.1.8 | Sladkor, marmelada, med, sirupi, čokolada in slaščice | Polno | | |

01.1.9 | Prehrambeni izdelki, drugje neomenjeni | Polno | | |

01.2 | Brezalkoholne pijače | | | |

01.2.1 | Kava, čaj in kakav | Polno | | |

01.2.2 | Mineralna voda, brezalkoholne pijače in sokovi | Polno | | |

02. | ALKOHOLNE PIJAČE IN TOBAK | | | |

02.1 | Alkoholne pijače | | | |

02.1.1 | Žgane pijače | Polno | | |

02.1.2 | Vino | Polno | | |

02.1.3 | Pivo | Polno | | |

02.2 | Tobačni izdelki | | | |

02.2.1 | Tobak | Polno | | |

02.3 | Droge | | | |

02.3.1 | Droge | | | Izključeno |

03. | OBLEKA IN OBUTEV | | | |

03.1 | Obleka | | | |

03.1.1 | Tkanine | Polno | | |

03.1.2 | Oblačila | Polno | | |

03.1.3 | Drugi tekstilni izdelki in dodatki | Polno | | |

03.1.4 | Čiščenje, popravilo in izposoja oblačil | Polno | | |

03.2 | Obutev | | | |

03.2.1 | Čevlji in druga obutev | Polno | | |

03.2.2 | Popravilo in izposoja obutve | Polno | | |

04. | STANOVANJE, VODA, ELEKTRIKA, PLIN IN DRUGO GORIVO | | | |

04.1 | Dejanske najemnine za stanovanje | | | |

04.1.1 | Dejanske najemnine, ki jih plačujejo najemniki | Delno | Polno | |

04.1.2 | Druge dejanske najemnine | Delno | Polno | |

04.2 | Imputirane najemnine za stanovanja | | | |

04.2.1 | Imputirane najemnine lastnikov stanovanj | | | Izključeno |

04.2.2 | Druge imputirane najemnine | | | Izključeno |

04.3 | Redno vzdrževanje in popravila stanovanj | | | |

04.3.1 | Izdelki za redno vzdrževanje in popravila stanovanj | Polno | | |

04.3.2 | Storitve za redno vzdrževanje in popravila stanovanj | Polno | | |

04.4 | Druge storitve v zvezi s stanovanjem | | | |

04.4.1 | Zbiranje odpadkov | Delno | Polno | |

04.4.2 | Kanalizacijske storitve | Delno | Polno | |

04.4.3 | Oskrba z vodo | Delno | Polno | |

04.4.4 | Druge storitve v zvezi s stanovanji, drugje neomenjene | Polno | | |

04.5 | Elektrika, plin in drugo gorivo | | | |

04.5.1 | Elektrika | Polno | | |

04.5.2 | Plin | Polno | | |

04.5.3 | Tekoča goriva | Polno | | |

04.5.4 | Trda goriva | Polno | | |

04.5.5 | Topla voda, para, led | Polno | | |

05. | STANOVANJSKA OPREMA, GOSPODINJSKE NAPRAVE IN REDNO VZDRŽEVANJE STANOVANJA | | | |

05.1 | Pohištvo, oprema in okrasni predmeti, preproge in druge in talne obloge ter popravila | | | |

05.1.1 | Pohištvo in oprema | Polno | | |

05.1.2 | Preproge in druge talne obloge | Polno | | |

05.1.3 | Popravilo pohištva, opreme in talnih oblog | Polno | | |

05.2 | Tekstilni izdelki za gospodinjstvo | | | |

05.2.1 | Tekstilni izdelki za gospodinjstvo | Polno | | |

05.3 | Grelne in kuhalne napraven hladilniki, pralni stroji in podobne večje gospodinjske naprave, vključno z namestitvijo in popravili | | | |

05.3.1 | Večji gospodinjski električni ali neelektrični aparati | Polno | | |

05.3.2 | Mali električni gospodinjski aparati | Polno | | |

05.3.3 | Popravilo gospodinjskih naprav | Polno | | |

05.4 | Steklenina, namizni pribor in gospodinjski pripomočki | | | |

05.4.1 | Steklenina, namizni pribor in gospodinjski pripomočki | Polno | | |

05.5 | Orodje in oprema za hišo in vrt | | | |

05.5.1 | Večje orodje in oprema | Polno | | |

05.5.2 | Majhni pripomočki in različni dodatki | Polno | | |

05.6 | Blago in storitve za vzdrževanje gospodinjstva | | | |

05.6.1 | Potrošni material za gospodinjstvo | Polno | | |

05.6.2 | Storitve za dom in gospodinjstvo | Polno | | |

06. | ZDRAVJE | | | |

06.1 | Zdravila in medicinski izdelki ter oprema | | | |

06.1.1 | Zdravila in medicinski izdelki ter oprema | Delno | Polno | |

06.2 | Ambulantne zdravstvene storitve | | | |

06.2.1 | Zdravstvene storitve | | Polno | |

06.2.2 | Zobozdravstvene storitve | | Polno | |

06.2.3 | Paramedicinske storitve | | Polno | |

06.3 | Bolnišnične storitve | | | |

06.3.1 | Bolnišnične storitve | | | |

07. | PREVOZ | | | |

07.1 | Nakup prevoznih sredstev | | | |

07.1.1.A. | Novi avtomobili | Polno | | |

07.1.1.B. | Rabljeni avtomobili | Polno | | |

07.1.2 | Motorna kolesa | Polno | | |

07.1.3 | Kolesa | Polno | | |

07.2 | Delovanje osebnih prevoznih sredstev | | | |

07.2.1 | Rezervni deli in dodatki | Polno | | |

07.2.2 | Goriva in maziva | Polno | | |

07.2.3 | Vzdrževanje in popravila | Polno | | |

07.2.4 | Druge storitve v zvezi osebnimi prevoznimi sredstvi | Polno | | |

07.3 | Prevozne storitve | | | |

07.3.1 | Železniški potniški prevoz | Polno | | |

07.3.2 | Cestni potniški prevoz | Polno | | |

07.3.3 | Zračni potniški prevoz | Polno | | |

0.7.3.4 | Prevoz potnikov po morju ali celinskih plovnih poteh | Polno | | |

07.3.5 | Druge kupljene prevozne storitve | Polno | | |

07.3.6 | Kombinirane vozovnice | Polno | | |

08. | KOMUNIKACIJE | | | |

08.1 | Komunikacije | | | |

08.1.1 | Poštne storitve | Polno | | |

08.1.2 | Telefonska in telefaks oprema | Polno | | |

08.1.3 | Telefonske, telegrafske in telefaks storitve | Polno | | |

09. | REKREACIJA IN KULTURA | | | |

09.1 | Avdiovizualna oprema, fotografska oprema in oprema za obdelavo podatkov ter dodatki, vključno s popravili | | | |

09.1.1 | Oprema za sprejemanje, snemanje ter reprodukcijo zvoka in slike | Polno | | |

09.1.2 | Fotografska in kinematografska oprema in optične naprave | Polno | | |

09.1.3 | Oprema za obdelavo podatkov | Polno | | |

09.1.4 | Snemalni mediji za sliko in zvok | Polno | | |

09.1.5 | Popravilo avdiovizualne opreme, fotografske opreme in opreme za obdelavo podatkov ter dodatkov | Polno | | |

09.2 | Drugi večji trajni proizvodi za rekreacijo in kulturo | | | |

09.2.1 | Drugi večji trajni proizvodi za rekreacijo in kulturo | Polno | | |

09.2.2 | Popravilo drugih večjih trajnih proizvodov za rekreacijo in kulturo | Polno | | |

09.3 | Manjši izdelki in oprema za rekreacijo; rože, vrtovi in domače hišne živali | | | |

09.3.1 | Igre, igrače in konjički, oprema za šport, taborjenje in rekreacijo na prostem | Polno | | |

09.3.2 | Vrtnarstvo | Polno | | |

09.3.3 | Domače hišne živali | Polno | | |

09.4 | Rekreativne in kulturne storitve | | | |

09.4.1 | Kulturne in rekreativne storitve | Polno | | |

09.4.2 | Kulturne storitve | Polno | | |

09.4.3 | Igre na srečo | | | Izključeno |

09.5 | Časopisi, knjige in pisalne potrebščine | | | |

09.5.1 | Knjige | Delno | Polno | |

09.5.2 | Časopisi in periodični tisk | Polno | | |

09.5.3 | Razne tiskovine | Polno | | |

09.5.4 | Pisarniški papir in risalni material | Delno | Polno | |

09.6 | Počitnice v paketu | | | |

09.6.1 | Počitnice v paketu | Polno | | |

10. | IZOBRAŽEVANJE | | | |

10.1 | Izobraževalne storitve | | | |

10.1.1 | Predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje | | Polno | |

10.1.2 | Višješolsko izobraževanje | | Polno | |

10.1.3 | Visokošolsko izobraževanje | | Polno | |

10.1.4 | Izobraževanje, ki ni določeno s stopnjo | Delno | Polno | |

11. | HOTELI, KAVARNE IN RESTAVRACIJE | | | |

11.1 | Gostinstvo | | | |

11.1.1 | Restavracije in kavarne | Polno | | |

11.1.2 | Menze | Delno | Polno | |

11.2 | Nastanitvene storitve | | | |

11.2.1 | Nastanitvene storitve | Delno | Polno | |

12. | RAZNOVRSTNO BLAGO IN STORITVE | | | |

12.1 | Osebna nega | | | |

12.1.1 | Frizerski saloni in saloni za osebno nego | Polno | | |

12.1.2 | Naprave, predmeti in izdelki za osebno nego | Polno | | |

12.1.3 | Storitve za osebno nego, drugje neomenjene | | | Izključeno |

12.2 | Osebni predmeti, drugje neomenjeni | | | |

12.2.1 | Nakit in ure | Polno | | |

12.2.2 | Drugi osebni predmeti | Polno | | |

12.3 | Socialno varstvo | | | |

12.3.1 | Storitve socialnega varstva | | Delno | |

12.4 | Zavarovanje | | | |

12.4.1 | Življenjsko zavarovanje | | | Izključeno |

12.4.2 | Stanovanjsko zavarovanje | Delno | Polno | |

12.4.3 | Zdravstveno zavarovanje | | Polno, | |

12.4.4 | Zavarovanje prevoznih sredstev | Delno | Polno, | |

12.4.5 | Druga zavarovanja | | Polno, | |

12.5 | Finančne storitve, drugje neomenjene | | | |

12.5.1 | Finančne storitve, drugje neomenjene | Delno | Polno | |

12.5.2 | FISIM | | | Izključeno |

12.6 | Druge storitve, drugje neomenjene | | | |

12.6.1 | Druge storitve, drugje neomenjene | Polno | | |

--------------------------------------------------

PRILOGA Ib

A. OPREDELITEV DENARNIH IZDATKOV ZA KONČNO POTROŠNJO GOSPODINJSTEV

1. Gospodinjski sektor vključuje posameznike ali skupine posameznikov (kakor je opredeljeno v ESR 2.76.a in 2.76.b) in lahko vključuje institucionalna gospodinjstva (kakor je opredeljeno v ESR 2.76.b).

2. Rezidenčno gospodinjstvo ima svoje središče ekonomskega interesa znotraj ekonomskega ozemlja države članice, ki lahko vključuje teritorialne ali izventeritorialne enklave (kakor je opredeljeno v ESR 2.04 do 2.07).

3. Denarna transakcija je gospodarski tok, ki predstavlja medsebojno delovanje med institucionalnimi enotami na podlagi medsebojnega dogovora, pri čemer vpletene enote izvajajo ali prejemajo plačila ali povzročajo obveznosti ali prejemajo sredstva, nominirana v enotah valute. Po dogovoru se zbiranje gospodinjskih odpadkov šteje za sodelovanje po medsebojnem dogovoru. Transakcije, pri katerih ne gre za izmenjavo gotovine ali sredstev ali obveznosti, nominiranih v enotah valute, se štejejo za nedenarne transakcije. Transakcije znotraj enote so običajno nedenarne transakcije. Nedenarne transakcije, ki vključujejo več kakor eno institucionalno enoto, se pojavljajo kot transakcije proizvodov (blagovna menjava), transakcije trgovine na drobno (plačilo v naravi, prenosi v naravi itd.) in druge transakcije (menjava neproizvedenih ali nefinančnih sredstev).

Denarni izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev zajemajo naslednje mejne primere:

4. Zajemajo postavke, ki se ne štejejo za vmesno potrošnjo, kot so materiali za manjša popravila stanovanj in notranje opreme, ki jih običajno opravijo najemniki in najemodajalci, in materiali za popravila in vzdrževanje trajnih dobrin, vključno s prevoznimi sredstvi.

5. Zajemajo postavke, ki se ne štejejo za akumulacijo kapitala, vključno s trajnimi dobrinami, ki še naprej opravljajo svojo funkcijo v večjih obračunskih obdobjih; to vključuje prenos lastništva nekaterih trajnih dobrin s podjetja na gospodinjstvo.

6. Zajemajo finančne storitve, ki se zaračunavajo neposredno.

7. Zajemajo storitve neživljenjskega zavarovanja za znesek implicitne zaračunane storitve.

8. Zajemajo vse stroške, ki se financirajo iz naslova zahtevkov neživljenjskega zavarovanja, vključno s plačili, ki jih zavarovalnice izvedejo neposredno mehaničnim delavnicam, bolnišnicam, zdravnikom itd. Iz tega izhaja, da je celotna cena, ki jo plača gospodinjstvo ali zavarovalnica mehaničnim delavnicam, bolnišnicam, zdravnikom itd., vključena v HICP.

Zahtevki neživljenjskega zavarovanja so zneski, ki jih morajo zavarovalnice plačati za poravnavo telesnih poškodb in škode, ki so jih utrpele osebe ali blago. To so tekoči prenosi iz zavarovalnice na gospodinjstvo kot prejemnika in se zato vključijo v razpoložljive prihodke gospodinjstva. Vsi stroški iz naslova plačil, na primer, mehaničnim delavnicam, bolnišnicam, ali zdravnikom se štejejo, kakor da jih je povzročilo gospodinjstvo in ne zavarovalnica. Pri tem ni pomembno, ali je gospodinjstvo dejansko povzročilo strošek, preden so bili izplačani zahtevki, ki so nato izplačani kot povračilo socialnega zavarovanja, ali če so plačila izvedle zavarovalnice neposredno mehaničnim delavnicam, bolnišnicam itd. V slednjem primeru se zavarovalnice štejejo le kot posredniki, ki delujejo v imenu gospodinjstev, ki se še vedno obravnavajo kot povzročitelji teh stroškov.

9. Zajemajo plačila gospodinjstev za dovolilnice, dovoljenja itd., ki se štejejo za nakupe storitev. Če se izdaja dovolilnic zahteva zaradi izpolnitve določene regulativne funkcije, kot je preverjanje sposobnosti ali kvalifikacije določene osebe, se izvedeno plačilo lahko obravnava kot nakup storitev od države, te cene pa vključijo v HICP. Če pa se dovoljenja izdajajo avtomatsko proti plačilu, se tako plačilo šteje za neposredno obdavčitev in ne kot cena. Vozniška in pilotska dovoljenja, televizijska in radijska dovoljenja, orožni listi, vstopnine za muzeje in knjižnice, stroški odvoza odpadkov itd. se v večini primerov obravnavajo kot nakup storitev, ki jih izvaja država, medtem ko se dovoljenja za uporabo vozil, plovil in letal v večini primerov obravnavajo kot davek.

10. Zajemajo nakup blaga in storitev po nepridobitnih cenah, na primer vstopnina za muzej.

Denarni izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev ne zajemajo naslednjih mejnih primerov:

11. Ne zajemajo prihodkov v naravi, ker ne gre za denarno transakcijo (čeprav so po ESR 3.76.b vključeni v izdatke za končno potrošnjo).

12. (a) Ne zajemajo socialnih transferjev v naravi, ki jih prejmejo gospodinjstva, vključno s tistimi deli stroškov, ki so jih prvotno pokrila gospodinjstva in pozneje prejela povračilo od socialnega zavarovanja, državnih organov ali NPISG, npr. za stroške zdravljenja ali izobraževanja. Če gospodinjstvo kupi blago ali storitev, za katero pozneje prejme povračilo delno ali v celoti, se gospodinjstvo šteje le kot posrednik, ki deluje v imenu sklada socialne varnosti, državnega organa ali NPISG. Zneski, povrnjeni gospodinjstvom, se obravnavajo kot socialni transferji v naravi, ki jih opravljajo socialno varstvo, državni organi ali NPISG. Ne beležijo se kot gotovinski transferji gospodinjstvom in ne tvorijo del razpoložljivih prihodkov gospodinjstva. Taka računovodska obravnava vodi do istega rezultata kakor takrat, ko sklad socialne varnosti kupi blago ali storitve od tržnih proizvajalcev in jih potem ponovno proda gospodinjstvom po nizkih nekomercialnih cenah. To pomeni, da je cena, vključena v HICP, vsota, ki jo plača gospodinjstvo, po tem ko se odšteje povračilo.

(b) Vsi ostali popusti javnih ustanov, zlasti zneski, plačani najemnikom za znižanje njihovih najemnin (vključno s plačili, ki jih najemniki po lastni presoji plačajo neposredno najemodajalcu), se štejejo za socialna nadomestila v gotovini in se zato upoštevajo kot razpoložljivi prihodki gospodinjstva. To pomeni, da je celotna cena blaga ali storitve pred popustom vključena v HICP.

13. Ne zajemajo storitev lastniških stanovanj, ker gre za nedenarne transakcije (čeprav so po ESR 3.76.a vključeni v izdatke za končno potrošnjo).

14. Ne zajemajo nakupa stanovanj in postavk, ki se obravnavajo kot pridobitev neproizvedenih sredstev, zlasti nakupa zemljišča.

15. Ne zajemajo stroškov, ki jih ima lastnik stanovanja z nakupom opreme, vzdrževanjem in popravilom stanovanja in katere najemniki običajno ne plačajo.

16. Ne zajemajo stroškov nakupa vrednostnih predmetov.

17. Ne zajemajo stroškov gospodinjstev, ki so lastniki individualnih in partnerskih podjetij, če gre za stroške poslovanja.

18. Ne zajemajo tekočih davkov na prihodek in premoženje, ki so obvezna, tekoča plačila, v gotovini ali v naravi, ki jih redno zaračunavajo država in druge ustanove po svetu na prihodke in premoženje institucionalnih enot, in nekatere redne davke, ki se ne obračunavajo niti za prihodke niti za premoženje. Drugi tekoči davki vključujejo vsa plačila gospodinjstev za dovoljenja, ki se štejejo kot davki, kot so dovoljenje za lastništvo ali uporabo vozil, plovil ali letal itd.

19. (a) Ne zajemajo naročnin, prispevkov in članarin, ki jih gospodinjstva plačujejo NPISG, kot so sindikati, strokovna združenja, združenja potrošnikov, cerkve in družabni, kulturni ter športni klubi.

(b) Če pa se klub, sindikat, društvo ali združenje šteje za tržnega proizvajalca, ki prodaja svoje storitve po gospodarsko pomembni ceni, kar je običajno, čeprav gre za pravni status nepridobitne organizacije, potem se naročnine, prispevki in članarine, ki jih plačujejo gospodinjstva, upoštevajo kot plačila za opravljene storitve — in ne kot transfer — in so zato vključene v HICP.

20. Ne zajemajo prostovoljnih transferjev v gotovini ali v naravi, ki jih opravijo gospodinjstva dobrodelnim ustanovam in humanitarnim organizacijam.

21. Ne zajemajo plačil dohodkov iz premoženja, vključno z obrestmi. Dohodek iz premoženja je dohodek, ki ga prejema lastnik finančnega sredstva ali materialnega, neproizvedenega sredstva, ki ga daje na voljo drugi institucionalni enoti. Pod pogoji finančnega instrumenta, ki sta ga sporazumno sprejeli obe stranki, pomenijo obresti tisti znesek, ki ga mora dolžnik plačati upniku v določenem obdobju, ne da bi se s tem zmanjšal znesek dolgovane glavnice.

22. Ne zajemajo obveznih ali prostovoljnih socialnih prispevkov, kot so dejanski socialni prispevki, ki jih zaposleni plačajo skladom socialnega zavarovanja, zavarovalnicam ali avtonomnim in neavtonomnim pokojninskim skladom, ki izvajajo programe socialnega zavarovanja, da bi s tem zagotovili socialne prejemke svojim zaposlenim ali socialne prispevke zaposlenih, ki se plačujejo ustanovam socialnega varstva ali v zasebne naložbene ali nenaložbene programe.

23. Ne zajema življenjskega zavarovanja in storitev financiranja pokojnine (čeprav so po ESR 3.76.f in g te storitve vključene v izdatke za končno potrošnjo v obsegu vsote implicitnih zaračunanih storitev).

24. Ne zajemajo neto premij neživljenjskega zavarovanja. To so premije, plačljive po policah, ki so jih najele institucionalne enote. To so police, ki so jih najela posamezna gospodinjstva na lastno pobudo in za lastno korist. Neto premije neživljenjskega zavarovanja vključujejo dohodek iz premoženja nosilcev zavarovalne police, potem ko se odštejejo stroški storitev zavarovalnic, ki so zavarovanje priskrbele. (NB: to zaračunano storitev pokrivajo denarni izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev). Neto premije neživljenjskega zavarovanja so razpoložljivi zneski za kritje različnih dogodkov ali nesreč, ki so povzročile škodo na blagu ali premoženju, ali telesnih poškodb iz naravnih ali človeških razlogov, kot so požari, poplave, trčenja, strmoglavljenja, potopitve, kraje, nasilje, nesreče, bolezni, ali za kritje finančne izgube zaradi dogodkov, kot so bolezen, nezaposlenost, nesreča itd.

25. Ne zajemajo tekočih transferjev med gospodinjstvi, ki vključujejo vse tekoče transferje v gotovini ali v naravi, ki jih rezidentna gospodinjstva opravijo za druge rezdientna ali nerezidentna gospodinjstva ali jih od njih prejmejo.

26. Ne zajemajo glob in drugih kazni. Te kazni izrekajo institucionalnim enotam sodišča ali kvazi sodni organi in se obravnavajo kot obvezni tekoči transferji. Ne zajemajo tudi glob in drugih kazni, ki ji nalagajo davčni organi zaradi izogibanja ali nepravočasnega plačila davkov, ki se običajno ne morejo razlikovati od davkov samih.

27. Ne zajemajo loterij in iger na srečo; niti zaračunanih storitev, plačanih organizatorju loterije ali igre na srečo, niti preostalih tekočih transferjev, ki so izplačani dobitnikom (čeprav je po ESR 4.135 zaračunana storitev vključena v izdatke za končno potrošnjo).

B. OPREDELITEV CENE

28. Ob nakupu je cena kupca tista cena, ki jo kupec dejansko plača za proizvode; vključeni so vsi morebitni davki brez subvencije na proizvode; po odbitkih za popuste na količino ali nakupe izven glavne sezone; brez obresti ali zaračunanih storitev, ki so bili dodani po kreditni pogodbi; brez morebitnih dodatnih stroškov zaradi zamujenega plačilnega roka, določenega ob nakupu.

29. Blago in storitve za individualno potrošnjo ("individualno blago in storitve") nabavi gospodinjstvo in jih uporabi za zadovoljevanje potreb in zahtev članov navedenega gospodinjstva. Individualno blago in storitve imajo naslednje lastnosti:

(a) zagotovljeno mora biti, da se ugotovi in zabeleži nabava blaga ali storitve s strani posameznega gospodinjstva ali njenega člana in tudi čas, ko je bilo to opravljeno;

(b) gospodinjstvo je moralo pristati na dobavo blaga ali storitve in je izvedlo vse potrebne ukrepe, za omogočanje npr. obiskovanja šole ali klinike;

(c) blago ali storitev morata biti take narave, da njuna pridobitev s strani enega gospodinjstva ali osebe ali tudi s strani majhne, omejene skupine oseb, izključuje pridobitev istega blaga ali storitve s stani drugih gospodinjstev ali oseb.

Vsi izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev so individualni. Po dogovoru se vso blago in storitve, ki jih dajejo NPISG, obravnavajo kot individualno.

Po dogovoru se morajo vsi državni izdatki za končno potrošnjo za izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in blaginjo, šport in rekreacijo ter kulturo obravnavati kot stroški storitev individualne potrošnje, razen stroškov za splošno upravo, pravno ureditev, raziskave itd. Poleg tega se morajo tudi stroški za zagotavljanje stanovanj, odvoz gospodinjskih odpadkov in upravljanje prevoznega sistema obravnavati kot individualni stroški. Izdatki za kolektivno potrošnjo so preostanek državnih izdatkov za končno potrošnjo. Zajemajo zlasti upravljanje in zagotavljanje pravnega reda družbe, zagotavljanje varnosti in obrambe, vzdrževanje javnega reda in miru, zakonodaje in pravnega reda, zagotavljanje javnega zdravja, varstva okolja, raziskav in razvoja, infrastrukture in gospodarskega razvoja.

--------------------------------------------------