EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31998R0088

Uredba Sveta (ES) št. 88/98 z dne 18. decembra 1997 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranitev ribolovnih virov v vodah Baltskega morja, Beltov in Øresunda

OJ L 9, 15.1.1998, p. 1–16 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)
Special edition in Czech: Chapter 04 Volume 003 P. 197 - 213
Special edition in Estonian: Chapter 04 Volume 003 P. 197 - 213
Special edition in Latvian: Chapter 04 Volume 003 P. 197 - 213
Special edition in Lithuanian: Chapter 04 Volume 003 P. 197 - 213
Special edition in Hungarian Chapter 04 Volume 003 P. 197 - 213
Special edition in Maltese: Chapter 04 Volume 003 P. 197 - 213
Special edition in Polish: Chapter 04 Volume 003 P. 197 - 213
Special edition in Slovak: Chapter 04 Volume 003 P. 197 - 213
Special edition in Slovene: Chapter 04 Volume 003 P. 197 - 213

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2005; razveljavil 32005R2187

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1998/88/oj

31998R0088



Uradni list L 009 , 15/01/1998 str. 0001 - 0016


Uredba Sveta (ES) št. 88/98

z dne 18. decembra 1997

o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranitev ribolovnih virov v vodah Baltskega morja, Beltov in Øresunda

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

(1) ker se je Uredba Sveta (EGS) št. 1866/86 z dne 12. junija 1986 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranitev ribolovnih virov v vodah Baltskega morja, Beltov in Øresunda [3] pogosto in bistveno spreminjala; ker bi bilo treba zaradi jasnosti in racionalnosti navedeno uredbo konsolidirati;

(2) ker je Svet v skladu s členoma 2 in 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o uvedbi sistema Skupnosti za ribištvo in ribogojstvo [4] glede na razpoložljivo znanstveno svetovanje pristojen za sprejem ohranitvenih ukrepov, potrebnih za zagotovitev razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih virov na trajnostni podlagi. V ta namen lahko Svet določi tehnične ukrepe glede ribolovnega orodja in načina njegove uporabe;

(3) ker je treba sprejeti načela in določene postopke za določitev navedenih tehničnih ukrepov na ravni Skupnosti, tako da vsaka država članica lahko upravlja ribolovne aktivnosti, ki potekajo v morskih vodah pod njeno jurisdikcijo ali suverenostjo;

(4) ker je bil pristop Skupnosti h Konvenciji o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih, kakor spremenjena s Protokolom h Konferenci predstavnikov držav pogodbenic konvencije, v nadaljevanju Gdanska konvencija, odobren s Sklepom Sveta 83/414/EGS [5];

(5) ker je Gdanska konvencija začela za Skupnost veljati 18. marca 1984, Skupnost pa je sprejela vse pravice in obveznosti Danske in Zvezne republike Nemčije, kakor so določene z Gdansko konvencijo;

(6) ker je Mednarodna komisija za ribištvo v Baltskem morju, ustanovljena z Gdansko konvencijo, od svoje ustanovitve naprej sprejela zbirko ukrepov za ohranitev ribolovnih virov v Baltskem morju ter njihovo upravljanje in je v svojih pismih z dne 20. septembra 1985, 8. decembra 1986, 21. decembra 1987, 29. oktobra 1988, 20. septembra 1993, 20. septembra 1994 in 11. septembra 1995 pogodbenicam sporočila določena priporočila za spremembo navedenih tehničnih ukrepov;

(7) ker je v Gdanski konvenciji predvideno, da mora Skupnost navedena priporočila uveljaviti v vodah Baltskega morja, Beltov in Øresunda, ob upoštevanju ugovornega postopka iz člena XI Konvencije;

(8) ker je najučinkovitejši način za zmanjšanje ulova majhnih rib prepoved ribolova na tistih območjih, kjer so te zelo zgoščene,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev zemljepisnega območja

1. Ta uredba se nanaša na obdržanje in iztovor ribolovnih virov, ki se pojavljajo v vodah Baltskega morja, Beltov in Øresunda, na zahodu omejenih s črto, ki poteka od rta Hasenøre do točke Gniben, od Korshageja do Spodsbjerga in od rta Gilbjerg do Kullna. Ne uporablja se za vode znotraj temeljnih črt.

2. Uporablja se za:

- ribiče Skupnosti na zemljepisnem območju, opisanem v točki 1,

- vse ribiče v vodah tega območja, ki so pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic.

3. Zemljepisno območje je razdeljeno na 11 podrazdelkov, oštevičenih od 22 do 32, ki so opisane v Prilogi I.

Člen 2

Prepoved ribolova določenih vrst na določenih zemljepisnih območjih v določenih obdobjih

1. Prepovedano je na krovu obdržati naslednje vrste rib, ki so bile ujete v spodaj naštetih vodah med spodaj naštetimi obdobji:

Vrste | Vode | Obdobje prepovedi |

Iverka (Platichthys flesus) | Podrazdelek 26 | od 1. februarja do 30. aprila |

Iverka | Podrazdelka 28 in 29 južno od zemljepisne širine 59° 30' S | od 1. februarja do 30. aprila |

Iverka | Podrazdelek 32 | od 1. februarja do 30. junija |

Samice iverke | Podrazdelek 22, razen za zemljepisno območje, opisano v Prilogi II | od 1. februarja do 30. aprila |

Morska plošča (Pleuronectes platessa) | Podrazdelek 26 | od 1. februarja do 30. aprila |

Morska plošča | Podrazdelek 27, 28 in 29 južno od zemljepisne širine 59° 30' S | od 1. februarja do 30. aprila |

Samice morske plošče | Podrazdelek 22, razen za zemljepisno območje, opisano v Prilogi II, in podrazdelitvi 24 in 25 | od 1. februarja do 30. aprila |

Romb (Psetta maxima) | Podrazdelki 22, 24, 25 in 26 | od 1. junija do 31. julija |

Gladki romb (Scophtalmus rhombus) | Podrazdelki 22, 24, 25 in 26 | od 1. junija do 31. julija |

2. Z odstopanjem od določb točke 1 se prilovi iverke in morske plošče pri ribolovu na trsko, pridobljeni v času prepovedi iz navedene točke, lahko obdržijo na krovu v okviru 10 % omejitve po teži celotnega ulova trske na krovu ladje.

Člen 3

Najmanjše velikosti rib

1. Riba se šteje za podmerno, če je manjša od najmanjše velikosti iz Priloge III za zadevne vrste in vode.

2. Velikost ribe se meri od konice gobca, pri zaprtih ustih, do skrajnega konca repne plavuti.

3. Tudi kadar so sestavni del prilova, se ribe, manjše od najmanjše dovoljene velikosti, ne smejo zadržati na krovu ali pretovarjati, iztovarjati, prevažati, predelati, konzervirati, prodati ali skladiščiti, raztavljati ali ponuditi v prodajo. Treba jih je vrniti v morje takoj zatem, ko so bile ujete, če je le mogoče, dokler so še žive.

4. Z odstopanjem od točke 3 se podmerne trske lahko zadržijo na krovu v okviru 5 % omejitve po teži ulova trske na krovu.

5. Prilov trske, pridobljen pri ribolovu na sled in papalino, ne sme presegati 10 % teže celotnega ulova. Tega prilova podmernih trsk pa se na krovu lahko zadrži največ 5 %.

Člen 4

Določitev odstotka prilova ulova

1. Odstotek prilovov iz člena 2(2) se meri kot razmerje po teži celotne količine trske na krovu po sortiranju ali vseh trsk v skladišču ali v iztovoru.

2. Odstotek prilovov iz člena 3(4) se meri kot razmerje po teži celotne količine rib na krovu po sortiranju ali vseh rib v skladišču ali v iztovoru.

3. Podrobna pravila za določitev odstotka prilovov se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13.

Člen 5

Najmanjša dovoljena velikost očes na mreži

1. Prepovedano je uporabljati ali vleči kakršno koli vlečno mrežo, dansko potegalko ali podobno mrežo z očesi, manjšimi od velikosti iz Priloge IV, za vode, vrste ali skupine vrst zadevnih rib.

2. Prepovedano je uporabljati zasidrane plavajoče mreže ali viseče mreže z očesi, manjšimi od velikosti iz Priloge IV, za ribolov na lososa.

3. Prepovedano je uporabljati zabodne mreže z očesi, manjšimi od velikosti iz Priloge IV, za vode, vrste ali skupine vrst zadevnih rib.

Člen 6

Merjenje velikosti očes

1. Med pregledovanjem mrež se očesa izmerijo s ploščatim, 2 mm debelim merilom, narejenim iz trpežnega materiala, ki zadrži svojo obliko. Ima več stranic z vzporednimi robovi, povezanimi z vmesnimi konusnimi stranicami, od katerih ima vsaka konus 1 cm v 8 cm, ali pa ima samo konusne stranice z prej navedenim konusom. Na površini merila se označi širina v milimetrih, tako na delu z vzporednimi stranicami, če ga ima, kot na konusnem delu. V zadnjem primeru se širina označi na vsak mm, prikaz širine se izvede v pravilnih presledkih.

2. Pri merjenju velikosti očes se merilo v odprtino očesa vstavi z njegovim najožjim delom v smeri, pravokotni na ravnino mreže, tako da meri vzdolžno os očesa, kadar je raztegnjeno diagonalno po dolžini. Merilo se v odprtino očesa vstavlja s silo roke, dokler ga pri konusnih robovih ne ustavi upor očesa. Velikost posameznih očes je širina merila na točki, pri kateri se merilo ustavi.

3. Velikost očes na mreži je povprečna velikost vsaj enega, naključno izbranega niza 20 zaporednih očes v smeri vzdolžne osi mreže. Očesa, ki so oddaljena manj kot 10 očes in so v okviru 50 cm od veznih vrvi, vrvi ali zaporne vrvi vreče, se ne merijo. Razdalja se meri pravokotno na vezne vrvi, vrvi ali zaporne vrvi vreče, raztegnjeni v smeri navedenega merjenja.

4. Očesa na mreži se merijo samo takrat, ko je mreža mokra.

5. Posamezno oko se ne šteje za premajhno, če gre del merila, ki ustreza najmanjši dovoljeni velikosti iz Priloge IV za zadevne vrste rib, vode in vrste mrež, brez težav skozenj.

Člen 7

Dodatki k mrežam

1. Z odstopanjem od člena 5(1) je dovoljeno dodati na zunanjo stran spodnje polovice vreče katere koli vlečne mreže, danske potegalke ali podobne mreže platnen, mrežast ali drug material z namenom preprečiti ali zmanjšati obrabo. Takšen material se doda samo vzdolž sprednjih in stranskih robov vreče.

2. Z odstopanjem od člena 5(1) je dovoljeno dodati na zunanjo stran vreče in podaljška ojačevalno vrečo. Ojačevalna vreča je cilindričen kos mrežastega materiala, ki popolnoma obdaja vrečo in podaljšek. Narejena je lahko iz enakega ali trpežnejšega materiala kakor vreča in podaljšek. Velikost očes ojačevalne vreče je vsaj dvakrat večja kakor velikost očes na vreči, razen da najmanjša velikost njenega očesa ni manjša od 80 mm.

Ojačevalna vreča se lahko pritrdi na naslednjih mestih:

(a) na njenem prednjem robu; in

(b) na njenem zadnjem robu; ali se

(c) prišije na rob vreče in podaljška naokrog po enem nizu očes; ali

(d) se prišije vzdolžno vzdolž enega niza očes.

3. Z odstopanjem od člena 5(1) je dovoljeno pri vlečnih mrežah, danskih potegalkah in podobnih mrežah uporabljati nepovratno mrežo ali zaklopnico z velikostjo očes, ki je manjša od očes na vreči.

Zaklopnica se lahko pritrdi na notranji strani vreče ali na njeni sprednjem delu.

Razdalja od točke sprednje pritrditve zaklopnice do zadnjega konca vreče znaša najmanj trikratno dolžino zaklopnice.

Člen 8

Uporaba ribolovnega orodja

1. Orodje, ki se ne sme uporabljati na določenem zemljepisnem območju ali v določenem obdobju, se hrani na krovu tako, da ni pripravljeno za uporabo na prepovedanem območju ali v prepovedanem obdobju. Rezervna orodja se shranijo ločeno in sicer tako, da niso pripravljena za uporabo.

2. Ribolovno orodje se šteje za nepripravljeno za uporabo, če je:

- pri vlečnih mrežah, danskih potegalkah in podobnih mrežah

(a) širilke so pritrjene na notranjo ali zunanjo stran branika ali vislic in

(b) če so uzde vlečne mreže ali vlečne vrvi ločeni od širilk ali obtežilnikov,

- pri opremi za ribolov na lososa, če so:

(a) mreže spravljene pod pritrjenim pokrovom,

(b) ribiške vrvice in trnki shranjeni v zaprtih zabojih,

- pri zapornih plavaricah, če je glavna ali spodnja vrv ločena od mreže.

3. Vse leto je prepovedano ribariti s katero koli vlečno mrežo, dansko potegalko in podobno mrežo na zemljepisnem območju, omejenem s črto, ki povezuje naslednje koordinate:

54° 23′ S | 14° 35′ V |

54° 14′ S | 14° 25′ V |

54° 17′ S | 14° 17′ V |

54° 24′ S | 14° 11′ V |

54° 27′ S | 14° 25′ V |

54° 23′ S | 14° 35′ V |

4. Z odstopanjem od točke 1 je med ribolovom na trsko lahko dovoljeno imeti na krovu samo orodje, dovoljeno za ribolov na trsko, ali orodje z očesi, ki so večja od velikosti iz Priloge IV. Če je na krovu orodje, ki ni dovoljeno za ribolov na trsko, je iztovor trsk prepovedan.

Člen 9

Omejitve ribolova na lososa in morsko postrv

1. Pri ribolovu na atlantskega lososa (Salmo salar) ali morsko postrv (Salmo trutta) je prepovedano:

- uporabljati viseče ali zasidrane mreže od 15. junija do 30. septembra v vodah iz podrazdelkov 22 do 28, 29 južno od 59° 30′ S in 32,

- uporabljati viseče ali zasidrane mreže od 1. junija do 15. septembra v vodah iz podrazdelkov 29, 30 in 31 severno od 59° 30′ S,

- uporabljati viseče in zasidrane ribiške vrvice od 1. aprila do 15. novembra v vodah iz podrazdelkov 22 do 31,

- uporabljati viseče in zasidrane ribiške vrvice od 1. julija do 15. septembra v vodah iz podrazdelka 32.

Prepoved ribolova med lovopustom velja na območju izven štirih navtičnih milj, merjeno od temeljnih črt, razen v podrazdelku 32 in območju vzhodno od zemljepisne dolžine 22° 30′ V (svetilnik Bengtskär) v finskem ribolovnem območju, kjer je ribolov z visečimi in zasidranimi ribiškimi vrvicami prepovedan od 1. julija do 15. septembra.

2. Pri ribolovu na atlantskega lososa (Salmo salar) ali morsko postrv (Salmo trutta) je prepovedano:

- kadar ribolov poteka z uporabo zasidranih plavajočih mrež in visečih mrež, uporabljati več kot 600 mrež naenkrat na ribiško ladjo, katerih dolžina ne presega 35 m, merjeno po glavni vrvi. Poleg števila dovoljenih mrež za ribolov se lahko na krovu hrani največ 100 rezervnih mrež;

- kadar ribolov poteka s pomočjo visečih ali zasidranih ribiških vrvic, uporabljati več kot 2000 trnkov naenkrat na ribiško ladjo.

Trnki na visečih in zasidranih ribiških vrvicah imajo razdaljo med konico in hrbtiščem trnka najmanj 19 mm.

Poleg števila dovoljenih trnkov za ribolov se lahko na krovu hrani največ 200 rezervnih trnkov.

Splošne določbe

Člen 10

1. Prepovedano je neposredno ribarjenje trsk in bokoplut (Pleuronectidae) z namenom njihovega iztovora za namene, ki niso prehrana ljudi.

2. Eksplozivi, strupene snovi ali snovi za omamljanje se pri ribolovu ne smejo uporabljati.

3. Prepovedano je uporabljati zasidrano ali viseče orodje, brez da bi bilo označeno z bojami ali drugimi prepoznavnimi oznakami.

4. V Baltsko morje, Belte in Øresund je prepovedano spuščati tujerodne vrste ali loviti tujerodne vrste in jesetre, razen če tega ne dovoljujejo pravila, sprejeta v skladu s postopkom iz člena 13 in z obveznostmi, ki izhajajo iz Gdanske konvencije. Tujerodne vrste so opredeljene kot tiste vrste, ki se v Baltskem morju, Beltih in Øresundu ne pojavljajo po naravni poti.

Člen 11

Ta uredba se ne uporablja za ribolov, ki se izvaja izključno za znanstveno-raziskovalne namene in poteka z dovoljenjem in pod jurisdikcijo zadevne države članice ali držav članic in o katerih so bile Komisija in država članica ali države članice, v vodah katerih poteka raziskovalno delo, vnaprej obveščene.

Ribe, raki in mehkužci, ujeti za namene iz prvega odstavka, se lahko prodajo, shranijo, razstavijo ali ponudijo v prodajo, če:

- izpolnjujejo standarde iz Prilog II in III ter tržne standarde, sprejete v skladu s členom 2 Uredbe (EGS) št. 3759/92 [6], ali

- če se prodajo neposredno za namene, ki niso prehrana ljudi.

Plovilo, ki izvaja katero koli od dejavnosti iz prvega odstavka, mora imeti na krovu dovoljenje, ki ga izda država članica, pod zastavo katere plove.

Člen 12

Ta uredba se ne uporablja za ribolov, ki se izvaja med umetnim obnavljanjem staleža ali premeščanjem rib, rakov in mehkužcev.

V nasprotju z drugimi določbami te uredbe se ribe, raki in mehkužci, ujeti za namene iz prvega odstavka, ne smejo prodajati za prehrano ljudi.

Člen 13

1. Države članice lahko sprejmejo ukrepe za ohranitev staležev in njihovo upravljanje, kadar se takšni ukrepi nanašajo:

(a) dosledno na lokalne staleže, pomembne samo za ribiče zadevne države članice; ali

(b) na pogoje ali postopke, sprejete za omejitev ulova s tehničnimi ukrepi:

(i) ki dopolnjujejo ukrepe iz ribiških predpisov Skupnosti; ali

(ii) presegajo najmanjše zahteve iz navedenih uredb,

če se takšni ukrepi uporabljajo izključno za ribiče zadevne države članice, so združljivi z zakonodajo Skupnosti in skladni s skupno ribiško politiko ali z obveznostmi iz Gdanske konvencije.

2. Komisijo se obvesti o vseh osnutkih za uvedbo ali spremembo nacionalnih tehničnih ukrepov dovolj zgodaj, da lahko pripravi svoje pripombe.

Če v enem mesecu po takšnem obvestilu Komisija to zahteva, zadevna država članica začasno odloži uveljavitev načrtovanih ukrepov za tri mesece od datuma obvestila, da Komisiji omogoči, da v tem časovnem roku odloči glede združljivosti ukrepov z določbami iz točke 1.

Kadar Komisija ugotovi, o čemer mora obvestiti druge države članice, da načrtovani ukrep ni združljiv z določbami iz točke 1, zadevna država članica ne sme začeti izvajati tega ukrepa brez izvršenih potrebnih sprememb.

Zadevna država članica takoj obvesti druge države članice in Komisijo o sprejetem ukrepu, kjer je ustrezno, po izvršenih potrebnih spremembah.

3. Države članice Komisiji na njeno zahtevo dostavijo vse podatke, potrebne za oceno, ali so državni tehnični ukrepi skladni z določbami iz točke 1.

4. Na pobudo Komisije ali na zahtevo katere koli države članice se lahko vprašanje, ali je nacionalni tehnični ukrep, ki ga izvaja država članica, skladen z določbami iz točke 1, predloži Upravljalnemu odboru za preverjanje v skladu s členom 17 Uredbe (EGS) št. 3760/92, odločitev pa se sprejme v skladu s postopkom iz člena 18 navedene uredbe. Kadar se sprejme takšna odločitev, se tretji in četrti odstavek točke 2 smiselno uporabljata.

5. Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni ukrep ni skladen z določbami iz točke 1, najkasneje v enem letu po datumu priglasitve ukrepa odloči, da mora država članica ukrep ukiniti ali spremeniti v roku, ki ga določi Komisija. Določbe iz četrtega odstavka točke 2 se smiselno uporabljajo.

6. O ukrepih glede ribogojstva in ribolova z obale država članica Komisijo obvesti samo informativno.

"Ribogojstvo" pomeni gojenje rib, rakov ali mehkužcev v slani ali slankasti vodi.

Člen 14

Podrobna pravila za uporabo te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18 Uredbe (EGS) št. 3760/92.

Člen 15

Uredba (EGS) št. 1866/86 se razveljavi.

Sklici na navedeno uredbo se razlagajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja iz Dela A Priloge VI.

Člen 16

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 1997

Za Svet

Predsednik

F. Boden

[1] UL C 304, 6.10.1997, str. 32.

[2] UL C 296, 29.9.1997, str. 31.

[3] UL L 162, 18.6.1986, str. 1. Uredba, kakor nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1821/96 (UL L 241, 21.9.1996, str. 8).

[4] UL L 389, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[5] UL L 237, 26.8.1983, str. 4.

[6] Uredba (EGS) št. 3759/92 z dne 17. decembra 1992 o skupni ureditvi trga za ribiške in ribogojne proizvode (UL L 388, 31.12.1992, str. 1). Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3318/94 (UL L 350, 31.12.1994, str. 15).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PODRAZDELKI ZEMLJEPISNEGA OBMOČJA IZ ČLENA 1

Podrazdelek 22

Vode, ki jih omejuje črta, ki poteka od rta Hasenøre (56° 09′ S, 10° 44′ V) na vzhodni obali Jyllanda do točke Gniben (56° 01 S, 11° 18′ V) na zahodni obali Syællanda; potem vzdolž zahodne in južne obale Sjællanda do točke, ki leži na zemljepisni dolžini 12° 00′ V; od tam proti jugu do otoka Falster, potem vzdolž vzhodne obale otoka Falster do Gedser Odde (54° 34′ S, 11° 58′ V); potem proti vzhodu do zemljepisne dolžine 12° 00′ V; nato proti jugu do obale Nemčije, potem v jugozahodni smeri vzdolž nemške obale in vzhodne obale Jyllanda vse do točke izhoda.

Podrazdelek 23

Vode, ki jih omejuje črta, ki poteka od rta Gilbjerg (56° 08′ S, 12° 18′ V) na severni obali Syællanda do Kullna (56° 18′ S, 12° 28′ V) na obali Švedske; nato v južni smeri vzdolž švedske obale do svetilnika Falsterbo (55° 23′ S, 12° 50′ V); nato skozi južni vhod v Øresund do svetilnika Stevns (55° 19′ S, 12° 28′ V) na obali Sjællanda; potem v severni smeri vzdolž vzhodne obale Sjællanda vse do točke izhoda.

Podrazdelek 24

Vode, omejene s črto, ki poteka od svetilnika Stevns (55° 19′ S, 12° 28′ V) na vzhodni obali Sjællanda skozi južni vhod v Øresund do svetilnika Falsterbo (55° 23′ S, 12° 50′ V) na obali Švedske; nato vzdolž južne obale Švedske do svetilnika Sandhammaren (55° 24′ S, 14° 12′ V); od tam do svetilnika Hammerodde (55° 18′ S, 14° 47′ V) na severni obali Bornholma; potem vzdolž zahodne in južne obale Bornholma do točke, ki leži na zemljepisni dolžini 15° 00′ V; od tam proti jugu do obale Poljske; nato v zahodni smeri vzdolž obal Poljske in Nemčije do točke, ki leži na zemljepisni dolžini 12° 00′ V; nato proti severu do točke, ki leži na zamljepisni širini 54° 34′ S in zemljepisni dolžini 12° 00′ V; nato proti zahodu do Gedser Odde (54° 34′ S, 11° 58′ V); od tam vzdolž vzhodne in severne obale otoka Falster do točke, ki leži na zemljepisni dolžini 12° 00′ V; od tam proti severu do južne obale Sjællanda; potem v zahodni in severni smeri vzdolž zahodne obale Sjællanda vse do točke izhoda.

Podrazdelek 25

Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na vzhodni obali Švedske na zemljepisni širini 56° 30′ S in se vije naprej proti vzhodu do zahodne obale otoka Öland; potem, ko obide jug otoka Öland, do točke na vzhodni obali z zemljepisno širino 56° 30′ S, proti vzhodu do zemljepisne dolžine 18° 00′ V; nato proti jugu do obale Poljske, nato v zahodni smeri vzdolž obale Poljske do točke, ki leži na zemljepisni dolžini 15° 00′ V; nato proti severu do otoka Bornholm; nato vzdolž južne in zahodne obale Bornholma do svetilnika Hammerodde (55° 18′ S, 14° 47′ V); nato do svetilnika Sandhammaren (55° 24′ S, 14° 12′ V) na južni obali Švedske; nato v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske vse do točke izhoda.

Podrazdelek 26

Vode, omejene s črto, ki poteka od točke z zemljepisno širino 56° 30′ S in zemljepisno dolžino 18° 00′ V in se vije naprej proti vzhodu do zahodne obale bivše Sovjetske zveze; nato v južni smeri vzdolž obal bivše SZ in Poljske do točke na poljski obali z zemljepisno dolžino 18° 00′ V; nato proti severu vse do točke izhoda.

Podrazdelek 27

Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na vzhodni obali celinske Švedske z zemljepisno širino 59° 41′ S in zemljepisno dolžino 19° 00′ V in se vije naprej proti jugu do severne obale otoka Gotland; nato v južni smeri vzdolž zahodne obale Gotlanda do točke, ki leži na zemljepisni širini 57° 00′ S; nato proti zahodu do zemljepisne dolžine 18° 00′ V; nato proti jugu do zemljepisne širine 56° 30′ S; nato proti zahodi do vzhodne obale otoka Öland; potem, ko obide jug otoka Öland, do točke na njegovi zahodni obali z zemljepisno širino 56° 30′ S; nato proti zahodu do obale Švedske, nato v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske vse do točke izhoda.

Podrazdelek 28

Vode, omejene s črto, ki poteka od točke z zemljepisno širino 58° 30′ S in zemljepisno dolžino 19° 00′ V in se vije naprej proti vzhodu do zahodne obale otoka Saaremaa; potem, ko obide sever otoka Saaremaa, do točke na njegovi vzhodni obali z zemljepisno širino 58° 30′ S; nato proti vzhodu do obale bivše SZ; nato v južni smeri vzdolž zahodne obale bivše SZ do točke z zemljepisno širino 56° 30′ S; nato proti zahodu do zemljepisne dolžine 18° 00′ V; nato proti severu do zemljepisne širine 57° 00′ S; nato proti vzhodu do zahodne obale otoka Gotland; nato v severni smeri do točke na severni obali Gotlanda z zemljepisno dolžino 19° 00′E; nato proti severu vse do točke izhoda.

Podrazdelek 29

Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na vzhodni obali celinske Švedske z zemljepisno širino 60° 30′ S in se vije naprej proti vzhodu do obale celinske Finske; nato v južni smeri vzdolž zahodne in južne obale Finske do točke na jugu celinske obale z zemljepisno dolžino 23° 00′ V; nato proti jugu do zemljepisne širine 59° 00′ S; nato proti vzhodu do celinske obale bivše SZ; nato v južni smeri vzdolž zahodne obale bivše SZ do točke z zemljepisno širino 58° 30′ S; nato proti zahodu do vzhodne obale otoka Saaremaa; potem, ko obide sever otoka Saaremaa, do točke na njegovi zahodni obali z zemljepisno širino 58° 30′ S; nato proti zahodu do zemljepisne dolžine 19° 00′ V; nato proti severu do točke na vzhodni celinski obali Švedske z zemljepisno širino 59° 41′ S; nato v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske vse do točke izhoda.

Podrazdelek 30

Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na vzhodni obali Švedske z zemljepisno širino 63° 30′ S in se vije naprej proti vzhodu do obale celinske Finske; nato v južni smeri vzdolž obale Finske do točke, ki leži na zemljepisni širini 60° 30′ S; nato proti zahodu do obale celinske Švedske, nato v severni smeri vzdolž vzhodne obale Švedske vse do točke izhoda.

Podrazdelek 31

Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na vzhodni obali Švedske z zemljepisno širino 63° 30′ S in se potem, ko obide sever Botniškega zaliva, vije naprej do točke na zahodni obali celinske Finske z zemljepisno širino 63° 30′ S; nato gre proti zahodu vse do točke izhoda.

Podrazdelek 32

Vode, omejene s črto, ki poteka od točke na južni obali Finske z zemljepisno dolžino 23° 00′ V in se potem, ko obide vzhod Finskega zaliva, vije naprej do točke na zahodni obali bivše SZ z zemljepisno širino 59° 00′ S; nato gre proti zahodu do zemljepisne dolžine 23° 00′ V; nato proti severu vse do točke izhoda.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

MEJE DOLOČENIH ZEMLJEPISNIH OBMOČIJ IZ ČLENA 2

Meje zemljepisnih območij, v Øresundu, Velikem Beltu in Malem Beltu, za ribolov na samice iverke in samice morske plošče:

- svetilnik Falsterbo — svetilnik Stevns

- Jungshoved — Bøgenæssand

- svetilnik Hestenhoved — Maddes Klint

- cerkev Skelby — Flinthorne Odde

- cerkev Kappel — Gulstav

- Ristingehale — Ærøhale

- Skjoldnæs — Pøls Huk

- most Christian X, Sønderborg

--------------------------------------------------

PRILOGA III

NAJMANJŠE VELIKOSTI IZ ČLENA 3(1)

Vrste | Vode | Najmanjša velikost |

Trska (Gadus morhua) | Vsi podrazdelki južno od zemljepisne širine 59° 30′ S | 35 cm |

Iverka (Platichthys flesus) | Podrazdelki 22 do 25 | 25 cm |

Podrazdelki 26 do 28 | 21 cm |

Podrazdelka 29 in 32 južno od zemljepisne širine 59° 30′ S | 18 cm |

Morska plošča (Pleuronectes platessa) | Podrazdelki 22 do 25 | 25 cm |

Podrazdelki 26 do 28 | 21 cm |

Podrazdelki 29 in 32 južno od zemljepisne širine 59° 30′ S | 18 cm |

Romb (Psetta maxima) | Podrazdelki 22 do 32 | 30 cm |

Gladki romb (Scophthalmus rhombus) | Podrazdelki 22 do 32 | 30 cm |

Jegulja (Anguilla anguilla) | Podrazdelki 22 do 32 | 35 cm |

Atlantski losos (Salmo salar) | Podrazdelki 22 do 32 | 60 cm |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

NAJMANJŠE DOVOLJENE VELIKOSTI OČES IZ ČLENA 5

Vrsta | Vode | Tip mreže | Najmanjša velikost očesa. Dolžina raztegnjene diagonale |

Trska (Gadus morhua) | Podrazdelki 22 do 32 | Zabodne mreže | 105 mm |

Podrazdelki 22 do 32 | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 105 mm |

Podrazdelki 22 do 32 | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 120 mm |

Bokoplute (Pleuronectidae) | Podrazdelki 22 do 27 | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže ter zabodne mreže | 120 mm |

Podrazdelki 28 | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže ter zabodne mreže | 110 mm |

Podrazdelka 29 in 32 južno od zem. šir. 59° 30′ S | Zabodne mreže | 100 mm |

Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 110 mm |

Podrazdelki 22 do 32 | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 105 mm |

Sled (Clupea harengus) | Podrazdelki 22 do 27 | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 32 mm |

Podrazdelka 28 in 29 južno od zem. šir. 59° 30′S | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 28 mm |

Podrazdelki 30 do 32 in podrazdelitev 29 severno od zem. šir. 59° 30′ S | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 16 mm |

Papalina (Sprattus sprattus) | Podrazdelki 22 do 32 | Vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže | 16 mm |

Atlantski losos (Salmo salar) | Podrazdelki 22 do 32 | Zasidrane plavajoče mreže in viseče mreže | 157 mm |

--------------------------------------------------

PRILOGA V

POSEBNE SELEKTIVNE NAPRAVE

Da se zagotovi selektivnost vlečnih mrež, danskih potegalk in podobnih mrež s posebnimi odprtinami očes iz Priloge IV, sta dovoljena dva modela spodaj navedenih izhodnih oken:

Izhodno okno (model 1)

Dve izhodni okni iz s plastiko prevlečenih, popolnoma odprtih rombastih očes se pritrdita na vrečo vlečnih mrež in danskih potegalk pri ribolovu trsk. Odprtina očesa ne sme biti manjša od 105 mm. Izhodni okni se pritrdita s posebnim kosom mrežastega materiala (med navadna rombasta očesa in očesa izhodnega okna). Velikost očesa ločenega mrežastega materiala je enaka dolžini stranice izhodnega okna krat kvadratni koren iz 2.

Izhodno okno se pritrdi na obe strani vreče, razdalja med zadnjim delom vreče in oknom pa znaša 40 do 50 cm. Dolžina okna znaša 80 % celotne dolžine vreče, višina okna pa je 50 cm. Okno se pritrdi tako, da znaša odprtina med zgornjim in spodnjim šivom okna 15 do 20 cm.

Izhodno okno (model 2)

Opredelitev

Okni v vreči sta iz pravokotnih delov mrežastega materiala. V vreči sta dve okni.

Velikost

Vsako okno meri v širino vzdolž celotne dolžine najmanj 45 cm. Vsako okno je dolgo najmanj 3,5 m, merjeno vzdolž njegovih stranic (Slika 1 grafičnega prikaza 2).

Mrežasti material

Očesa v oknih merijo najmanj 105 mm. To so kvadratasta očesa, t.j. vse štiri stranice mrežastega materiala okna so odrežejo po vseh stranicah (Slika 2 grafičnega prikaza 2). Mrežasti material se pritrdi tako, da stranice potekajo vzporedno in pravokotno na dolžino vreče (slika 2). Širina okna znaša osem odprtih kvadratastih očes. Dolžina znaša med 57 in 62 kvadratastimi očesi (slika 2 grafičnega prikaza 2).

Namestitev

Vrečo delita na zgornjo in spodnjo ploskev robova, ki potekata po levi in desni strani (slika 1 grafičnega prikaza 2). Obe okni se namestita na spodnjo ploskev, v neposredni bližini robov in pod njimi (slika 1 grafičnega prikaza 2). Okni se zaključita najmanj 2 m in največ 2,5 m pred vrvjo za stisnjenje vreče.

Sprednji del okna se zveže s širino osmih očes navadnega mrežastega materiala vreče (slika 3 grafičnega prikaza 2). Ena stranica se zveže z robom ali v neposredno bližino robu, druga pa z navadnim mrežastim materialom spodnjega dela vreče, ki teče po ravni črti očes s porezanimi vozli.

Velikost očes v celotni vreči

Vsi deli vreče ustrezajo najmanjši velikosti očesa 105 mm.

Grafični prikaz 1

Izhodno okno — Model 1

+++++ TIFF +++++

Grafični prikaz 2

Izhodno okno — Model 2

+++++ TIFF +++++

okni s kvadratastimi očesi sta visoki 0,48 m.

+++++ TIFF +++++

prečni prerez vreče

+++++ TIFF +++++

Slika 2: Mrežasti material v oknih s kvadratastimi očesiPredlagani podrobni opis

+++++ TIFF +++++

Slika 3: Vstavitev okna v vrečoPredlagani podrobni opis

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

DEL A

TABELA UJEMANJA

Uredba (EGS) št. 1866/86 | Ta uredba |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2(1) | Člen 2(1) |

Člen 2(1a) | – |

Člen 2(2) | Člen 2(2) |

Člen 3 | Člen 3 |

Člen 4 | Člen 4 |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6 | Člen 6 |

Člen 7 | Člen 7 |

Člen 8 | Člen 8 |

Člen 9 | Člen 9 |

Člen 10 | Člen 10 |

Člen 11 | Člen 11 |

Člen 12 | Člen 12 |

Člen 13 | Člen 13 |

Člen 14 | Člen 14 |

– | Člen 15 |

– | Člen 16 |

Priloga I | Priloga I |

Priloga II | Priloga II |

Priloga III | Priloga III |

Priloga IV(a) | – |

Priloga IV(b) | Priloga IV |

Priloga V | Priloga V |

– | Priloga VI |

DEL B

UREDBE O SPREMEMBI UREDBE (EGS) ŠT. 1866/86

| Uradni list |

št. | stran | datum |

Uredba Sveta (EGS) št. 2244/87 z dne 23. julija 1987 | L 207 | 15 | 29.7.1987 |

Uredba Sveta (EGS) št. 2178/88 z dne 18. julija 1988 | L 191 | 7 | 22.7.1988 |

Uredba Sveta (EGS) št. 887/89 z dne 5. aprila 1989 | L 94 | 4 | 7.4.1989 |

Uredba Sveta (EGS) št. 2156/91 z dne 15. julija 1991 | L 201 | 1 | 24.7.1991 |

Uredba Sveta (EGS) št. 2250/95 z dne 18. septembra 1995 | L 230 | 1 | 27.9.1995 |

Uredba Sveta (EGS) št. 1821/96 z dne 16. septembra 1996 | L 241 | 8 | 21.9.1996 |

--------------------------------------------------

Top